Osnovna šola Črni Vrh Črni Vrh nad Idrijo VABILO POMLADNA PRIREDITEV

Osnovna šola Črni Vrh Črni Vrh nad Idrijo VABILO POMLADNA PRIREDITEV Otroška poezija pesnika Otona Župančiča»Stari prijatelji, pravo poštenje pridite, pridite k nam na proščenje!«& Dobrodelni bazar sobota, 10. 4. 2010, ob 10.00 telovadnica OŠ Črni Vrh Spoštovani starši! Vabimo Vas, da se nam pridružite. Prisrčno vabljeni! učenke in učenci učiteljice ravnateljica Alenka Cvetaš Črni Vrh, 2. 4. 2010

2 10. april 2010 Scenarij za pomladno prireditev Scenarij, dramatizacija in režija za posamezni razred: 1. razred: Vera Podkrajšek, Francka Rupnik 2. razred: Marija Rupnik Hladnik 3. razred: Vera Rudolf 4. razred: Elizabeta Bonča 5. razred: Ivanka Erjavec OPZ CEKINČKI in OPZ CEKIN: zborovodkinja Damjana Vončina Vezni tekst: Vera Podkrajšek in Vera Rudolf Zapis programa: Vera Rudolf Povezovalca programa: Metka Rudolf in Luka Čoha (učenca 3. razreda, mentorica Vera Rudolf) Metka: Stari prijatelji, pravo poštenje pridite, pridite k nam na proščenje. Luka: To povabilo je skoraj pred sto leti napisal pesnik Oton Župančič. Metka: S tem povabilom vabimo starše, dedke in babice, zaposlene na šoli in vse prijatelje na našo pomladno prireditev. Z vami bova Luka Čoha... (pokaže na Luka) Luka:... in Metka Rudolf (pokaže na Metko). Sedaj pa vabim gospo Alenko Cvetaš, ravnateljico naše šole, da nam spregovori nekaj besed. Ravnateljica Metka: Pesmice, ki vam jih bomo povedali in zapeli se med seboj prepletajo, zato občinstvo vljudno prosimo, da med programom ne ploskate. Luka: Poslušali bomo pesmi Otona Župančiča, ki jih bomo recitirali učenci razredne stopnje. Metka: Poslušali bomo pesmi, ki jih bosta zapela otroška pevska zbora Cekinčki in Cekin pod vodstvom zborovidkinje Damjane Vončina. Pevski zbor Cekinčki: Na kolenu Luka: Metka, kdo je pa sedaj na vrsti? Metka: Na vrsti so otroci 4. in 5. razreda. Luka: Kaj nam bodo pa recitirali? Metka: Ne vem, poslušajmo, pa bomo vse izvedeli.

3 Učenci 4. in 5. razreda POVABILO Stari prijatelji, pravo poštenje pridite, pridite k nam na proščenje! Kolikokrat smo se pri vas že gostili, enkrat bi radi ljubav vam vrnili. Vse je pripravljeno: skleda pri skledi, noži in vilice, kupice v redi; vi prinesite s seboj le prigrizek, malo prigrizka in malo oblizka, pa bomo jeli in pili in peli, stari prijatelji, skupaj veseli! Stari prijatelji, pravo poštenje pridite, pridite k nam na proščenje! TRI SESTRICE ROŽE BRALE Tri sestrice rože brale, rože brale, prepevale; s paše jih pastir začuje, sluša, gleda, beseduje:»bog pomozi ni to Anka, z njo pa Jela in Ivanka? Deklice, da ste se skrile, pa bi rekel, da so vile!«breza IN HRAST Breza, breza tenkolaska, kdo lasé ti razčesava, da stojé ti tak lepó? Ali mati, ali sestra, ali vila iz goščav? Niti mati, niti sestra, niti vila iz goščav, tihi dežek opoldanji, lahni veter iz daljav.- Hrast, hrast kodrogrivec, kdo lasé ti goste mrši, da so kuštravi tako? Ali mačeha hudobna, ali sto sovražnikov? Niti mačeha hudobna, niti sto sovražnikov, mršijo mi jih viharji sred noči, o polnoči.

