Številka 103 Letnik 12 Junij rožnik Poštnina plačana pri pošti 8275 Škocjan. Naši koraki. Glasilo Občine Škocjan. Naša lepa nova šola

Transkript

1 Poštnina plačana pri pošti 8275 Škocjan Številka 103 Letnik 12 Junij rožnik 2006 Naši koraki Glasilo Občine Škocjan Naša lepa nova šola

2 Drage občanke in občani Občine Škocjan! 14. junija 2006, ob dnevu šole, smo slovesno prerezali otvoritveni trak našega obnovljenega in dograjenega hrama učenosti. O tem dogodku že pripravljamo posebno prilogo k naslednji številki Naših korakov. VELIK DOSEŽEK OTVORITVE OSNOVNE ŠOLE FRANA METELKA ŠKOCJAN JE PLOD 11-LETNIH PRIZADEVANJ ZA UREDITEV ŠOLSTVA IN PREDŠOLSKEGA VARSTVA V ŠKOCJANU. Obnova in dograditev sta potekali zelo skrbno. Delali smo s pristopom dobrega gospodarja ter v skrbi, da se investicija dokonča in občine ne potisne v finančne težave. USPELI SMO ZNIŽATI INVESTICIJO V ŠOLO ZA VEČ KOT 200 MILIJONOV IN OSTALI»GOSPODARJI«V GTC ŠKOCJAN. Zelo pomembno je, da nam trenutni rezultati dajejo nov zagon in trdnost pri uresničevanju ciljev znotraj GTC-ja Škocjan. Z uspešno izvedenim projektom GTCja se bodo odprle tudi možnosti za nadaljnje projekte. GREMO NAPREJ V IZGRADNJO GTC-ja ŠKOCJAN Z USTREZNO PROMETNO IN KOMUNALNO INFRASTRUKTURO. PRIDOBITI MORAMO CENTRALNO ČISTILNO NAPRAVO ŠKOCJAN, ŠPORTNO DVORANO TER 400 METRSKI STADION Z NOGOMETNIM IGRIŠČEM. V preteklosti so našo občino namenoma prezirali kot prostor s pomembnimi razvojnimi potenciali. Z vztrajnim političnim in strokovnim delom bomo posledice takega načina dela iz preteklosti popravili. Še posebej je to pomembno pri graditvi strateških partnerstev z našimi sosednjimi občinami. IMAMO GEOGRAFSKO NAJUGODNEJŠO LEGO ZA POTEK 3. RAZVOJNE OSI, S PRIKLJUČITVIJO NA X. EVROPSKI KORIDOR V DOBRUŠKI VASI. Ravno zdaj, ko pišem te vrstice, so mi iz Mercatorja sporočili, da je predsednik uprave potrdil gradnjo supermarketa v Škocjanu. V PETEK, 7. JULIJA, BO PODPIS NAMERE ZA IZGRADNJO SODOBNE TRGOVINE SUPERMARKETA MERCATOR V ŠKOCJANU. V nedeljo, 2. julija, bomo odprli vrata Metelkovega doma, ki bo še stoletja lahko služil ciljem, ki jih je zagovarjal tudi veliki Škocjančan Fran Metelko. OBNOVILI SMO METELKOV DOM, KI JE ZASIJAL Z VSO SVOJO ZGODOVINSKO IN SEDANJO VREDNOSTJO. Tudi na področju posodabljanja cest smo delali v skladu s finančnimi možnostmi in pripravljenostjo na sodelovanje s strani zainteresiranih občanov. ASFALTIRALI SMO CESTO NA ARTIČ. IZPELJALI BOMO OTVORITEV ASFALTIRANE CESTE NA OSREDEK. JESENI BOMO V SKLOPU OTVORITEV NA BUČKI PREDALI PROMETU ASFALTIRANO CESTO DULE-ŠTRIT. Premika se tudi pri gradnji dogovorjenih projektov v sklopu avtoceste. S tolikšno vztrajnostjo pritiskamo na investitorje in bomo tudi v prihodnje, da sem prepričan, da bodo, čeprav počasi, izvedena tudi še vsa druga dela, ki so jih dolžni izvesti. 30. seja Občinskega sveta Občine Škocjan V torek, 13. junija 2006, so člani Občinskega sveta Občine Škocjan zasedali na 30. redni seji. Po ugotovitvi sklepčnosti in potrditvi predlaganega dnevnega reda so potrdili zapisnika in realizacijo sklepov zadnjih dveh sej. Sledila je seznanitev z začetkom izdelave e pros ostor orskega akta a Str trat ategi egija pros ostor orskega razv azvoja (SPR) Občine Škoc ocjan jan. Iz številnih vlog občanov za spremembo namembnosti zemljišč iz splošnega javnega interesa se namreč kažejo težnje po izdelavi novega prostorskega akta, ki bo določil usmeritve za razvoj prostora. Člani občinskega sveta so v obravnavo prejeli tudi Odlok o spr premembah in dopolnitvah Odloka o pror oračunu Občine Škoc ocjan za leto Na podlagi nekaterih nastalih sprememb na prihodkovni in odhodkovni strani proračuna za leto 2006 je bil pripravljen rebalans proračuna, ki se prilagaja dejanskemu stanju in nastalim potrebam. Po razpravi je občinski svet omenjeni odlok potrdil. Naša lepa nova šola. Foto: Prijatelj & Prijatelj Seji občinskega sveta sta se pridružila tudi predstavnika JP Komunale NM, d.o.o., direktor g. Alojz Muhič in g. Ladislav Jaki. Komunala NM, d.o.o., je namreč v obravnavo predložilrevidirana letna poročila o poslova- nju v letu 2005, in sicer: poslovno poročilo z revizorjevim mnenjem, računovodsko po- ročilo z revizorjevim mnenjem in poročilo o realizaciji investicij, obnov in rekonstruk- cij z revizorjevim mnenjem. V Poslovnem poročilu za leto 2005 je predstavljeno finančno poslovanje podjetja. Finančna služba Komunale Novo mesto, d.o.o., je evidentirala poslovanje podjetja kot celoto in za vsako občino posebej, v kateri izvajajo komunalno dejavnost (MO Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Mirna Peč, Dolenjske Toplice, Žužemberk). Poslovanje podjetja kot celote je bilo uspešno in je podjetje ustvarilo dobiček, vendar pa se drugačna slika kaže pri predstavljenih rezultatih poslovanja po posameznih občinah; v Občini Škocjan je namreč izkazana izguba v višini ca. 4,3 mio. SIT. Računovodsko poročilo z revizorjevim mnenjem pa prikazuje bilanco stanja, ki prikazuje sredstva, obveznosti do virov sredstev, v nadaljevanju bilanco stanja sredstev v upravljanju po občinah, bilanco stanja javnega podjetja, izkaz poslovnega izida, izkaz finančnega izida, izkaz bilančnega dobička ter izkaz gibanja kapitala. Iz Poročila o realizaciji investicij, obnov in rekonstrukcij z revizorjevim mnenjem pa je razvidno, da je bilo v letu 2005 na območju naše občine izvedenih za ca. 1 mio. SIT obnov infrastrukturnih objektov in naprav - zamenjava črpalke Bučka. V lanskem letu so bili nabavljeni tudi novi zabojniki, za izgradnjo vodohrana Jelendol je bila sklenjena pogodba z izvajalcem del v višini ca. 19,5 mio. SIT ter pogodba z izvajalcem del za izgradnjo kanalizacije Škocjan v višini ca. 16 mio. SIT, za tehnično dokumentacijo je bilo porabljenih ca. 1,6 mio. SIT. Iz finančnega stanja izhaja, da ima Občina Škocjan iz naslova obnov, rekonstrukcij in novogradenj primanjkljaj v višini ca. 5 mio. SIT. Iz tega je razvidno, da je poslovni rezultat Občine Škocjan izguba v višini ca. 9,3 mio. SIT. Člani Ob- 2 Naši koraki številka junij 2006

3 V SKLOPU OBČINSKEGA PRAZNIKA BOMO PREDALI PROMETU POSODOBLJENO CESTO S HODNIKI ZA PEŠCE, JAVNO RAZVETLJAVO IN AVTOBUSNIMI POSTAJAMI V STRANJAH. Najpomembnejši cilj urbanizma v Občini Škocjan je zaradi izjemne kakovosti bivanja v našem prostoru gradnja individualnih hiš. Imamo čisto in prijetno okolje, izjemno bližino X. prometnega koridorja in ostalo kakovostno ponudbo. V Štrkovem vrtu je ponovno pridobljen investitor, ki začenja z gradnjo. POSTAVLJENA HIŠA V DRUGI GRADBENI FAZI PRI NAS STANE MANJ KOT PARCELA PRI SOSEDIH - ZATO INVESTIRAJMO V OBČINI ŠKOCJAN. Živimo v krajih z izjemno zgodovinsko veličino, zato so naša stremljenja po njihovi ponovni uveljavitvi utemeljena. VSE VABIM, DA SE ČIM ŠTEVILNEJE UDELEŽITE PRIREDITEV V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA. LETOŠNJE KNOBLEHARJEVO BO ŠE POSEBEJ SLOVESNO, SAJ OBELEŽUJEMO 700-LETNICO ŠKOCJANA. VSEM OBČANOM IN PRIJATELJEM OBČINE ŠKOCJAN ČESTITAM OB KNOBLEHARJEVEM PRAZNIKU NAŠE OBČINE. Vaš župan Anton Zupet činskega sveta Občine Škocjan so po razpravi sprejeli predložena poročila ter sprejeli tudi sklep, da se sredstva za pokritje primanjkljaja iz naslova investicij, obnov in rekonstrukcij postopoma zagotovijo iz sredstev amortizacije; izguba iz naslova poslovanja pa s poslovanjem v letu V obravnavo je bila občinskemu svetu predložena tudi Družbena pogodba JP Komunale Novo mesto, d.o.o., Družbena pogodba je akt, s katerim se zagotovijo pogoji za organizacijo in delovanje družbe JP Komunale NM, d.o.o.. Predlog družbene pogodbe se je usklajeval na seji Sveta županov, vendar pa so po razpravi člani OS sprejeli sklep, da je potrebno preveriti usklajenost vsebine predlagane pogodbe z občinami partnericami in z aktivno zakonodajo RS. Po prejemu usklajenega predloga družbene pogodbe pa organizira Občina Škocjan dopisno sejo sveta, s katero pridobi odločitev svetnikov glede sprejetja in podpisa pogodbe. V nadaljevanju so člani občinskega sveta razpravljali še o predloženi vlogi Matija Ludovika Ilerja za odpis smetarine in jo pozitivno rešili glede na življenjske razmere in socialni status občana. Sledila je obravnava uskladitve ekonom- ske cene v vrtcu. Razlog za obravnavo je uskladitev oz. približanje ekonomske cene programa dejanski potrebi za pokrivanje programa predšolske vzgoje. Sedanje ekonomske cene so v uporabi od leta V tem času so se parametri, kot so izhodiščna plača, koeficient rasti življenjskih potrebščin, premije KDPZ, dodatki po kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, v RS spremenili. Glede na izračune, ki so jih naredili v OŠ Frana Metelka Škocjan, dosedanja ekonomska cena ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov poslovanja vrtca. Občinski svet je sprejel sklep, da se cene programov vrtca povečajo za 10%. Občina Škocjan je kot koordinatorica projekta Equal, razvojnega partnerstva RZC, pripravila predlog Odloka o ustanovitvi javne- ga zavoda RZC, ki je bil poslan v obravnavo vsem občinam partnericam. Po sprejetju odloka na vseh petnajstih občinah se bo zavod registriral, stekli pa bodo tudi vsi postopki za začetek funkcioniranja zavoda. Projekt RZC je pilotni projekt z namenom prikazati delovanje v praksi. Če bo zavod s svojo dejavnostjo uspešen in bo država projektu naklonjena, se ga prenese v pravni red države, ki bo zagotovila tudi vire financiranja, nikakor pa to ne bo strošek občin. V seznanitev je bilo članom občinskega sveta posredovano tudi odzivno poročilo na poročilo Nadzor- nega odbora. Glede na to, da se 6. julij, rojstni dan našega velikega rojaka, misijonarja in raziskovalca Belega Nila dr. Ignacija Knobleharja, ko naša občina praznuje občinski praznik, nezadržno približuje, so člani občinskega sveta obravnavali tudi predloge za podelitev ob- činskih priznanj v letu 2006, ki so prispeli na naslov občine na podlagi objavljenega razpisa. Podane pisne predloge je predhodno obravnaval tudi Odbor za občinska priznanja. Člani občinskega sveta so sprejeli sklep, da se v letu 2006 podelijo tri priznanja, in sicer: Tatjani Hočevar iz Škocjana, Aniti Hočevar iz Hrastulj in Društvu vinogradnikov Škocjan; nagrado Občine Škocjan prejmejo ljudski pevci Fantje z vasi. V nadaljevanju pa so se seznanili tudi s programom prireditev ob prazniku Občine Škocjan KNOBLEHAR- JEVO Aktivnosti v zvezi z izvedbo programa potekajo, prav tako pa se iščejo tudi dodatna finančna sredstva za pokritje vseh stroškov, saj občinski proračuna ne zadošča za izvedbo zastavljenega programa. Občinski svet Občine Škocjan je nato obravnaval tudi predlog razporeditve kme- tijskih sredstev po posameznih ukrepih za leto Zadevo je predhodno obravnaval Odbor za kmetijstvo, ki je tudi pripravil predlog za razporeditev predvidenih proračunskih sredstev v višini 11 mio. SIT. Člani občinskega sveta so predlog razporeditve sredstev potrdili in s tem zagotovili pogoje za izpeljavo razpisa za subvencioniranje ukrepov v kmetijstvu v letu Sprejeli pa so tudi sklep, da so občani upravičeni do subvencij tudi za parcele, ki ležijo v mejnih k. o.: Bučka, Mršeča vas, Gorenja vas, Zbure, Krsinji Vrh, Bela Cerkev, Gradišče, Studenec, Površje, Telče. Zakon o lokalnih volitvah določa, da občinske volilne komisije imenuje občinski svet. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je pripravila predlog za odločanje na seji OS. V Občinsko volilno komisijo za naslednje 4-letno obdobje se imenujejo Bojan Avbar, univ. dipl. iur., predsednik komisije, Cvetka Klobučar, podpredsednica; Antonija Jarc, članica, Marjanca Bregač, namestnica; Jože Mlakar, član, Majda Krmc, namestnica; Silva Kocjan, članica, Mitja Pirman, namestnik. Na podlagi sklepa Republiške volilne komisije se imenuje tudi predstavnika v Okrajno volilno komisijo, to je Martin Strašek iz Škocjana. Ker je občinski svet na 27. seji potrdil člane novoustanovljenega Vaš aškega odbora Do- brava a pri Škoc ocjanu in Tomažja vas samo v tistem delu, ki se v VO imenujejo po svoji funkciji, je bila v obravnavo podan tudi predlog za potrditev članov VO predstavnikov vasi, ki so bili potrjeni tudi s strani občanov na zboru občanov v Dobravi dne Člani Vaškega odbora Dobrava pri Škocjanu in Tomažja vas predstavniki vasi so: Dobrava pri Škocjanu: Rudolf Lopatec, ml., in Drago Ponikvar; Čučja Mlaka: Ivan Povšič; Stranje pri Škocjanu: Roman Dulc; Ruhna vas: Jože Tramte; Tomažja vas: Borut Vidrih. Dne 20. maj 2006 pa je bil izpeljan tudi zbor občanov v Zagradu, na katerem so evidentirali kandidate za člane vaškega odbora. Občinski svet je predlog potrdil in imenoval Vaš aški odbor Zagrad ad v naslednji sestavi: Jože Giodani, član OS, Peter Dulc, član OS in predsednik PGD Zagrad, Franci Kocjan, predsednik Turističnega društva Zagrad, predstavniki vasi: Janja Lunka Goriška Gora, Franci Andrejčič Gabrnik, Franci Rupar Goriška vas, Franci Matko Male Poljane, Jože Vovko Velike Poljane, Mirko Lahne Zagrad, Franc Jeglič Klenovik, Ivan Šterbenc Gornja Stara vas. Z razlogom zagotovitve razvoja rokometne dejavnosti v občinskem prostoru se je občinski svet seznanil tudi z delovanjem Roko- metnega kluba Škocjan. O delovanju in finančnem stanju kluba sta bila predhodno seznanjena tudi Odbor za finance in investicije ter Odbor za otroško varstvo, šolstvo in šport. RK Škocjan je organiziran samostojno, za kvalitetno delo pa mu primanjkuje finančnih sredstev. Zato je vodstvo kluba pristopilo k razgovorom o možnostih sodelovanja med različnimi klubi. Občinski svet Občine Škocjan je nato sprejel soglasje k sklenitvi sporazuma o sodelovanju med ŽRK Krka Novo mesto, RK Škocjan in RK Šentjernej. Rokometni klub Škocjan ostane nosilec selekcije kadetinj. Mateja Robek Zaletelj junij številka 103 Naši koraki 3