4 DA MI BITI JE DREVO Da mi biti je drevo, bil spomladi rad bi breza drugo drevje še goló, nanjo sveti Jurij pleza. Da mi biti je drevo, bi poleti rad bil lipa v njeni senci je hladnó, cvet na potnika se usipa. Da mi biti je drevo, bil pozimi rad bi smreka drugo drevje že goló, topla greje njo obleka. ZLATA PTIČKA Zlato ptičko so ujeli trije fantje mladi. Kdo imel bo zlato ptičko? Vsi bi ptičko radi. Zlata ptička govorila:»če me izpustite, prvo željo vam izpolnim vsakemu - želite!«prvi fantič je govoril:»daj mi tako čašo vedno pijem, ne popijem!želel si, imaš jo!«drugi fantič je govoril:»daj mi tako mošnjo vedno štejem ne preštejem!«uslišala je prošnjo. Tretji fantič je govoril:daj mi srce tako hudi časi, vedro čelo, jasno uro vsako!«kar želeli, so imeli, pa so šli po svetu, vsak po svoje so živeli na tem božjem svetu. Prvi fant samo popival, po jarkéh polegal, drugi fant je kvartopiril, se s sleparji kregal. Tretji fant ob zori vstajal, hodil je na delo, v mraku je domov se vračal, pa zapel veselo.

5 NA JURJEVO (Belokranjski običaj) Od hiše do hiše hodimo, zelenega Jurija vodimo, on pomlad v deželo prinesel je, vso zemljo z zelenjem potresel je. Zima, zima, ajd za peč celo leto leč! To šibo za streho shránite, da z njo se požara branite, strahuje poredno vam dečico in vabi k hiši vam srečico. Sreča, sreča, pridi k nam, glej, odprt je hram! Ker take darove vam nosimo, od vas jih v zameno prosimo: imate kaj bele pogačice? Ne bránimo tudi se kračice. Bodi jajce, bodi hleb, v naš izgine žep! Bogato gorica obrôdi vam, bogato se polje oplôdi vam, podêli Bog kruha vam belega, vsi lica bodite veselega. Mi zdaj moramo drugam hvala, hvala vam! ŽARKI Sončece zlato nad gore zelene vstalo je, biserne žarke na zemljo spečo poslalo je. Prvi žarek poslalo v rosne je travice k nebu povzdignile cvetke bujne so glâvice. Drugi žarek poslalo v gnezdeca skrivna je v tihi se log oglasila pesmica divna je. Tretji žarek se Tončka dramit napotil je, smuknil na posteljo mehko ali se zmotil je. Kdaj že ovčice bele v loko na pašo je gnal! Tam si že vriska in piska, tam bi ga, žarek, iskal!

6 UGANKE Vije, vije, Kraševce brije, Trst pometa, mórje premeta. (Kraška burja) Stara baba grbasta, stara baba škrbasta, kraj vodé poseda, se v zrcalo gleda. (Vrba) Bela nožica, zelena devica, glavó je sklonila, lasé razpustila. (Breza) Biserne brez kril čebele snoči stiha priletele, noč na travi prenočile, davi v sonce se poskrile. (Rosa) Srebrna, srebrna košarica, v njej zlata, prezlata zarjica; na glavo zadela jo deklica, Poljančeva Marjetica. (Marjetica) Zlato valovje okrog in okrog; brêdem do pása, ne zmočim si nog. (Zrelo žito) Nôge v blatu, glava v zlatu. (Pšenica) Pevski zbor Cekinčki: Petelinčki Luka: Poslušali smo pesmico Petelinčki. Ali ste videli kaj videli Metko? Metka, Metka, Metka! (Metka priteče, v rokah ima lonček z milnico za spuščanje mehurčkov.) Metka: Pri prvem razredu sem spuščala mehurčke. Luka: To pa tudi jaz rad delam, le škoda, da se mi velikokrat polije milnica. Metka: Otroci prvega razreda, pokažite nam svoje mehurčke, povejte kako póstovka leta, spoznali pa bomo tudi Lenko in Mirka, ki ga bo vzela zima, na koncu pa bo Ciciban zaspal.

7 Učenci 1. razred OTROCI SPUŠČAJO MEHURČKE Sonce, zemlja, mesec, vrté se brez kolesec, letijo brez peresec, v nebó se točijo, na vejo skočijo, brez poka počijo. POSTOVKA Kako pa postovka leta? Tako-le, tako-le, tako-le, tako postovka leta, nebeški strop ometa. Kako pa postovka kroži? Tako-le, tako-le, tako-le, tako postovka kroži, čez svet peroti proži. Kako pa postovka melje? Tako-le, tako-le, tako-le, tako postovka melje, na zemljo ništro stelje. LENKA Lenka se šeta metla pometa; Lenka počiva igla ji šiva; Lenka pred duri peč se zakuri, a kokotiček skoči v lončiček, leže v ponvico, dvigne glavico:»lenčica, Lenka, kikeriki! Sem že pečenka, jést se mudi!«pesem NAGAJIVKA Zima, zima bela, vrh goré sedela, vrh goré sedela, pa tako je pela, pa tako je pela, da bo Mirka vzela, da bo Mirka vzela, ker on nič ne dela, ker on nič ne dela,

8 ker on nič se ne uči, čaki, čaki, Mirko ti! CICIBAN ZASPI Ciciban je zaspan. Dajte mu blazino mehko mahovino; dajte mu odejo jablanovo vejo. Veter z gôre piha, jablano razniha, veja se uvije, Cicibana skrije, z listjem ga prevleče, s cvetjem ga omeče. USPAVANKA Kaj bo sinku sén prineslo? Ptičje krilo, tenko veslo, ali kita rožmarina? Aja tuta, nana nina! Krilo se je utrudilo, veslo se je polomilo, suha kita rožmarina aja tuta, nana nina! Kaj bo sinku sén prineslo? Niti krilo, niti veslo, niti kita rožmarina, le popevka materina: aja tuta, nana nina! Pevski zbor Cekin: Kdo živi v tej hišici? Metka: Luka, Luka, Luka, kje si? Sedaj sva midva na vrsti. (Luka pride s čebelarskim klobukom.) Luka: No, sedaj sem se pa opremil, da bom lahko poslušal drugi razred, ker bodo recitirali pesem o Cicibanu in čebeli. Metka: Zakaj se pa bojiš čebele? Luka: Ker ima čebela navado, da te piči v trdo čelo. Metka: Joj! (Steče z odra.) Učenci 2. razreda CICIBAN IN ČEBELA Čebelica leti z nebá, leti leti vse niže, vse niže in vse bliže čebelica leti z nebá.»čebelica, od kod in kam

9 te nêsejo peroti po jasni zračni poti? Čebelica, od kod in kam?kje pa je tisti Ciciban, ki venomer razgraja, ki mamici nagaja, kje pa je tisti Ciciban?Če bil bi tukaj Ciciban, čebela svetlokrila, kaj bi mu naredila, če bil bi tukaj Ciciban?Če bil bi tukaj Ciciban, takoj mu bridko želo zapičim v trdo čelo, če bil bi tukaj Ciciban.Potem bi jokal Ciciban in kričal na vse grlo, da vse bi skupaj drlo, tako bi jokal Ciciban.O, naj le joče Ciciban, kriči naj kakor hoče, zvoniti izza toče nič ne pomaga, Ciciban!Kaj misliš, da bi jokal sam? Jokala brez pokoja bi šele mama moja; kaj misliš, da bi jokal sam?kaj tudi joče mamica, če Cicibanček skače, pa si raztrga hlače, kaj tudi joče mamica?če hlače strga Ciciban, jih mamica zašije, a očka mu nabije s cvetlično bilko zadnjo stran.premotil si me, Ciciban; Ne vem, kaj sem hotela, po kaj sem priletela; premotil si me, Ciciban.O, saj pove ti Ciciban, le vprašaj ga, čebela, po kaj si priletela; ne laže pa ne Ciciban.Če pa ne laže Ciciban, potem je fant od fare: naj skače, vse potare, da le ne laže Ciciban!«