4 6. julija, na obletnico rojstva našega velikega rojaka, misijonarja in raziskovalca Belega Nila, dr.. Igna- cija ja Knobleharja, praznuje Občina Škocjan svoj občinski praznik KNOBLEHARJEV JEVO O V ta namen se bodo v občini odvijale številne prireditve. Da bi naš in Vaš praznik Občine Škocjan praznovali kar najbolj bogato, vas vljudno vabimo na prireditve, ki se bodo odvijale v sklopu praznovanja občinskega praznika. PROGRAM PRIREDITEV PRAZNIK OBČINE ŠKOCJAN KNOBLEHARJEVO 2006 Prireditveni prostor pred občinsko stavbo v Škocjanu od 1.. julija ja 2006 do 8. julija ja 2006 Sobota, 1. julij LETNI KONCERT Pevske skupine in Folklorne skupine PLAMEN Promocija zgoščenke PS Plamen ZABAVNI VEČER S SKUPINO MALIBU Nedelja, 2. julij LET ŠKOC OCJAN ANA sv. maša srečanje pritrkovalcev otvoritev obnovljenega Metelkovega doma Program: - Metelkarji o Metelku - slavnostni govornik: zgodovinar prof. dr. Stane Granda - razstava zgodovine in razvoja kraja: Od Sanctus Chancianusa do Škocjana - razstava domačih dobrot Društva podeželskih žena Škocjan - razstava poštnih znamk samostojne Slovenije Filatelistično društvo Novo mesto ZABAVNI VEČER Z ANSAMBLOM SVIT Ponedeljek, 3. julij streljanje z zračno puško, tekmovanje v pikadu (DU Škocjan) MODROS OST IN IZKUŠNJE SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV OBČINE ŠKOC OCJAN sv. maša kulturni program in pogostitev kviz, birmanci ZABAVNI VEČER Z ANSAMBLOM KORAK Podelitev priznanj krvodajalcem Občine Škocjan Torek orek,, 4. julij j OTROŠKI ŽIVŽAV Sreda, 5. julij OBČINA ŠKOC OCJAN SE PREDSTAVI PEVSKE IN GLASBENE SKUPINE OBČINE ŠKOC OCJAN ZABAVNI VEČER Z ANSAMBLOM DOLENJSKI NASMEH Četr trtek ek,, 6. julij j Sprejem Zoisovih štipendistov pri županu KNOBLEHARJEV JEVA AKADEMIJA farna cerkev sv. Kancijana v Škocjanu slavnostni govornik: s. dr. Ivanka Tadina glasbeni gost: Mladinski pevski zbor župnije Ljubljana - Vič Petek ek,, 7.. julij j Zaveza o sofinanciranju projekta komunalne oskrbe Občine Škocjan minister Janez Podobnik Podpis pisma o nameri za izgradnjo supermarketa v Škocjanu TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI ZA POKAL OBČINE - športno igrišče na Štritu OTVORITEV CESTE V ZLOGANJAH ZASELEK ARTIČ SLAVNOS VNOSTN TNA A SEJA A OBČINSKEGA A SVET VETA OBČINE ŠKOC OCJAN AN ZABAVNI VEČER Z ANSAMBLOM POGUM Sobota, 8. julij RIBIŠKO TEKMOVANJE ZA POKAL OBČINE Radulja pri bencinski črpalki v Dol. Stari vasi 9.00 NOGOMETNI TURNIR ZA POKAL OBČINE športno igrišče v Grmovljah ROKOMETNI TURNIR ZA POKAL OBČINE igrišče pri OŠ Frana Metelka Škocjan OTVORITEV CESTE V STRANJAH TURNIR TROJK ZA POKAL OBČINE športno igrišče na Štritu REVIALNA TEKMA V NOGOMETU MED EKIPO ŽUPANOV IN ROKOMETAŠIC IZ ŠKOCJANA igrišče pri OŠ Frana Metelka Škocjan CVIČKARIJA Program: - otvoritev cvičkovega hrama - podelitev priznanj Društva vinogradnikov Škocjan - razglasitev rezultatov turnirjev in podelitev pokalov - 60 let Lovske družine Škocjan ZABAVNI VEČER Z ANSAMBLOM TONETA RUSA 4 Naši koraki številka junij 2006

5 Iniciativni odbor za rešitev nedokončanih in neustrezno izvedenih del ob gradnji avtoceste v Dobruški vasi V Grmovljah smo se dne zbrali vsi vaški odbori Občine Škocjan in krajevna skupnost s svojimi predsedniki in člani ter s številnimi občani, ki jim je v interesu čim hitrejša ureditev problematike ob izgradnji avtoceste v Dobruški vasi. Po razpravi smo prišli do ugotovitev, da: je celotna izvedba priključkov neustrezna in nedokončana, je nadvoz glede na trenutni potek sanacije še vedno neustrezen, da še vedno ni urejena javna razsvetljava, pločniki, kolesarske steze in avtobusna postajališča do Dobruške vasi, vzdrževalna cesta od nadvoza Dobruška vas do nadvoza Štrit ni dokončana, kot je bilo dogovorjeno, še ne potekajo dela za izgradnjo dogovorjenih krožišč, sanacija ceste skozi vas Stranje še vedno ni dokončana (dela potekajo že skoraj 1 leto), ceste, uporabljene pri gradnji avtoceste, niso sanirane, dela potekajo neustrezno in prepočasi, je celoten sklop priključka in nadvoza s strani varnostnega vidika neustrezen in predstavlja nevarno točko v prometu (povečano število nesreč), celotna trasa Dobruška vas Smednik tudi po treh letih uporabe še ni dokončno urejena (neurejene brežine), prekopi cest niso ustrezno sanirani (velike udarne jame), ni odstranjen odpadni gradbeni material ter gradbeni kontejner na delu trase avtoceste. V posebnem dopisu vsem odgovornim (DARS, DDC, DRSC, Ministrstvo za promet in v vednost tudi predsedniku vlade) smo navedli naše zahteve, kot so: predaja vse projektne dokumentacije s prilogami, ki se nanašajo na izvedbo nadvoza Dobruška vas, priključka severne in južne strani ter krožišč, predaja vseh poročil o izvedenem nadzoru in tehničnem prevzemu, dokončanje vseh del na priključku in na S seje SVP občine Škocjan Na seji SVP, ki je bila , nas je Martin Strašek, sodelavec občinske uprave, seznanil z aktivnostmi občine glede prometne varnosti v našem prostoru. Člani SPV smo sprejeli sklep, da se bomo zavzeli za izgradnjo steze za pešce in kolesarje ob regionalni cesti ŠKOCJAN ZAVINEK. Seznanili smo se s prometnovarnostno oceno v letu 2006, ki jo je podal Jožko Kraševec, vodja varnostnega okoliša v Občini Škocjan. Ugotovili smo, da je varnost zadovoljiva in da med udeleženci nesreč ni bilo otrok. SPV bo sodeloval in pomagal pri praktičnem delu kolesarskega izpita četrtošolcev OŠ Frana Metelka Škocjan. Kolesarjem priporočamo ravnanje v prometu v skladu s prometnimi predpisi, otroci do 14. leta starosti morajo med vožnjo imeti na glavi čelado. Starši, poskrbite za varnost svojih otrok! Poskrbeli bomo tudi za varnost pešcev. Naročili bomo 200 kosov kresničk in jih delili ciljnim skupinam ljudi. OŠ Frana Metelka Škocjan bomo ponudili izvedbo projekta JUNICAR s priporočilom, da ga planira v času tedna otroka v oktobru. Projekt bo z donatorskimi sredstvi financiral SPV. Pohvalili smo učence in mentorje 4. c- razreda, ki so sodelovali v mednarodnem projektu Varnost za vse. Priporočamo, da izdelek tega projekta šola na ustrezen način promovira in predstavi širši javnosti. Katarina Zupet, predsednica SVP omenjenem nadvozu, sanacija ob gradnji avtoceste poškodovanih cest, predstavitev terminskega plana za dokončanje vseh gradbenih del, detajlni opis sanacije cest. Prisotni bomo s podporo vseh občanov Občine Škocjan izvedli zaporo o Regional- ne ceste e RIII 669/1202 in RII 418, 8, če ne bo ugodeno našim zahtevam v zahtevanih rokih, ki smo jih navedli. V primeru neizpolnitve naših zahtev napovedujemo stopnjevanje državljanske nepokorščine z razširitvijo zapore na avtocesto, odsek Dobruška vas Smednik. Na to temo smo izvedli tudi novinarsko konferenco v Grmovljah, kjer smo medijem predstavili našo problematiko in stališča, določili pa smo tudi datum zapore ceste, to je med in Za iniciativni odbor Andrej Zgonc ZAHVALA Metodu Blatniku, Alojzu Hočevarju, Stanki Kos, Alešu Venetu, Slavku Pungeršiču, Francu Oberču in ostalim se zahvaljujem za vsa prizadevanja in podporo predloga za nagrado Občine Škocjan Jelki Tršinar. Nič ni bolj spodbudnega in lepšega kot naši skupni uspehi, ki smo jih že dosegli, in tisti, ki jih načrtujemo v prihodnje! Hvala. Jelka Vpis otrok v vrtec za šolsko leto 2006/ 2007! V mesecu aprilu je potekal vpis v oddelke vrtca Škocjan in Bučke. Skupaj je prispelo štiriindvajset prošenj, ki smo jih obravnavali na sestanku komisije za sprejem otrok. Na podlagi stanja prostih mest v vrtcu je komisija sprejela vse otroke. Tako bo v naslednjem šolskem letu v vrtcu pet skupin, štiri v Škocjanu in ena na Bučki. Družinsko varstvo se konec šol. leta zapira, ker se bo naša delavka, ga. Anita Hočevar, upokojila. V naslednjem šolskem letu bodo v vrtcu skupine 1 3, dve kombinirani 2 5, ena 5 6 in kombinirana skupina na Bučki 1 6 let starih otrok. Staršem, ki ste vpisali svojega otroka v naš vrtec, se zahvaljujemo za zaupanje. Darinka Matjašič, vodja vrtca junij številka 103 Naši koraki 5