10 In:»Cici-Cici-Ciciban!«čebelica prepeva, vse više poleteva, za njo mi gleda Ciciban. Pevski zbor Cekin: Da prijazna bodo jutra Metka: Brunda gunda, ue, ue, ue (posnema jok), hov hov, črep, bim bam, čiv čiv, živ žav. (vse večkrat ponovi) Luka: Metka, kaj je narobe, kaj ti pa je? Metka: Ponavljam pesmice, ki jih bomo sedaj povedali otroci iz tretjega razreda. Luka: Ali bomo vse to slišali v pesmicah? Metka: Da, vse to. Brunda gunda, ue, ue, ue (posnema jok), hov hov, črep, bim bam, čiv čiv, živ žav. Pa še Turek bo prilomastil. Luka: Hu! Učenci 3. Razreda MEDVED Z MEDOM Skoči, brate, na medveda! - Pa zakaj? Ukradel nam je lonec meda. - Pa zakaj? Lačni so mu medvediči. - Pa zakaj? Prazni so še vsi grmiči. - Pa zakaj? Saj ne upajo si cvesti. - Pa zakaj? - Sneg bi utegnil jih zamesti. - Pa zakaj? Burja se čez plan hohoče. - Pa zakaj? Jug je prepoditi noče. - Pa zakaj? Ko pa ni še božja volja! - Bratec, aj: božja volja je najbolja. Naj le Jug na Burjo mahne in pomlad na zemljo dahne, cvet in sad rodé grmiči, najedó se medvediči: takrat skočim za medvedom pa mu vzamem lonec z medom! KADAR SE CICIBAN JOČE Ciciban se cmeri za dve mili Jeri, Hitro, hitro meh za smeh, vleci ga po vseh koteh, mêči ga ob tla, pod strop, in ob steno,hop, hop, hop! Pok! se meh razpoči, smeh iz njega skoči.

11 KOLÁ SE KOLAČ Kolá se kolač, kotá se kotač, če kužek bi znal, bi se z nami igral, tako pa le pravi: hav- hav, hav-hav! ČREP - NA TLEH JE LONČEK Črep na tleh je lonček zbogom, mlečna kaša! To je zdaj kosilce, to večerja naša. Kje si, loncevezec, kodrasti Slovaček? Lonček mi poveži, kupim ti kolaček! TUREK Dolg je nos, turški nos, bradavic je poln, krive cokle, turške cokle, kot na Savi čoln. Ali fes, turški fes kakor makov cvet! Hej, in pas, turški pas z mavrico prepet. Turek, daj meni fes, meni fes in pas cokle, nos nosi sam, sebi v slavo čast! ZVONOVI Bim-bim, bim-bim! Jaz dan zvonim, na okna vsa trkam, zaspance budim, budim-bim-bim! Bam-bam, bam-bam! Jaz sonca vam dam, en pehar za polje, en pehar za hram ga dam-bam-bam! Bom-bom, bom-bom! Kje tvoj je dom? Kdor pot si izgrešil, jaz vodil te bom na dom-bom-bom!

12 VRABCI IN STRAŠILO Čiv-čiv, čiv-čiv, še dolgo bom živ, živ-žav, živ-žav, še dolgo bom zdrav: na sredi poljá tri vreče prosá! Čiv-čiv, živ-žav, vse prav? Vse prav! Čiv-čiv, čiv-čiv, saj nisem jaz kriv, živ-žav, živ-žav, če mož je brljav, če metlo ima, pa mêsti ne zna. Čiv-čiv, živ-žav, vse prav? Vse prav! Pevski zbor Cekin: Glasba, jezik je sveta Vsi nastopajoči se priklonijo Luka: Otroci smo pripravili staršem darila. Metka: Hvala za vašo skrb. Luka: Radi bi bili kot te rožice v teh vazicah, ki ne bodo nikoli ovenele. Metka: Vse vabim, da se skupaj z otroki udeležite našega bazarja. Luka: Za vse lačne se že pečejo palačinke v učilnici biologije. Metka: Hvala, ker ste preživeli to uro z nami. Luka: Lepo se imejte do našega naslednjega srečanja. Metka: Nasvidenje. Darila

13 9. april 2010 (Vitadom) Scenarij za pomladno prireditev Scenarij, dramatizacija in režija za posamezni razred: 1. razred: Vera Podkrajšek, Francka Rupnik 2. razred: Marija Rupnik Hladnik 3. razred: Vera Rudolf 4. razred: Elizabeta Bonča 5. razred: Ivanka Erjavec OPZ CEKINČKI in OPZ CEKIN: zborovodkinja Damjana Vončina Vezni tekst: Vera Podkrajšek in Vera Rudolf Zapis programa: Vera Rudolf Povezovalca programa: Metka Rudolf in Luka Čoha (učenca 3. razreda, mentorica Vera Rudolf) Metka: Stari prijatelji, pravo poštenje pridite, pridite k nam na proščenje. Luka: To povabilo je skoraj pred sto leti napisal pesnik Oton Župančič. Metka: S tem povabilom vas vabimo na našo pomladno prireditev. Z vami bova Luka Čoha... (pokaže na Luka) Luka:... in Metka Rudolf (pokaže na Metko). Sedaj pa vabim gospo Francko Rupnik, učiteljico na naši šoli, da nam spregovori nekaj besed. Učiteljica Francka Rupnik Metka: Pesmice, ki vam jih bomo povedali in zapeli se med seboj prepletajo, zato občinstvo vljudno prosimo, da med programom ne ploskate. Luka: Poslušali bomo pesmi Otona Župančiča, ki jih bomo recitirali učenci razredne stopnje. Metka: Poslušali bomo pesmi, ki jih bosta zapela otroška pevska zbora Cekinčki in Cekin pod vodstvom zborovidkinje Damjane Vončina. Pevski zbor Cekinčki: Na kolenu Luka: Metka, kdo je pa sedaj na vrsti? Metka: Na vrsti so otroci 4. in 5. razreda. Luka: Kaj nam bodo pa recitirali? Metka: Ne vem, poslušajmo, pa bomo vse izvedeli. Učenci 4. in 5. razreda Pevski zbor Cekinčki: Petelinčki Luka: Poslušali smo pesmico Petelinčki. Ali ste videli kaj videli Metko? Metka, Metka, Metka! (Metka priteče, v rokah ima lonček z milnico za spuščanje mehurčkov.) Metka: Pri prvem razredu sem spuščala mehurčke. Luka: To pa tudi jaz rad delam, le škoda, da se mi velikokrat polije milnica.

14 Metka: Otroci prvega razreda, pokažite nam svoje mehurčke, povejte kako póstovka leta, spoznali pa bomo tudi Lenko in Mirka, ki ga bo vzela zima, na koncu pa bo Ciciban zaspal. Učenci 1. razreda Pevski zbor Cekin: Kdo živi v tej hišici? Metka: Luka, Luka, Luka, kje si? Sedaj sva midva na vrsti. (Luka pride s čebelarskim klobukom.) Luka: No, sedaj sem se pa opremil, da bom lahko poslušal drugi razred, ker bodo recitirali pesem o Cicibanu in čebeli. Metka: Zakaj se pa bojiš čebele? Luka: Ker ima čebela navado, da te piči v trdo čelo. Metka: Joj! (Steče z odra.) Učenci 2. razreda Pevski zbor Cekin: Da prijazna bodo jutra Metka: Brunda gunda, ue, ue, ue (posnema jok), hov hov, črep, bim bam, čiv čiv, živ žav. (vse večkrat ponovi) Luka: Metka, kaj je narobe, kaj ti pa je? Metka: Ponavljam pesmice, ki jih bomo sedaj povedali otroci iz tretjega razreda. Luka: Ali bomo vse to slišali v pesmicah? Metka: Da, vse to. Brunda gunda, ue, ue, ue (posnema jok), hov hov, črep, bim bam, čiv čiv, živ žav. Pa še Turek bo prilomastil. Luka: Hu! Učenci 3. razreda Pevski zbor Cekin: Glasba, jezik je sveta Vsi nastopajoči se priklonijo Luka: Otroci smo vam pripravili majhna darila. Metka: Hvala, ker ste preživeli to uro z nami. Luka: Lepo se imejte do našega naslednjega srečanja. Metka: Nasvidenje. Darila Zbrala in uredila: Frančiška Rupnik Fotografije: Ivanka Erjavec Črni Vrh nad Idrijo, maj 2010