6 Proti Ljubljani smo z dvema avtobusoma odrinili ob 8. uri. Že sama vožnja z avtobusom je bila veliko doživetje, lahko smo tudi opazovali bagre in tovornjake, ki gradijo avtocesto. Po prihodu v ZOO smo se razdelili v štiri skupine in vsaki skupini je vodička podrobneje predstavila dve živali (hrčka, kačo, Skupini RAČKE in MIŠKE v živalskem vrtu V soboto, 27. maja, smo se tudi otroci iz skupin MIŠKE in RAČKE skupaj s svojimi starši in vzgojiteljicami odpravili na izlet ob zaključku šolskega leta. Račke smo v ta namen tudi varčevale, ko smo vsak torek v hranilnico prinašali denar. slona). Nato smo si ogledali še ostale živali, lahko smo tudi pomalicali in se razgibali na igralih. Ob dogovorjeni uri smo se zbrali pri avtobusu in se odpeljali še na okusno kosilo v gostilno v Radohovi vasi. Bili smo že vidno utrujeni, ko smo se polni novih doživetij in spoznanj vračali proti Škocjanu. Je že res, da tudi v okolici naših domov vidimo veliko živali, toda videti pravega medveda, pet ton težkega slona, dolgi žirafin vrat... To so dogodki, ko nam zažarijo očki in navdušeni rečemo: uuuaaauuu. ZAJČKI na zaključnem izletu Ko smo prispeli, nas je Mančina mamica presenetila s krofi, ki so jih pripravili posebej za nas. Skupaj smo vstopili do vhoda urejenega parka. Videli smo veliko različnih živali in z nekaterimi smo se slikali. Opazili smo tudi, da skrbniki za njih lepo skrbijo, saj so imele veliko svežega sadja in zelenjave. Ob občudovanju vseh teh živali smo postali že kar lačni, zato smo se med potjo, da ne bi kaj zamudili, okrepčali s sendviči. Vsi smo se zopet srečali ob 13.00, ko smo se odpeljali proti Škocjanu. Bili smo že kar utrujeni, zato smo nekateri zaspali, drugi pa smo imeli še toliko moči, da smo na mikrofon zapeli nekaj pesmic, ki smo se jih naučili v vrtcu. Kljub oblačnemu in hladnemu vremenu nas je grela dobra volja in izlet se je še prehitro končal. Maja Avbar in Marjana Povše Tokrat smo se odločili, da šolsko leto zaokrožimo z izletom v živalski vrt. V soboto, , smo se ob 8. uri iz Škocjana, na polnem avtobusu, odpeljali proti Zagrebu. 6 Naši koraki številka junij 2006

7 Taborjenje na Bučki V petek, 13. junija 2006, so otroci s podružnične šole Bučka in njihova mentorica taborniškega krožka, učiteljica Tinca Granda, ter otroci in vzgojiteljice iz vrtca Čebelice preživeli lep večer in noč v šoli na Bučki. Zaradi slabega vremena smo morali odpovedati igre na igrišču na Štritu in pohod. V šoli smo se zbrali ob pol sedmih zvečer. Do osme ure smo imeli skupno druženje v telovadnici. Šolarji so nas naučili dve igrici, vrtec pa je šolarje naučil nekaj plesov. Po končani igri smo skupaj večerjali slastne hrenovke, ki nam jih je pripravila naša kuharica Ljuba, in se posladkali s sladoledom. Sledila je priprava na spanje. Šolarji so si šotore postavili kar v razredu, v vrtcu pa smo postavili ležalnike. Sledil je še ples v pižamah in pravljica za lahko noč, potem pa je bil že čas, da zaspimo. Noč je hitro minila in ob 7.00 so na vrata potrkali že prvi starši, da svoje otroke odpeljejo domov. Hitro smo se uredili in pospravili ter se polni lepih vtisov poslovili. Upamo, da nam bo prihodnje leto vreme bolj naklonjeno, saj je taborjenje pod zvezdnatim nebom še nekoliko lepše doživetje. Tinca Granda, Lidija Šinkovec Zaključni izlet podružnice Bučka KOSTANJEVIŠKA JAMA Otroci podružnične šole Bučka in tamkajšnji vrtec so tudi v tem šolskem letu obogatili prenekatero prireditev na Bučki. In ravno to je bil povod, v lepo gesto nekaterih društev iz Bučke, da za starše in otroke organizira in finančno podpre zaključni izlet. Ker smo v vrtcu še majhni, daljši izlet ne bi bil ravno primeren. Zato so se odločili, da nas peljejo na ogled Kostanjeviške jame in tam pripravijo piknik. Ker slabo vreme to poletje ne prizanaša, je bila tudi sobota, 10. junija, deževna. Kljub temu nas vreme ni ustavilo in optimistično smo se odpeljali proti Kostanjevici. V dveh skupinah smo si ogledali jamo, nato pa ugotovili, da kljub naši dobri volji dež ne bo ponehal. Hitro smo se organizirali in odpeljali nazaj na Bučko in piknik izpeljali kar v Kulturnem domu. Go. Ljuba Hočevar je za naš izlet pripravila tudi presenečenje, in sicer spust z jamarji, ki naj bi potekal v Kostanjevici. Jamarja g. Andreja Gašperiča in Miha Rukšeta smo povabili na Bučko, onadva pa sta s pomočjo dreves spust po»zajli«izpeljala kar pred Kulturnim domom in tako otrokom polepšala dan. Za konec se v imenu staršev, otrok in delavcev šole najlepše zahvaljujemo Jamarskemu klubu iz Novega mesta, šoferjema, Kulturnemu društvu, Gasilskemu društvu in Društvu podeželskih žensk iz Bučke, ki so vsak po svojih močeh pripomogli, da smo vsi skupaj preživeli lep dan. Kaj pa je najbolj ostalo v spominu otrokom, si preberite v spodnji anketi. Martina Granda, Lidija Šinkovec Kaja: Bila je lepa jama in netopirje smo videli. Nina: Najbolj všeč mi je bilo, ko smo plezali po vrvi. Mihaela: Najbolj všeč mi je bilo, ko smo se žogali. Kaja: Najlepši so bili kapniki. Erika: Najbolj všeč mi je bilo, ko smo videli bisere. Jernej: Zelo mi je bilo všeč majhno jezero v jami. Špela: Najbolj všeč mi je bilo spuščanje po vrvi. Eva: Najbolj všeč mi je bil ogled v Kostanjeviški jami. Jerneja: Všeč mi je bilo to, da smo si lahko v jami ogledali različne živalske podobe in se spuščali po vrvi. Gašper: Najbolje mi je bilo na Bučki, ker smo se spuščali po vrvi. Tilen: Najbolj všeč mi je bilo, ko sem videl netopirja. junij številka 103 Naši koraki 7

8 NAROČANJE GRADIVA PO POŠTI Nov servis v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto V Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto smo že dalj časa razmišljali, kako bi uporabnikom prihranili pot do knjige in kako bi gradivo ponudili tudi širšemu krogu ljudi, zato smo se odločili, da uvedemo nov servis»naročanje gradiva a po pošti«ti«. Ta servis lahko koristijo polnoletne osebe s slovenskim državljanstvom in s stalnim bivališčem v Sloveniji, ki morajo biti vpisane v Knjižnico Mirana Jarca. Tistim, ki še niso člani knjižnice, pa bi servis želeli uporabljati, ponujamo brez- plačno spletno članstvo. Več o tem si lahko preberete na naši spletni strani v rubriki»e-knjižnica«/»naročanje gradiva po pošti«oz.»e-knjižnica«/»brezplačno spletno članstvo«. Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Urška Mitrović, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Intervju z Matejem Bobičem Matej Bobič je direktor podjetja Mesarstvo Bobič in nadaljuje mesarsko dejavnost po očetu, ki jo je začel v Škocjanu že leta Te dni je Matej prejel vsa dovoljenja na evropskem nivoju za opravljanje mesarskih storitev, s tem pa je dobil tudi vse pogoje za obratovanje klavnice in biološke čistilne naprave. Da nam malo več pove o tem, smo ga povabili k pogovoru za Naše korake. Ukvarjanje z mesarstvom je bila od nekdaj tvoja želja ali pa zgolj zaradi danih okoliš- čin? Verjetno bolj zaradi danih okoliščin in navezanost na očeta, sicer pa sta me včasih zelo zanimala strojništvo ter ekonomija in predvsem s slednjo se sedaj največ ukvarjam. Kakšni so bili začetki te deja javnos vnosti v Vašem podjetju? Začetki naše dejavnosti segajo v leto 1965, ko je moj oče dobil pri Globevnikovih v najem mesnico in klavnico. Leta 1970 je zgradil svoj obrat, v katerem je odprl predelavo mesa in mesnico, leta 1973 pa tudi klavnico, ki je bila tiste čase moderno opremljena in prva zasebna v Sloveniji. Kdaj je bilo lažje poslovati; zdaj ali pred leti? Nekdaj smo imeli drugačne težave kot danes. Dela je bilo dovolj, le na privatnike je družba gledala kot na kapitaliste v negativnem smislu. Nisi smel izstopati, skratka, ovirala je razvoj. Danes je razvoj podprt in se ti posel zaradi tržnih zakonitosti hitro lahko zruši. Naša panoga pa je sploh povezana z državnimi vzpodbudami za kmetijstvo. Če kmetje ne bodo redili živine, tudi mi ne bomo imeli kaj delati. S čim konkretno se ukvarjate in kaj omogo- čajo sedaj novozgrajeni prostori? Ukvarjamo se s klanjem govedi, prašičev, drobnice in kopitarjev. Novi prostori nam omogočajo neomejeno sodelovanje z vsemi državami EU. Prednost naše klavnice je predvsem v veliki kapaciteti in najmodernejši opremi. Kakšne spremembe je prinesel vstop v EU v tej dejavnosti in kako se to odraža v tvojem podjetju? Sam vstop v EU naši dejavnosti glede predpisov ni prinesel večjih sprememb, kajti imeli smo pet let časa za prilagoditev. Kdor je to izkoristil, je seveda v prednosti. Je pa precej drugače v tržni ekonomiji, ko kmetje nemoteno prodajajo svoje živali tujcem. Kakšno je trenutno stanje mesnopredelovalne industrije v Sloveniji? S kakšnimi težavami se srečujete pri delu in kje vidiš reši- tve? Stanje v živilskopredelovalni industriji se po mojem počasi normalizira, vsi pa se bojimo enotne davčne stopnje, zaradi katere bi zaradi zmanjševanja stroškov lahko prišlo do odpuščanj delavcev. Rešitve za izboljšanje Okolju prijazna biogoriva priložnost tudi za kmetijstvo Slovenija se je v okviru Kjotskega protokola zavezala, da bo do leta 2012 emisije toplogrednih plinov zmanjšala za osem odstotkov glede na leto Eden od ukrepov za zmanjšanje emisij je tudi nedomeščanje dizelskih goriv in bencinov z biogorivi. Uvajanje biogoriv ima jasne okoljske cilje, hkrati pa sledi ekonomsko-socialnim programom, kot je program razvoja podeželja. Trg biogoriv zagotavlja kmetovalcem zanesljiv, predvsem pa dolgoročen in stalen vir prihodka. Poleg tega se v določenem segmentu zmanjšuje odvisnost Slovenije od uvoza naravnih virov, hkrati pa se odpirajo nova delovna mesta, predvsem v proizvodnji. Za pospešeno uvajanje biogoriv se zavzema tudi Evropska unija, ki je v ta namen sprejela vrsto predpisov. Eden takih je direktiva o spodbujanju uvajanja bioloških goriv za pogon motornih vozil. Slovenija naj bi začela biogoriva v motornih bencinih prodajati leta Za slovensko kmetijsko predelavo surovin za biogoriva je pomembno, da obveznost šestih odstotkov uporabe biogoriv za pogon motornih vozil leta 2010, kot to določa direktiva, presega trenutne predelovalne zmogljivosti v Sloveniji. Slovenija se je zavezala, da bo leta 2006 dosegla 1,2 odstotka biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil in do leta 2010 postopoma dosegla petodstotno vsebnost biogoriv. Slovenija je ob vstopu v EU prevzela tržne ureditve in sistem neposrednih plačil za poljščine. Uvedla je neposredno plačilo za proizvodnjo energetskih rastlin. Medtem ko to plačilo v EU znaša 45 evrov na hektar, je to v Sloveniji nižje in naj bi 45 evrov doseglo leta Pridelovalci poleg tega dobijo plačilo za pridelavo poljšin v višini tolarjev in še 7000 tolarjev na hektar, če je proizvodnja poljšine namenjena za energetsko rastlino. Z oljno ogrščico je bilo leta 2005 posejanih 2500 hektarov površin (letos je za energetske rastline pogodbeno vezanih 1700 hektarov površin), po oceni kmetijskih strokovnjakov pa ima Slovenija več kot 6000 hektarov primernih površin za to poljščino. Uvajanje biogoriv za pogon motornih vozil je pomembno prav zato, ker v Sloveniji v zadnjih letih naraščajo emisije v prometu. Ukrep uvedbe biogoriv, ki je določen za vse evropske države, pa bo te emisije zmanjšal. (Vir: STA, ) Pripravil: Andrej Zgonc 8 Naši koraki številka junij 2006

9 razmer v naši panogi vidim v povezovanjih, predvsem s primarno kmetijsko proizvodnjo, tudi kapitalskih. Ali bodo domači predelovalci lahko zdržali pritisk tuje konkurence? Mislim, da brez uvedbe enotne davčne stopnje lahko, sicer bomo težko zdržali pritisk tuje konkurence. V tem primeru bi bila oskrba z mesom v Sloveniji znatno manj kakovostna. Menim tudi, da bi se prodajalci živih živali v tujino, predvsem Italijo in Avstrijo, morali zavedati dolgoročnih posledic na našem trgu. Če je razlog samo v višjih odkupnih cenah, kot jim ponujajo domači mesarji, moram povedati, da bomo tudi pri Mesarstvu Bobič odkupovali kakovostne živali po istih cenah kot tujci. Kakšne načrte imaš za prihodnost in kje vi- diš svojo priložnost? Načrtov za prihodnost imam veliko, priložnost pa vidim v razširitvi živilske dejavnosti in v predelavi bioloških odpadkov. S slednjim bi v našem okolju rešili problem odvečne gnojevke. Koliko zaposlenih je v vašem podjetju in ali nameravate še dodatno zaposlovati? Ali je na voljo dovolj ustrezne delovne sile? V našem podjetju je trenutno zaposlenih 13 delavcev, dva smo zaposlili na novo, nameravamo pa jih zaposliti še nekaj. Na voljo je dovolj delovne sile za priučitev, problem vidim v tem, da primanjkuje poklicnih mesarjev. Mislim, da bi se morali mladi bolj odločati za ta poklic, ki je zelo zanimiv in cenjen. Kakšno je tvoje vodilo pri delu? Hm, če malo premislim, skrivnost uspeha je v odločnosti namena. Treba je verjeti, se potruditi, pa gre. Kakšni so pogoji za obrtno dejavnost v škocjanski občini? Ali si se pravilno odločil investirati doma? Pogoji za obrtno dejavnost so v naši občini različni, odvisno od panoge. Seveda sem se pravilno odločil investirati doma, niti na misel mi ne pride, da bi kje drugje. Tudi izvajalci del pri investiciji v klavnico so bili večinoma iz naše občine. Kako kot podjetnik gledaš na razvoj Obči- ne Škocjan in kaj bi bilo potrebno najprej postoriti za še boljši razvoj? Kot podjetnik imam različne poglede na razvoj naše občine. Če pogledam nazaj: zelo velika gospodarska škoda se je naredila s tem, da se je tako zavleklo glede industrijske cone v Dobruški vasi. Mislim, da bi takrat morali istočasno pričeti voditi postopek tudi na lokaciji Podvrh, kjer bi sedaj že stali obrati naših in drugih podjetnikov, ki so zelo potrebovali lokacije za širitev svojih dejavnosti. Tako so se žal morali znajti drugače. Tisti, ki je čakal in še čaka, pa ga je pa tako in tako prehitela konkurenca v sosednjih občinah. Nepopravljiva napaka je bila tudi, da so naši takratni občinski veljaki zamudili priložnost investiranja farmacevtske tovarne Krka v izgradnjo obrata v naši občini, ali pa niso znali izkoristiti naklonjenosti našemu okolju predsednika uprave tega podjetja gospoda Miloša Kovačiča. V bodoče mislim, da je nujno potrebno vlagati v razvoj gospodarstva in turizma ter s tem omogočiti nova delovna mesta. Mateju se v imenu uredniškega odbora najlepše zahvaljujem za sodelovanje v intervjuju in mu želim še veliko poslovnih uspe- hov. Pogovarjal se je: Andrej Zgonc IZ NAŠE ZGODOVINE Pripravil: Vinko Gradišar Arheologi so našli izgubljen Gutenwerth (Tednik, 20. avgust 1967 zapisal dr. Vinko Šribar) O nastanku in podobi Gutenwertha Otok je bil s šentjernejskim in pleterskim svetom leta 1100 gotovo še na ogrsko-hrvaški strani kranjske deželne meje. Ta meja se je takrat spuščala z grebenov Gorjancev nad Mihovim tesno po zahodni strani mimo Prežeka in poznejšega Šentjerneja na Krko nekje pri Čadražah, tam pa se obrnila po Krki do njenega izliva v Savo. Leta1124 so najemniške vojske koroških Spanheimov, ki so se utrdili v Kostanjevici, in Višnjegorskih gospodov, ki so držali Mehovo pri Novem mestu, v sedemletni vojni Ogre in Hrvate pregnali iz doline Krke čez Gorjance. Osvojili so tudi Žumberk. V miru, ki so ga sklenili leta 1131, so si zmagovalci osvojeni svet razdelili in ga priključili nemški državi. Spanheimi so zgradili po pridobljenem svetu utrjene gradove Kostanjevico, Sicherstain na tleh poznejših Pleterij in Sichelburg, današnji Žumberk. Prežek in Draškovec sta bila s svojimi mnogimi trdnjavami višnjegorska. Nedolgo po sklenitvi miru so Draškovcarji in Sicheisteinerji na meji svojih gospoščin iztrebili gozd, imenovan»boršt«, in ustanovili Šentjernej, ki je hitro postal fara. Nekaj desetletij pozneje so višnjegorski dediči Andeški v tekmovanju s kostanjeviškimi gospodi ustanovili na otoku trg. Smemo domnevati, da sta nastala oba kraja, Šentjernej in Gutenwerth, podobno: graščak je podaril svet za zgraditev farne cerkve. Zemljišče pri cerkvi, tako imenovani Videm, so razdelili na enake dele. V Šentjerneju jih je bilo 25. Na parcelah so nastali, po bavarskem zgledu»oštati«(hofstatte), ki jih je menda naš škof Hren prvi imenoval»domce«. Obsegali so četrtino ali morda tretjino grunta. Oštatarji so se ukvarjali nedavno še z obrtjo ali opravljali kakšno službo. Šentjernejski»hofšteierji«, kakor se še zdaj sami imenujejo, so se pred drugimi vaščani, gruntarji, vedno nekoliko domišljavo trkali na prsi. Da so tudi Gutenwerth zgradili z»domci«, še zdaj priča ime»oštat«za nekatere njive na Otoku. Zgodovinarji so jih razglasili napak za osobenjščine, ki pa so v resnici poznejšega nastanka. Gutenwerth, ki je pozneje postal prva posest Habsburžanov na Kranjskem, je do- junij številka 103 Naši koraki 9

10 bil faro, sejme, sodišče, kovnico lastnega denarja, gostišče, imenovano taberna, mitnico, dvorec za freisinškega upravnika, pristanišče in obrtne delavnice. Pravico taberne si je pridržal freisinški škof, ustanovitelj fare. Točil je pač dolenjsko vino, ki ga je pobiral od svojih tlačanov. Od tistega, ki so ga popili v škofovi krčmi, ni smel trg pobirati nobene trošarine. Sejmarji so bili posebej zaščiteni pred vsakršnim nadlegovanjem in preganjanjem. V kovnici denarja so izdelovali tako imenitne breške fenige, ki se jih je ohranilo zelo malo. Našli so jih največ na Hrvaškem. To kaže, da se je gutenwerška trgovina usmerjala največ tja, pač po takrat plovni Krki in Savi. Deželno sodišče,»judicium provinciale«, je bilo na Otoku ustanovljeno šele leta 1257, vendar je že tri leta poprej znan sodnik Gerhard. Sodišče ni imelo tolikšne moči kot pletersko ali tisto v Kostanjevici, kjer so se ob cesti v vetru pogosto gugala trupla obešenih»maleficentov«. Pravico sojenj umorov, ropov, tatvin in posilstev si je na Otoku pridržal koroški vojvoda, ki je bil nekaj časa gospodar trga. Pri sodišču je služil kurir, ki so ga z bavarskim izrazom imenovali»siman«(= Sidmann). V hlevu je imel vedno pripravljenega konja. Mož je moral biti sila imeniten, saj se še tri stoletja po uničenju trga njive na Otoku imenujejo»simenovo polje«. Verjetno so Simončiči v Dobrovi potomci gutenwerškega simana, zakaj priimka Simončič jezikoslovci ne morejo izvajati iz imena Simon. Kaj so arheologi doslej našli na Otoku Ljudsko izročilo, letalske fotografije, ogled terena in prve poskusne sonde so že dale lepe sadove. Odkriti sta dve rečni pristanišči, eno od njiju za večje potrebe, kot jih je mogel imeti trg na Otoku. Presenetljivo velike so kovačnice z ohranjenimi kupi vareža in ostanki žlindre. Na dan je prišla talilnica barvnih kovin, najbrž del kovnice denarja. Okostje velike živali je mogoče simanov konj, ki je postal žrtev turškega napada. Pod gutenwerškimi ruševinami so se pokazali ostanki še dveh starejših naselij. O vrhnjem za sedaj lahko rečemo samo to, da ga je leta 452 porušil s svojimi divjimi jezdeci hunski kralj in»šiba božja«atila. O starejšem pa že nekaj časa vemo precej. Tudi to, da so ga leta 139 uničile velike poplave. Poskusni izkop je zares pokazal, da na njegovih ostankih leži 80 cm debela plast naplavljene gline. Mesto torej ni bilo izropano kot zgornji dve. Ležalo je ob veliki rimski cesti Emona Siscija, ob kateri so prvi Slovenci povsod videli sledove rimskih ruševin. Zato se je do danes ohranil spomin o starem mestu, ki se je razprostiralo od Kostanjevice do Novega mesta, njegovo središče pa da je bilo na Otoku (Nadaljevanje v naslednji številki.) Novo mesto škofijski sedež Verjetno še ni bilo generacije in je zlepa ne bo, ki bi doživela toliko pomembnih dogodkov in sprememb, kot ravno naša. Doživeli smo in vedno znova doživljamo hiter napredek tehnike, ki v mnogočem olajša naše življenje, a ga obenem neverjetno spreminja. Smo generacija, ki so se ji uresničile sanje o samostojni državi. Doživeli smo padec komunizma, versko svobodo in demokratično družbo. Uspešno smo se vključili v Evropsko unijo in bomo z novim letom prevzeli evro. Eden največjih papežev vseh časov (to za Janeza Pavla II. že smemo z vso gotovostjo trditi) je kar dvakrat obiskal našo domovino. Dobili smo prvega slovenskega blaženega in kar nekaj je kandidatov, ki so le korak od časti oltarja Od 7. aprila letos pa imamo v Sloveniji kar tri nove škofije: Novo mesto, Celje in Mursko Soboto. V škofijo Novo mesto sodijo tudi vse tri župnije, ki se v celoti ali delno pokrivajo z mejami škocjanske občine: Bela Cerkev, Bučka in Škocjan. Za prvega škofa novoimenovane novomeške škofije je bil imenovan in v soboto, 10. junija, slovesno umeščen dosedanji ljubljanski pomožni škof msgr. Andrej Glavan. Razlaga grba škofije Novo mesto Grb je razdeljen v tri polja. Spodnje rdeče polje: spodnje polje ima rdečo podlago (simbol roških mučencev) in v njem zlatega konja. Zlati konj se pojavlja v vseh grbih novomeških proštov. Eden izmed prvih novomeških proštov je bil Jurij Sladkonja (med letoma 1500 in 1522), rojen v Ljubljani 21. marca Ko je Sladkonja postal novomeški prošt, je v listini cesar Maksimiljan določil tudi kapiteljski grb. Ta je po takratni razlagi Slad-konj-evega (Zlat-konj-a) priimka namigoval na vladajočega novomeškega prošta. V srednjem polju grba stoji neobrzdan in neosedlan zlat konj. Osnovi podatki o novi škofiji Novo mesto Škof of ordinarij: j: msgr.. Andrej j Glavan an, dosedanji ljubljanski pomožni škof Sedež škofije: Kapiteljska ulica 1, 8000 Novo mesto Stolna cerkev: sv. Nikolaja, dosedanja župnijska cerkev Novo mesto Kapitelj župnij: j: 74 prebivalce alcev: kat atoličano oličanov: dekanije: 6 - Črnomelj, Kočevje, Leskovec, Novo mesto, Trebnje, Žužemberk Leta 1513 pa je bil prošt Jurij Sladkonja imenovan celo za prvega dunajskega škofa. Sladkonja je ustanovitelj zbora»dunajskih dečkov«. Desno zeleno polje: zelena podlaga predstavlja zeleno Dolenjsko in Kočevsko (gozdovi). V zelenem polju so tri zlata jabolka, ki so atribut sv. Nikolaja, simbol krščanske dobrodelnosti in škofovskega služenja. Levo belo polje: belo polje predstavlja Belo krajino. V tem polju je moder grozd, znamenje vinorodnega področja, ki povezuje skoraj celo novomeško škofijo. Obenem je tudi simbol evharistije:»jaz sem trta, vi mladike«. 10 Naši koraki številka junij 2006

11 Čemu nove škofije? Vprašanje, ki se verjetno zastavlja ob imenovanju novih škofij mnogim (vernim in nevernim), je: Katere so prednosti nove škofi- je? Gotovo je najlepše na to vprašanje odgovoril novoimenovani škof Andrej Glavan v zahvalnem govoru ob ustoličenju. Veseli in ponosni smo, da je g. škof med najvidnejšimi duhovnimi velikani z ozemlja nove škofije naštel kar tri naše rojake. Takole je dejal:»v zadnjih tednih so me novinarji in drugi tolikokrat spraševali o pastoralni viziji in glavnih nalogah nove škofije. V tem kratkem obdobju ni bilo časa za načrtovanje in pisanje programov. Eno vemo vsi: kjer ni več krščanske družbe, mora biti prvenstvena naloga nova evangelizacija. O njej je tolikokrat go- foto: Andrej Vovko voril pokojni papež, Božji služabnik Janez Pavel II., ki je bil vizionar pastoralnih potreb v novem tisočletju. Nova evangelizacija mora biti nova po gorečnosti, po novih metodah, pristopu in izrazu. To bo, kot nam je pred nekaj dnevi položil na srce p. Cantalamessa, papeški pridigar iz Rima - v Stični, če bomo vsi pastirji bolj živeli za Božjo slavo kot za svojo in če se bomo zavedali, da sveta ne bomo spreobrnili s svojimi modrimi besedami, ampak z močjo Duha. Samo človek, ki je spremenjen in oblikovan po Kristusovi novi zapovedi, more sprožiti spreobrnjenje srca v posameznikih in skupnostih. Takšno evangelizacijo naroča tudi plenarni zbor Cerkve na Slovenskem. Če bomo na zastavo te nove evangelizacije zapisali»bog je ljubezen«, ki ljubi vsakega človeka, in če bomo to ljubezen do njega potrjevali z medsebojno ljubeznijo, bo On, ki je obljubil svojo navzočnost z nami, prvi in vsak dan naše nove novomeške škofije. S pomočjo nove evangelizacije, zlasti družin, novih občestev in duhovnih gibanj, pa bo prišlo - o tem sem prepričan - do premika tudi na področju duhovnih poklicev. Dolenjski del slovenskega Božjega vinograda je v minulih obdobjih rodil veliko duhovnih poklicev tako moških kot ženskih. Naj omenim duhovnika in slovničarja Metelka, slavnega misijonarja in morda kmalu svetniškega kandidata Ignacija Knobleharja, svetniške kandidate, ki so bili že danes večkrat omenjeni - škofe: škofa Friderika Baraga, Janeza Gnidovca, mučenca Lojzeta Grozdeta, pa tudi nadškofe in škofe Alojzija Turka, Stanislava Leniča, Alojzija Šuštarja, Franca Perka in Stanislava Hočevarja. Prepričan sem, da bo iz tal, ki so bila od Brežic do Kočevskega roga, od Šentruperta do Bele krajine tako močno orošena s krvjo mučencev kot nikjer drugje po Sloveniji in posvečena s ponižanjem in trpljenjem Božjega služabnika škofa Antona Vovka, lahko vzklila nova pomlad verskega življenja in s tem tudi novih duhovnih poklicev! Pri tem računam na veliko molitveno pomoč vseh redovnih skupnosti, zlasti kontemplativnih. 1. Pri novi evangelizaciji pa bomo morali združiti sile kleriki in verniki, zlasti vsi župnijski sodelavci. 2. Praški kardinal Tomašek, velik trpin v času komunizma, je rad ponavljal: Delati je veliko, moliti je še več, trpeti pa je vse in največ. Zato ne morem mimo vas, dragi bolniki, invalidi, ostareli in tudi na druge načine preizkušeni bratje in sestre. Vi ste Božji izvoljenci, poklicani v prve vrste evangelizacije. Računam na vašo duhovno podporo v novi škofiji. Podpirajte jo s svojim darovanjem trpljenja, da bodo duhovni sadovi obilnejši.«novi škofiji in njenemu prvemu škofu želimo obilo Božjega blagoslova in predvsem dovolj duhovnih poklicev. Tej naši želji in molitvi pa naj sledi tudi naše vsestransko sodelovanje pri delu za časni in večni blagor vseh ljudi v novi škofiji. Zbral in»komentiral«damjan Štih, župnik Škofovski grb novega škofa Svoj osebni škofovski grb pa novi novomeški škof sam razlaga takole:»še vedno je navada, da si vsak škof izbere svoj grb. V mojem grbu je v enem polju Andrejev križ, na drugem pa zvezda, ki je Marijin simbol predstavlja Marijo kot morsko zvezdo, ki kaže pot h Kristusu. V grbu je tudi škofovsko geslo. Izbral sem Marijine zadnje besede, ki so zapisane v Svetem pismu in se glasijo: Karkoli vam reče, storite. Te besede je Marija izgovorila strežnikom na svatbi v Kani Galilejski. Opazila je, da je zmanjkalo vina, kar bi mlad zakonski par že na začetku skupne poti spravilo v veliko zadrego in sramoto. Marija je na stisko opozorila Jezusa, nato pa rekla strežnikom, naj naredijo, kar jim bo Jezus naročil. Vemo, da je Jezus prvi čudež storil prav na Marijino priprošnjo in spremenil vodo v vino. Tako Marija tudi nas usmerja na Jezusa, ki je naš edini Odrešenik, pravi Bog in pravi človek. Marijine besede nam govorijo tudi, da moramo biti zelo človeški ter v medsebojnih odnosih in krščanski ljubezni pozorni tudi na majhne in vsakdanje skrbi. V svoji krščanski vnemi presojamo potrebe bližnjih po svoji zamisli, prava krščanska dobrota pa se jim skuša čim bolj približati in ustreči njihovi želji. Motiv za izbiro simbola zvezde in Marijinih besed je bilo tudi dejstvo, da sem bil skupaj s škofoma Stresom in Bizjakom imenovan za škofa na god Fatimske Marije 13. maja in posvečen na praznik Marije matere Cerkve.«junij številka 103 Naši koraki 11

12 Romanje v Beograd Hiša srečanj»hiša ni mišljena kot t dvo- rec ali utrdba, ampak bo to hiša srečanj srečanj ljudi z Bogom in ljudi med seboj.«tako je o obnovljeni sto dvajset let stari hiši sredi Beograda v sredo, 31. maja, ob blagoslovitvi obnovitvenih del dejal kölnski kardinal Joachim Meisner.»Hiša naj postane prostor srečevanj, kraj dialoga med krščanskimi cerkvami,«je večkrat poudaril kardinal, hiša naj postane delavnica miru, kjer se razmišlja o tem, kako bi ustvarili mir med ljudmi.»vse dobro se najprej rodi v srcu, šele nato krene v svet. Enako je z zlom. Zlo, ki je razdvojilo svet, se je najprej rodilo v srcu. Zato je naloga Cerkve moliti in delati, da bodo ljudje obdarjeni s čistimi srci, iz katerih prihaja mir, razumevanje in solidarnost.«k molitvi za edinost, je dejal kardinal, vabi tudi kapela v škofijski palači, v kateri je umetnik p. Marko Ivan Rupnik ustvaril mozaik srečanja med Marijo in Elizabeto.»Srečanje med ženama se je zgodilo v ponižnosti in odprtosti obeh, kar nam kaže, kakšna naj bo naša drža.«120 let stara palača Stavba na prometni ulici Svetozara Markoviča 20 je že od januarja 1926 sedež beograjske nadškofije. Sezidal jo je angleški trgovec leta 1884, že štiri leta pozneje pa so jo odkupili za avstroogrsko veleposlaništvo. V tej stavbi je Dunaj po sarajevskem atentatu na prestolonaslednika Ferdinanda izročil ultimat Srbiji in v tej stavbi je leta 1914 padla prva žrtev prve svetovne vojne. Zaradi propada avstroogrskega imperija je bila stavba do leta 1926 zaprta. Druga svetovna vojna in gradnja bližnje ceste je stavbo, ki ni imela trdnih temeljev, močno poškodovala, bombardiranje v devetdesetih letih je razpoke še povečalo, stopnišče se je znižalo za deset centimetrov, hiša je bila nevarna za bivanje. Tako se je škofijska uprava z nadškofom Stanislavom Hočevarjem pred štirimi leti preselila v župnišče župnije Kristusa Kralja, stavbo pa so po načrtih slovenske arhitektke Nete Zwitter temeljito obnovili. Nemška»naveza«Največjo finančno pomoč pri obnovi je beograjski škofiji podarila nemška dobrodelna ustanova Renovabis, tudi zato je obnovljeno palačo blagoslovil nemški kardinal Meisner. Drugi razlog za njegov prihod v Beograd pa je oseben, saj je v srbski zemlji grob njegovega očeta. Po drugi svetovni vojni so ga s skupino prisilno mobiliziranih nemških vojakov zajeli partizani. Ujetniki so pomrli od lakote blizu Pančeva. Kardinal je po šestdesetih letih prvič obiskal očetov grob, skupno 31. maja letos na praznik Marijinega obiskanja smo iz Škocjana zopet romali na nekoliko daljšo pot. Pravim zopet- zato, ker še ni daleč čas, ko smo romali v Rim in Neapelj. Ti romanji pa sta med seboj povezani. Na prvem- daljšem romanju- nas je spremljal in duhovno vodil beograjski nadškof in metropolit, naš rojak mag. Stanislav Hočevar. Bilo je res kot ene lepe duhovne vaje. Takrat nas je povabil na slovesnost blagoslovitve obnovljene škofijske hiše v Beogradu. Resnično smo čutili hvaležnost za to, da je bil v Rimu in Neaplju skoraj teden dni z nami pa tudi veselje in ponos, da naš rojak v Beogradu (lahko bi rekli v misijonih, podobno kot Ignacij Knoblehar), dela velike reči. To se je pokazalo tudi v tem, da smo napolnili 2 avtobusa, da so gospodinje pripravile izborno postrežbo za vse tamkajšnje goste, vinogradniki pa dobro kapljico, da so se farani v velikem številu odzvali z darovi za sv. maše, ki jih bodo opravili duhovniki beograjske škofije in tudi z darom občinskega sveta in župana - umetniško sliko dr. Ignacija Knobleharja. Sámo dogajanje tistega dne v Beogradu je lepo opisala novinarka Ksenija Hočevar in spodnji prispevek, ki ga v celoti objavljamo, je bil tudi objavljen v 24. št. tednika Družina pod naslovom»hiša srečanj«. grobnico (danes na tem kraju stoji bencinska črpalka), opravil pogrebne molitve, vzel prgišče zemlje, župnijski cerkvi v Pančevu pa podaril lesen križ.»srbija je tudi moja domovina, saj je tu grob mojega očeta,«je dejal kölnski kardinal. Naklonjenost župnije Škocjan Posebno naklonjenost in veselje nad novo obnovo so beograjskemu nadškofu Stanislavu Hočevarju pokazali rojaki iz Škocjana na Dolenjskem. Z dvema avtobusoma in osebnimi avtomobili so pod vodstvom župnika Damjana Štiha priromali v Beograd na slavje. Pri maši, ki jo je pred blagoslovitvijo škofijskega dvorca v stolni cerkvi Marije Vnebovzete ob navzočnosti visokih srbskih politikov, srbske pravoslavne Cerkve, številnih škofov (med njimi je bil tudi slovenski Andrej Glavan) in duhovnikov daroval kardinal Meisner, so nadškofu Hočevarju podarili sliko rojaka Ignacija Knobleharja, vse navzoče pa pogostili z dolenjskim cvičkom in dobrotami iz škocjanskih kuhinj.«dan je bil naporen, vendar poln doživetij in spoznanj. V mogočnem (vsaj po obsegu in včasih tudi po pomenu) Beogradu, kjer so še zelo vidni sledovi zadnje vojne, deluje nekdo iz Slovenije, iz Škocjana, tega posebej ne poudarja, ampak spoštuje tamkajšnji narod, njegovo kulturo, njegovo veroizpoved, išče ljudi dobre volje in kliče k sodelovanju. V Jezusovem imenu oznanja mir in ljubezen in gradi. Gradi vezi med ljudmi, med narodi, med različnimi veroizpovedmi in cerkvami in med različnimi politiki in gradi tudi hiše srečanj v dobesednem smislu. Ob vsem tem pa je še dobre volje in si vzame čas za vsakogar. To in gotovo še vsak kaj svojega smo občutili, ko smo se srečali z gospodom Stankotom kot mu po domače pravimo in njegovimi sodelavci. Lep vtis so na nas naredili tudi domačini, morda najbolj njihov pevski zbor, ki je ob zaključku slovesnosti v stolnici v slovenščini zapel našo priljubljeno«marija skoz življenje«. Prepričana sem, da je tudi to romanje pripomoglo k gradnji in utrjevanju marsikaterih vezi. Marija Halas Minuli dogodki pred 10 leti V juniju leta 1996 smo se takratni svetniki, g. župan Občine Škocjan in g. župnik župnije Škocjan (vodja odprave je bil pater minorit iz Ptuja, g. prof. dr. Slavko Krajnc) odpravili na obisk groba našega velikega misijonarja dr. Ignacija Knobleharja. Po 125 letih (prvi obisk je bil leta 1871) smo tako Slovenci, Škocjanci domorodci obiskali njegovo počivališče v grobnici avguštinske cerkve v Neaplju. Na prostoru, kjer je z zemljo zasuta bela železna krsta dr. Knobleharja, smo položili lovorjev venec s slovenskimi barvami, tablico z napisom in prižgali svečo. Zapeli smo nekaj psalmov in sočasno odvzeli z groba prgišče zemlje v pripravljeno manjšo žaro. To žaro z duhom po dr. Ignaciju Knobleharju smo na predvečer prvega občinskega praznika 5. julija 1996 slavno položili v vitrino pod spominskim obeležjem dr. Ignacija Knobleharja pod korom v župnijski cerkvi v Škocjanu. Od tistega trenutka vitrino nenehno osvetljuje ista lučka, njena žarnica še ni pregorela. Upati je, da bo tudi dr. Ignacij Knoblehar nekoč dosegel luč oltarja. Lado Hočevar 12 Naši koraki številka junij 2006

13 (13. del) Piše: kaplan Janez Žakelj Misijon po Knoblehleharjevi smrti Ko je Knoblehar odhajal iz Afrike, so bile vse tri misijonske postaje dokaj dobro zastavljene. V hartumski krstni knjigi, ki se je začela leta 1852, je bilo konec leta oseb, v mrliški pa 52. Vse tri postojanke so imele svojo šolo. Smrt pa je neizprosno vihtela svojo koso. V kratki dobi treh mesecev, od Knobleharjevega obolehanja v Neaplju pa do njegovega pogreba, so umrli kar štirje misijonarji: pri Svetem Križu Jernej Mozgan, v Gondokoru Anton Uberbacher, v Hartumu pa Franc Oliboni in Jožef Gostner. Ob Knobleharjevi smrti je skupaj z njim umrlo do tedaj v teh misijonih 19 duhovnikov, pa tudi kar nekaj obrtnikov. Kircher, ki je skupaj z nekaterimi ostalimi misijonarji nadaljeval delo, je spredvidel težko stanje in tudi sam v težki bolezni odšel v Evropo. Kardinal Barnabo ga je prosil, naj sprejme mesto provikarja. Kircher se je naposled uklonil in sprejel»strašno breme«, kakor je večkrat dejal breme, ki ga je naš Knoblehar tiho in z orjaškim naporom nosil 10 let. Misijon v Hartumu je torej ostal in nekako životaril, čeprav z velikim pomanjkanjem duhovnikov, z misijonskima postajama Gondokor in Svetim Križem pa ni bilo tako. Vsa poročila od tam so se žalostno glasila. Črnci so pokazali, da jim ni kaj dosti za vero in so gledali le na to, da iz postaje čim več odneso. Ni torej kazalo drugega, kakor da so oba misijona začasno ukinili. Leta 1861 je postal provikar Reinthaler, ki pa je na žalost že naslednje leto umrl. Lepša doba je nastopila za vzhodnosudanski misijon, ko je njegovo vodstvo prevzel Daniel Combi, ki je sedaj že svetnik. Že pod Knobleharjem je začel z misijonskim delom. Po dveh Sužnji V času Knobleharjevega misijonarstva v osrednji Afriki so še trgovali s sužnji. Roparji so ugrabljali črnske dečke in deklice in jih na trgu prodajali. Da bi jih rešil suženjstva, jih je Knoblehar mnogo odkupil z namenom, da bi jih izšolali in bi potem delovali med svojimi rojaki. letih pri Svetem Križu pa je tako zbolel za mrzlico, da se je moral iti zdravit v domače podnebje. Pozneje je v kairskem predmestju, kjer je po starem izročilu bivala na begu sveta družina, zgradil dva zavoda za vzgojo črnih pomožnih misijonarjev in misijonark. Njihovo geslo je bilo: Ali zamorci ali pa smrt. Leta 1867 je prevzel mesto provikarja. Znal je z vso požrtvovalnostjo nadaljevati Knobleharjevo delo. Leta 1881 je ta zaslužni mož v Hartumu umrl, ko je imel šele 50 let. Kmalu po njegovi smrti je prišlo v teh krajih do tako imenovane Mahadijeve vstaje in leta 1885 je s svojimi več ko privrženci oblegal in v strašnem klanju zavzel Hartum. Imel se je za Mohamedovega poslanca, ki bo rešil Sudan izpod oblasti Turkov, ki so»izkrivili«prvotni islam in izpod vpliva kristjanov. Šele leta 1898 v bitki pri Kerreriju je bil dokončno premagan. Hartum je znova postal misijonsko središče, vendar se zaradi tamkajšnjih muslimanov ni nikoli razmahnilo. Ob koncu se vprašujem, kakšen smisel imajo sploh misijoni. Toliko naporov in navsezadnje so sadovi tako skromni. Bog že ve, zakaj je to dobro. V Sloveniji so v časopisu»zgodnja Danica«večkrat natisnili prošnjo, naj ljudje hranijo denar in ga pošljejo v uredništvo, da se odkupijo sužnji zamorci. Dogodilo se je celo, da je dečka kupil na enem trgu, deklico pa na drugem, ko sta prišla skupaj, sta se objela (bila sta brat in sestra ). Primeri: Študentje ljubljanske višje gimnazije so pod vodstvom veroučitelja Globočnika zbrali 60 goldinarjev za odkup zamorčka, ki se naj krsti na ime Alojzij Latinski. Tudi nižješolci so zbrali 60 goldinarjev za črnega dečka, ki naj dobi ime Stanislav Kostka. Neki kaznjenec na gradu Špilberg na Češkem Emanuel Marijan Uršulinski je poslal dvakrat po 30 tolarjev. Prihranil si jih je tako, da se je odpovedal svojemu kaznjeniškemu kruhu. Misijonarji naj za to vsoto odkupijo majhnega zamorca in ga krstijo na njegovo ime Emanuel. Takih in podobnih primerov je bilo precej. Časopis Zgodnja Danica je julija 1853 natisnila celo sonet zamorčku Alojziju Latinskemu, ki ga je najbrž zložil Josip Stritar. Glasi se: Trpljenje tvoje dolgo je trpelo, kak si zdihval, oči v solzah kopane, roke, noge v železje zakovane! Veselja ni življenje tvoje imelo. Pa kmal ti sije sonce bolj veselo, slast vžival boš prostosti prej neznane, zaceljene ti bodo hude rane, življenje novo se ti bo pričelo. Po sinjem morju, glej že ladja plava, dobrotna roka v nji, ki zaklenila železje bode, ki te zdaj obdava. In luč neznana bo te razveselila, luč naše vere, ki je edina prava. In tvoja duša bo se veselila. Iz knjige Franca Jakliča Ignacij Knoble- har in njegovi sodelavci. iz novomeške porodnišnice V mesecu marcu so v novomeški porodnišnici rodile: Mirjana Brajdič iz Dobruške vasi deklico, Ana Povše iz Klenovika deklico. V mesecu aprilu so v novomeški porodnišnici rodile: Zmaga Hudorovac iz Dobruške vasi dečka, Simona Hudorovič iz Dobruške vasi deklico. V mesecu maju so v novomeški porodnišnici rodile: Zdenka Mahnič iz Dobrave pri Škocjanu dečka, Fani Šinkovec iz Goriške vasi deklico, Andreja Pelko iz Zloganj deklico in Ksenija Krmc iz Dobrave deklico. Čestitamo! junij številka 103 Naši koraki 13

14 Ali poznamo naše naravne vrednote? Zakon o ohranjanju narave (ZON) (Uradni list RS, št. 56/99 in 31/00) je uredil sistem varstva naravnih vrednot, s katerim je bila z Ustavo Republike Slovenije naložena skrb državi in lokalnim skupnostim za ohranjanje naravne dediščine. Hkrati je bila s tem zakonom tudi razdelana dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb do varovanja naravnih znamenitosti in redkosti. Zakonsko opredeljen pojem»naravne vrednote«vsebinsko ustreza pojmom naravne dediščine in naravnih znamenitosti ter redkosti, ki so uporabljeni v Ustavi Republike Slovenije. Sam pojem naravne vrednote je vpeljal že Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/ 96), ki na sistemskem nivoju celovito ureja varstvo narave, kamor vsebinsko sodi tudi področje varstva naravne dediščine. Pojem naravne vrednote je določen v 4. členu ZON, in sicer je naravna vrednota poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, sestavina oziroma del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. Z območja občine Škocjan je pri Zavodu RS za varstvo narave, OE Novo mesto, evidentiranih 28 naravnih vrednot, od tega jih je pet državnega pomena. Prepričana sem, da marsikdo niti ne ve, da mu je morda najbližja soseda prav naravna vrednota. Da bomo znali pravilno ceniti naravo, naravne vrednote varovati, jih morda vključiti v turistične programe in jih upoštevati pri načrtovanju posegov v prostor, predstavljamo seznam vseh naravnih vrednot na območju občine Škocjan. Jelka Tršinar ršinar, univ.. dipl. geogr. 14 Naši koraki številka junij 2006

15 OKOLJSKI DNEVI V MESECU JUNIJU 29. maj 3. junij: teden gozdov 5. junij: svetovni dan okolja Zadnji teden v mesecu maju je teden gozdov. V tem tednu po vsej Evropi potekajo številne akcije, ki so posebej posvečene gozdovom. Zavod za gozdove Slovenije je v tednu gozdov pripravil številne aktivnosti za popularizacijo gozda in gozdarstva. Glavna aktivnost v Sloveniji letos je proces Nacionalni gozdni program. Že več kot 60 % Slovenije pokriva gozd in po gozdnatosti smo tretja država v Evropski uniji. Gozdovi poraščajo 1,2 milijona hektarov ozemlja Slovenije, skupna lesna zaloga znaša 301 milijon m 3, letno pa priraste 7,6 milijona m 3 lesa, kažejo podatki Zavoda za gozdove Slovenije za leto Gozdovi nam zagotavljajo vodo, hrano, zdravilne rastline, gorivo in senco ter nam nudijo zdravo in prijetno bivalno okolje ter široke možnosti za rekreacijo in turizem. Omogočajo pa tudi razvoj gospodarskih dejavnosti, povezanih z gozdom in lesom, delovna mesta in zaposlovanje. Gozdni ekosistemi so predvsem vir biotske pestrosti. Blažijo klimatske spremembe in so izredno pomemben ponor ogljika, ki ga bo Slovenija lahko uveljavljala pri doseganju obveznosti Kjotskega protokola. Nacionalni gozdni program predstavlja osnovni strateški dokument s področja gozdov in gozdarstva. Program predstavlja odziv na globalna in regionalna prizadevanja za trajnostno gospodarjenje z gozdovi in trajnostni razvoj. Temeljni cilji Nacionalnega gozdnega programa so ohranitev in trajnostni razvoj gozdov v smislu njihove biološke pestrosti ter vseh ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij. Med cilji je tudi opredelitev načinov učinkovitega usmerjanja dela z gozdom za uresničevanje njegovih funkcij, še posebej glede zagotavljanja razvoja podeželja. Hkrati se želi s programom opredeliti načine učinkovitega komuniciranja z javnostjo in osveščanja javnosti o pomenu gozdov ter sodelovanja pri načrtovanju dela z gozdom, ustvariti ugodno javnopolitično, zakonodajno in institucionalno okolje, ki bo zagotovilo ohranitev in varovanje gozdov ter ustrezno gospodarjenje in rabo gozdov. Dobrih 9600 ha gozdov je razglašenih za rezervate, ha je varovanih gozdov. Polovica jih je vključenih v območje Natura junij je za svetovni dan okolja razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1972, da bi zaznamovala začetek Konference o človekovem okolju v Stockholmu. Tistega dne je Generalna skupščina sprejela še en pomemben sklep, ki je pozneje privedel do ustanovitve programa Združenih narodov za okolje (UNEP). Dan okolja je eno glavnih sredstev Združenih narodov (ZN) za dvigovanje zavesti o okolju v svetu ter krepitev politične pozornosti in delovanja. Tema letošnjega dneva okolja je Puščave in dezertifikacija. Generalni sekretar ZN Kofi Anan je v poslanici ob letošnjem dnevu okolja zapisal, da letošnje geslo Ne zapustite sušnih območij! v mednarodnem letu puščav in dezertifikacije opominja, kako pomembna je skrb za obsežna sušna in polsušna območja na svetu. Geslo poudarja pomembnost varovanja sušnih območij, ki pokrivajo več kot 40 % površja našega planeta. Ta ekosistem nudi dom tretjini svetovnega prebivalstva, ki je bolj ranljiv del družbe. Cilji dneva so predvsem dati okoljski problematiki človeški obraz, omogočiti ljudem, da postanejo dejavni člen trajnostnega in uravnoteženega razvoja, širiti razumevanje, da so skupnosti ključne pri spreminjanju odnosa do okoljske problematike, in se zavzeti za partnerstvo, ki bo zagotovilo, da bodo vsi narodi v prihodnosti uživali več varnosti in blaginje. Svetovni dan okolja je družbeni dogodek s številnimi dejavnostmi, kot so shodi na prostem, kolesarske prireditve, koncerti, šolska tekmovanja v pisanju esejev in izdelovanju plakatov, sajenje dreves ter akcije recikliranja in čiščenja okolja V Portorožu je v ta namen potekala dvodnevna mednarodna konferenca Strategija za trajnostni razvoj Jadrana in še mnoge druge aktivnosti drugod po Sloveniji. Slovenija letos prvič sodeluje tudi pri mednarodnem projektu Eko parlamentu mladih. Gre za projekt okoljskega ozaveščanja, pri čemer dijaki predstavljajo svoje raziskovalne projekte s področja varstva okolja, ministru za okolje, Janezu Podobniku, pa so predali tudi okoljsko pismo. Jelka Tršinar ršinar, univ.. dipl. geogr. Otvoritev pasjega hotela Toplo sončno vreme sobotnega popoldneva je kot dober znanilec poletja. Tudi dobro vabilo za turistična popotovanja in izlete. Če ste ljubitelj in lastnik štirinožnega človekovega prijatelja, pa ste lahko že pred odhodom v dilemi, vzeti ga s sabo na potovanje ali ne, kje ga udomiti, če potuje z vami oz. kako ga oskrbeti, če potujete brez njega. Območje dolenjskega turističnega okoliša ima na voljo kvalitetno rešitev za navedene dileme; hotel za pse. Jana Graberski in Zoran Stankovič sta ob svojem delu spoznala to problematiko in se zato skupaj s solastnico zemljišč in objektov Martino Miklič odločila, da odpreta hotel za pse. Tako je v soboto, , stekla uradna otvoritev objekta, namenjenega tej dejavnosti. Hotel za pse se nahaja na idilični lokaciji, ob potoku, obdan s cipresami in košatim listnatim drevjem na vstopu v naselje Hudenje. Gre za objekt, v katerem je v tej fazi 19 pesjakov, dopolnjen je z objektom, v katerem je sprejemna pisarna, učilnica, priročna kuhinja in sanitarije. Hotel bo nudil nastanitev in dnevno oskrbo v različnih paketnih obsegih za pse. V okviru hotela pa je predvideno tudi delovanje veterinarske službe oz. veterinarska oskrba. Župan Anton Zupet je v pozdravnem nagovoru izpostavil potrebnost in koristnost podjetnega in ambicioznega projekta, ki bo doprinesel k ugledu turistične ponudbe tako občine Škocjan kot tudi širšega dolenjskega območja. Po prerezu traku so si obiskovalci ogledali prostore, prisotni štirinožci pa izkoristili ponujeno priložnost in praktično preizkusili uporabnost in kvaliteto hotelske ponudbe. Sodeč po njihovem obnašanju bo ta zadovoljila tudi najzahtevnejše. Franci Miklavčič junij številka 103 Naši koraki 15

16 Pevska skupina Plamen izdala svojo prvo zgoščenko foto: bucka.info/ Koncert Fantov z vasi Ljudsko pesem so nam dali naši predniki na posodo, zato smo jo dolžni ohraniti in prenesti našim potomcem kot najvrednejšo zapuščino. Fantje z vasi smo začutili ta dolg pred desetimi leti in našli način, da ohranimo kulturno, etnološko in stavbno dediščino naše občine, širše Dolenjske in celotne domovine. V preteklem desetletnem obdobju smo zbrali preko 450 ljudskih pesmi. Zapisali smo jih z besedo in tonskim zapisom na raznih medijih. Ustvarili smo bogat arhiv avdio- in videokaset z naših nastopov, priznanj in pohval. Posneli smo pet glasbenih CD-plošč in kaset s 75 ljudskimi pesmimi, izdali žepno pesmaričko in dve dokumentarni videokaseti. Vsi ti naši projekti se vrtijo na regionalnih in nacionalnih radijskih ter TV postajah. Posebno smo ponosni, ker smo uvrščeni v oddajo IZ- VIRNI na prvem programu RTV Ljubljana. Prijetno je bilo tudi v oddaji Z Natalijo pri Jožovcu. Dvakrat smo nastopili na državnem srečanju ljudskih pevcev. Kar nekaj kaset pa je šlo tudi v zamejstvo in na vse kontinente sveta k našim rojakom. V nedeljo, 4. junija, smo ob naši deseti obletnici, v Osnovni šoli Frana Metelka Škocjan organizirali svoj jubilejni koncert, kjer smo prejeli že drugo priznanje Zveze kulturnih društev Novo mesto. V goste smo povabili še štiri skupine ljudskih pevcev: Štefanske fante, Fante s Preske, Zarjo iz Račne in Kolednike iz Bušeče vasi. Ob vsem tem delu pa smo spoznali mnogo prečudovitih ljudi. Prijateljsvo z njimi nas osrečuje in daje moči za nadaljnje delo. V fazi montaže pa imamo dokumentarno videokaseto OD ADVENTA DO TREH KRALJEV, ki jo bomo predstavili v začetku decembra na svojem tradicionalnem Miklavževem koncertu. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pri teh naših prizadevanjih pomagali, in se priporočamo tudi v prihodnje. Fantje z vasi Franc Oberč Sredi junija smo zaključile svoj največji projekt, izdajo prve zgoščenke z naslovom Plamen. Dekleta, ki rade obujamo preteklost skozi pesmi in sedanje trenutke v tem norem svetu lepšamo s posluhom za kulturo, pevsko ljudsko izročilo ter tudi novejšo glasbo, smo se odločile, da po skoraj desetih letih delovanja nekaj naših najlepših pesmi strnemo v zgoščenko. Verjamemo, da bo razveseljevala vse ljubitelje slovenske dobre, ljudske pa tudi malce bolj moderne glasbe. Naš drugi pevski dom je bil letošnjo sezono studio Janija Lipičnika, ure in ure zahtevnega snemanja pa nas je vedro bodrila naša Sabina Pirnar, ki se ji zahvaljujemo za vso požrtvovalnost in trud. V studiu smo v zgoščenko strnile samo slovenske pesmi, v večini ljudske, poleg njih pa še večno zimzeleno pesem Ljubezen (avtorjev Elde Vider in Jureta Robežnika) v priredbi Janija Lipičnika, in dveh avtorskih, do srca segajočih, skladb istega avtorja, ki jih je napisal prav za nas, in sicer Hčerka s m hčerke ter Plamen. Zgoščenko smo polepšale tudi s slikami v nošah ter svečanih in lanenih oblekah, ki so nastale v Zagraškem logu. Dragi bralci, lepo Vas vabimo, da nam pri- sluhnete na promociji zgoščenke in letnem koncertu Pevske skupine in Folklorne sku- pine Plamen, ki bo v soboto, 1. julija 2006, ob uri v Škocjanu. Posebnost promocije bo vsekakor zanimiva izvedba nekaterih naših novih pesmi z instrumen- talno spremljavo skupine Malibu. Članice Pevske skupine Plamen se iskre- no zahvaljujemo vsem, ki ste pripomogli k izdaji zgoščenke, predvsem se zahvaljuje- mo dobrim ljudem, ki verjamete v naše delo in večle ečletni trud. Hvala Vam!!! Mateja Robek Zaletelj AVTO KRAKOV, BENČINA Darko, s. p.; AVTOCENTER PRODAJA, KRAŠNA Bogdan, s. p.; AVTOKLEPARSTVO IN AVTOLIČARSTVO, ZORKO Jože, s. p.; AVTOPREVOZNIŠTVO IN GRADBENA MEHANIZACIJA, BOBIČ Anton, s. p.; GOSTILNA SELAK, SELAK Elizabeta, s. p.; GRADBENIŠTVO, LENART Janez, s. p.; IKA-UM KAMNOSEŠTVO, KOCJAN Franc, s.p.; MGM TRANSPORT, GORNIK Marjan, s. p.; PEKARNA PEPE, FERKOLJ Jože, s. p.; ŠIVILJSTVO GODEC, GODEC Fanika, s. p.; TERACERSTVO, KAMNOSEŠTVO IN CEMENTNINARSTVO, KIC Jože, s. p.; TRGOVINSKE STORITVE, SVETOVANJE, DEŽELAN Jože, s. p.; KMETIJA DULC, DULC Roman; KRKA, d. d., Novo mesto; KOMPAS NOVO MESTO, d. o. o.; ACER, d. o. o.; BAUMAX, d. o. o., Ljubljana; INSTALACIJE, LOKAR Rado, s. p.; NI TRADE, d. o. o.; AV- TOTRANSPORT, LUŠINA Franc, s. p.; RAČUNOVODSTVO, ZAMAN Alenka, s. p.; BELBLED, d. o. o.; DOLENJSKE LEKARNE, Novo mesto, p. o.; GALLUS, SELAK Marjan, s. p.; PREVOZI BOŽIČ, Boštjan Božič, s. p.; KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA, STRGAR Primož, s. p. 16 Naši koraki številka junij 2006

17 FS Plamen med prijatelji Radia Ognjišče 28. maja je Radio Ognjišče v Novem mestu pripravil 26. srečanje radijskih poslušalcev in hkrati 600. oddajo Prijatelji Radia Ognjišče, na katero smo bili povabljeni tudi plamenčki in plamenčice iz FS Plamen. V družbi številnih znanih slovenskih narodnozabavnih ansamblov in pevcev smo zbranim v športni dvorani Leona Štuklja zaplesali Vinogradniški splet. Da je nastop tudi za nas nekaj posebnega, je dala vedeti tudi trema, ki je je bilo za kanček več, kot smo je sicer vajeni ob naših nastopih. Navdušeno spodbujanje gledalcev, ki so skoraj do zadnjega kotička napolnili dvorano, ob vrtenju plesalcev z litrom in kozarcema na glavah je prisotno tremo v trenutku odpravilo in naredilo prekrasno vzdušje, ki ga je bilo mogoče čutiti celo ob radijskem posnetku dan kasneje. Veselo vriskanje naših plesalcev in smeh obiskovalcev ob hudomušnih figurah plesa meniška, ko se plesalci najprej božamo, ob koncu pa cukamo za nosove, so dali nastopu piko na i. Nasmejani obrazi in prešerna volja tako nas nastopajočih kot zbranih prijateljev Radia Ognjišče so dokaz, da so folklorni plesi med ljudmi izredno lepo sprejeti, nam pa vzpodbuda, da dobro in zagnano delamo tudi v prihodnje. Alenka Pajk Praznovali skupaj s cvičkom Folkloristke in folkloristi FS Plamen smo na povabilo organizatorjev ob prazniku dolenjskega posebneža cvička v soboto, 27. maja, nastopili na prireditvi Teden cvička na novomeškem Glavnem trgu. Zgodnja popoldanska ura na prizorišče še ni privabila številnega občinstva, kakršnemu smo bili priča ob večerih. Prisotni so si kljub temu z zanimanjem ogledali priložnosti primerni Vinogradniški splet z litrom in kozarcema na glavah plesalcev, nato pa veselo zaploskali ob vrtenju pisanih kril škocjanskih noš ob spletu Veselo je pr nas na vas. Našim od razbeljenih granitnih kock utrujenim nogam in suhim grlom so po koncu nastopa s kozarčkom cvička pomagali prijazni vinogradniki škocjanskega društva vinogradnikov. Da smo razvedrili gledalce, čeprav maloštevilne, ni dvoma, si pa želimo, da bi bile tovrstne etnološke prireditve bolj množično obiskane, saj niso le zanimive, pač pa tudi zelo poučne. Alenka Pajk Enodnevna kolonija domačih ustvarjalcev ob 700-letnici prve omembe Škocjana V počastitev 700-letnice prve omembe kraja prireja Kulturno društvo Škocjan na Dolenjskem v začetku meseca oktobra enodnevno srečanje domačih likovnih in drugih ustvarjalcev. V ta namen vabi k sodelovanju domače ljubiteljske ustvarjalce različnih tehnik: likovno ustvarjanje, ročna dela, domača obrt (pletenje košar in podobnih izdelkov, lončarstvo, kovaštvo, ipd.). Več informacij dobite na telefonski številki: 07/ Občina Škocjan, Mateja Robek Zaletelj, tajnica KD junij številka 103 Naši koraki 17

18 Vabilo na natečaj Na naše kulturno društvo je prišlo vabilo za sodelovanje na fotografskem natečaju za mlade fotografe»crossing Glances«. Dragi naši mladi občani, sprejmite izziv in sodelujte! Natečaj je podprla Evropska komisija, namenjen pa je mladim profesionalnim in amaterskim fotografom, rojenim med in , ki prihajajo iz naslednjih držav: Cipra, Španije, Francije, Grčije, Italije, Malte, Slovenije, Alžirije, Egipta, Izraela, Jordanije, Libanona, Maroka, Sirije, Palestinskih ozemelj, Tunizije in Turčije. Namen natečaja je spodbujanje medsebojnega razumevanja med mladimi, ki živijo na obalah Mediteranskega morja. Fotografije naj se osredotočajo na eno izmed naslednjih tem: skupna vizija prihodnosti, odnosi med severom in jugom mediteranske kotanje, pomembnost medkulturnega dialoga, mladinske izmenjave v okviru tesnega sodelovanja med prebivalci obeh obal Mediteranskega morja, fotografski dialog med obema mediteranskima obalama. Mednarodna strokovna žirija, ki jo bodo sestavljali vodilni predstavniki sveta medijev, zabave in fotografije, bo izbrala 17 zmagovalcev, ki se bodo udeležili otvoritve skupne razstave v Rimu. (Vir: novice) Info: Rok ok oddaje prispe pevk vkov: : Sonja Krmc, predsednica KD Škocjan na Dolenjskem Praznovanje svetega Florjana v Zagradu Pozdravljen bodi, svet Florjan, za varuha si nam izbran. Pred ognjem in poplavami naj bomo vedno varni mi Tako sta gasilki iz Prostovoljnega gasilskega društva Zagrad 4. maja 2006 v Zagradu pričeli program, namenjen svetemu Florjanu zaščitniku gasilcev in varuhu proti ognju. V kratkem nagovoru sta predstavili zgodovino in življenje znamenitega svetnika, ki se je rodil ravno na ta dan v drugi polovici 3. stoletja. Njemu v spomin gasilci slavimo Florjanov god, 4. maj, kot zelo pomemben dan gasilcev, kar smo tistega dne dokazali pred gasilskim domom v Zagradu vsi zbrani gasilci iz društev Občine Škocjan, Telč in gasilci našega pobratenega društva Jarše-Rodica. Ešalon gasilcev je spoštljivo krenil proti cerkvi sv. Tomaža, kjer je bogoslužje vodil g. župnik Damjan Štih. Skupno druženje smo zaključili po gasilsko pri gasilskem domu ob zakuski in pijači. Zahvaljujemo se vsem zbranim, ki ste se v tako velikem številu odzvali našemu vabilu in s tem ponovno dokazali, da so korenine gasilstva v Občini Škocjan trdne, njih mladike pa iz dneva v dan močnejše. Na pomoč! Franci Matko 18 Naši koraki številka junij 2006

19 Društvo vinogradnikov Škocjan sodelovalo na 34. tednu cvička Prireditve 34. teden cvička, ki je bila 26., 27. in 28. maja v Novem mestu, smo se uspešno udeležili tudi škocjanski vinogradniki. Naše društvo vinogradnikov se je udeležilo tradicionalne povorke in tako predstavilo Občino Škocjan oziroma društvo. Prvič smo predstavili»cvičkov«hram, v katerem smo vse tri dni točili najboljše ocenjena vina naših vinogradnikov. Izkazalo se je, da je bila naložba izdelava hrama še kako koristna, saj smo gostom lahko ponudili primerno ohlajeno žlahtno kapljico. Da so v Društvu vinogradnikov Škocjan odlični vinogradniki, je razvidno iz centralnega ocenjevanja, ki je bilo v Novem mestu. Na ocenjevanje smo oddali 53 vzorcev, od tega jih je 35 prejelo odličja oziroma medalje. Boštjan Bovhan Stara vas cviček srebrna medalja Anica Češnjevar Mali Trn cviček zlata medalja Franc Hočevar Dol. Stara vas cviček srebrna medalja Stane Jerman Hrastulje kerner srebrna medalja Stane Jerman Hrastulje modra frankinja bar 05 zlata medalja Roman Kermc Goriška vas modra frankinja zlata medalja Roman Kermc Goriška vas cviček zlata medalja Marjan Kirar Dobruška vas cviček zlata medalja Marko Kirar Dobruška vas cviček zlata medalja Marko Kirar Dobruška vas kerner zlata medalja Alojz Kralj Zagrad dolenjsko belo srebrna medalja Franci Matko Male Poljane sauvignon 05 velika zlata medalja Franci Matko Male Poljane beli pinot zlata medalja Franci Matko Male Poljane modra frankinja srebrna medalja Anton Mehak Gorenje Dole modra frankinja 05 zlata medalja Anton Mehak Gorenje Dole modra frankinja 04 zlata medalja Marjan Oberč Hrib modra frankinja zlata medalja Marjan Oberč Hrib cviček zlata medalja Marjan Oberč Gmajna cviček zlata medalja Marjan Oberč Gmajna laški rizling srebrna medalja Franci Perše Zbure laški rizling LT 01 velika zlata medalja Franci Perše Zbure laški rizling 04 velika zlata medalja Franci Perše Zbure sauvignon velika zlata medalja Franci Perše Zbure modra frankinja zlata medalja Franci Perše Zbure cviček zlata medalja Ivan Petrinič Škocjan chardonnay zlata medalja Metod Redek Velike Poljane modra frankinja zlata medalja Jože Smrekar Zalog cviček srebrna medalja Tone Smrekar Zalog cviček srebrna medalja Franci Tramte Zloganje beli pinot zlata medalja Ivan Tramte Zloganje kraljevina srebrna medalja Marjeta Tramte Zloganje žametna črnina srebrna medalja Alojz Tršinar Gorenje Dole cviček zlata medalja Janez Vide Tomažja vas cviček srebrna medalja Janez Vide Tomažja vas laški rizling srebrna medalja Vsa odličja bomo podelili v okviru praznovanja praznika Občine Škocjan KNOBLE- HARJEVO 2006 v soboto, 8. julija 2006, ko bomo tudi slavnostno prevzeli v uporabo cvičkov hram. Franci Matko Uspešen konec sezone V nedeljo, 11. junija, je bilo odigrano zadnje kolo malonogometne lige Šentjernej Škocjan, ki je bilo zelo pomembno za ekipo NK Bučka. Odigrali smo neodločeno, kar je bilo ravno dovolj za uvrstitev v 1. ligo, in tem smo zagotovili, da bodo lahko obiskovalci igrišča na Štritu spremljali še kakovostnejši nogomet. Zahvalil bi se vsem, ki so nas spremljali in spodbujali na tekmah, in vsem, ki so nam na kakršenkoli način omogočili igranje nogometa. Upam, da se kmalu spet vidimo na nogometu. V imenu nogometne ekipe ŠD Bučka Toni Sedlar Naši koraki - glasilo Občine Škocjan - je do konca leta 2004 izhajalo kot Poročevalec občine Škocjan. Izhaja v nakladi 1130 izvodov. Glavna in odgovorna urednica: Janja Strašek. Uredniški odbor: Irena Hočevar, Andrej Zgonc, Tanja Luštek, Anica Tramte. Sodelavci občinske uprave. Jezikovni pregled: Marinka Cerinšek. Tehnični sodelavec: Marjan Cerinšek. Naslov uredništva: Naši koraki, Občina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan. Elektronski naslov: skocjan.obcina@siol.net Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Publikacija je brezplačna. Oblikovanje in prelom: Špes grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarstvo Opara. Naši koraki - glasilo Občine Škocjan - je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 10. v mesecu. junij številka 103 Naši koraki 19

20 Dr.. Franc Rode pred rojstno hišo v Rodici. vemu, saj je le temu, kot je v svojem nagovoru povedala sestra Cecilija, posvečena cela družina Rodetovih. Po končanem sprejemu in blagoslovu smo se v sprevodu odpravili v grobelsko cerkev, kjer je kardinal Rode v svoji nekdanji župnijski cerkvi vodil slovesno somaševanje. Na slovesen sprejem svojega rojaka, kardinala Rodeta, so nas predstavniki pobratenega PGD Jarše-Rodica povabili že na našem občnem zboru. Vabilu smo se zelo radi odzvali in bili priča zares zgodovinskemu dogodku prvemu uradnemu sprejemu kardinala dr. Franca Rodeta v domovini. Občudovali smo lahko le še do podrobnosti izpeljano organizacijo sprejema. Gasilcem iz Jarš- Rodice pa se iskreno zahvaljujemo za njihovo vabilo. Jožica Vovk vko Člani PGD Zagrad v rojstni župniji kardinala dr. Franca Rodeta Na dvodnevni prvi uradni obisk je v Slovenijo prispel kardinal Franc Rode. Pri kardinalovi rojstni hiši na Rodici smo se zbrali ob 15. uri, njegovi sorodniki, prijatelji, sokrajani in ostali ljudje iz cele Slovenije. Med njimi tudi mi predstavniki PGD Zagrad, ki je pobrateno s PGD Jarše-Rodica. Po prihodu na Rodico se je kardinal najprej skozi špalir narodnih noš napotil proti rojstni hiši, kjer je pozdravil svoje domače. Slovesni sprejem se je začel s slovensko državno himno, sledila ji je krajevna himna, ki so ji Rodičani v čast kardinalu dodali kitico, v kateri opevajo pomembnega rojaka. Sledili so pozdravi arhidijakona Franca Šuštarja, ki je v nagovoru poudaril, kako se je dr. Rode vselej, ko se je vrnil v domovino, s ponosom in občudovanjem oziral po Sloveniji. Gospod Rode ga je prekinil z besedami:»dragi rojaki, ni vas težko občudovati, fantastični ste.«kardinala je pozdravila še domžalska županja in njegova rodna sestra, uršulinka sestra Cecilija. Po sprejemu je sledil blagoslov kapele, ki jo je v zahvalo za preživetje taborišča v Teharjah dal postaviti njegov brat Nace. Kapela je posvečena Srcu Jezuso- 80 let Anice Kolenc V soboto, 10. junija 2006 je svoj 80-ti rojstni dan v krogu svoje družine in ostalih sorodnikov praznovala naša zvesta članica Anica Kolenc iz Dolenjih Dol 7. Rojena je bila l v Dolenjih Dolih v družini Makovec očetu Alojzu in materi Uršuli rojeni Češnovar. Imela je tri brate in štiri sestre. V osnovno šolo je hodila v Škocjan, potem je delala na domači kmetiji. Leta 1950 se je poročila s sovaščanom Kolenc Janezom. Rodila je štiri otroke, eden je že umrl. Mož je umrl l Anica živi v sinovi družini. Ima sedem vnukov in šest pravnukov. Vsi jo z veseljem obiskujejo, zbrali so se tudi na njenem praznovanju 80-letnice. Bila jih je zelo vesela. Za mamo Anico vestno skrbi snaha Olga, ki je gonilna sila v hiši. Anica se še vedno rada druži z upokojenci, svojimi vrstniki in se med njimi sprosti. Obuja spomine na mladost in si želi, da bi bila na stara leta zdrava in še sposobna opravljati lažja dela in poskrbeti zase. Obiskale so jo predstavnice DU Škocjan in RK Škocjan, jo skromno obdarile, od RK Škocjan pa je Anica dobila prelep šopek nageljnov. Anica, še na mnoga zdrava leta! Slavka Janežič Na željo avtorice je besedilo jezikovno in slovnično nepregledano. 20 Naši koraki številka junij 2006