ETNI^KI I NACIONALEN IDENTITET PO IZBOR

Pavkovi} Elizabeta (Skopje, Makedonija) ETNI^KI I NACIONALEN IDENTITET PO IZBOR Apstrakt: Tekstov e obid preku elementi od biografskiot metod da se pokaè sozdavaweto na fluktuira~ki etni~ki identitet na personalno nivo, po primerot na potomcite na begalcite od Egejska Makedonija, koi se doselile i ìveat vo R. Makedonija. Klu~ni zborovi: etni~ki identitet, ~uvstvo, begalci, Makedonci, Egejci. I Etni~kiot identitet e sloèna etni~ka kategorija. Toj pretstavuva svojstvo vkoreneto vo samata ~ovekova li~nost, ~uvstvo koe se pojavuva kako rezultat na vzaemnoto dejstvuvawe na vnatre{nite i nadvore{nite varijabli, koi dejstvuvaat vo opredelena socijalna situacija (Erikson, 1968:22). Za objektivni pokazateli na odredena pripadnost se smetaat kulturnite kategorii: jazik, religija, zaedni~ko poteklo, teritorija, obi~ai, (Vlahović, 1982:104-105; Petrović, 1988:7). Dokolku zaradi razli~ni pri~ini nastane situacija na izbor me u nekolku kulturni varijanti od ovie klu~ni kategorii na etni~nosta, kulturnata polivalentnost moè da vlijae na promenata na etni~kiot identitet. Kako del od subjektivnite pokazateli se smetaat li~nite ~uvstva na poedinecot vo odnos na negovata etni~ka pripadnost. Vo analizite na subjektivno nivo, teì{teto se stava na etni~kiot identitet kako proces na samoidentifikacija i identifikacija od strana na drugite. Samoidentifikacijata zavisi podednakvo od poedinecot i od grupata na koja ñ pripa a. Taa moè da odi mnogu podlaboko, pa li~nosta da ima ~uvstvo na dvoen, troen identitet izgraden na etni~ka osnova (plemenski, etni~ko-grupen, nacionalen), a istovremeno site tri da ozna~uvaat etni~ki identitet na poedinecot bez da se sprotivstavuvaat eden na drug (Petrovi,1988:8); (Svetieva, 2000:26). Toa se slu~uva na vertikalno nivo, koga nacionalniot identitet vo sebe gi sodrì regionalniot i lokalniot (Makedonec, Mijak, Rekanec, Gali~anec, itn.). No, {to se slu~uva koga li~nosta ima dvoen, troen etni~ki identitet na horizontalno nivo, i tie se sprotivstavuvaat eden na drug? Kako nastanuva takov pove}ekraten etni~ki identitet? Kako li~nosta se spravuva so nego? Dali e menliv vo vreme i prostor? So cel da se dobie odgovor na ovie pra{awa izvr{eno e istraùvawe vo koe se intervjuirani potomci na begalcite od Egejska Makedonija koi denes ìveat vo Skopje. Tie poteknuvaat od me{ani brakovi, pri {to edniot roditel im e Makedonec od Egejska Makedonija, a drugiot od zemjata vo koja begalcite bile odvedeni (Polska, Romanija, SSSR, êhoslova~ka) ili od druga zemja. Site ispitanici se rodeni vo tie zemji, i detstvoto, a nekoi od niv, i del od mladosta gi pominale tamu. Od pove}eto faktori koi imaat vlijanie vo procesot na sozdavawe

2 pove}esloen etni~ki identitet, vo istraùvaweto bea zemeni predvid slednive: poteklo od etni~ki me{an brak; ulogata na primarnoto semejstvo i odnosite vo po{irokoto; migraciite (prvata - prisilna, masovna, kako posledica na voen konflikt, koja ja doìveal eden od nivnite roditeli, i vtorata - preselbata na semejstvoto po slobodna odluka, vo koja u~estvuvale i samite ispitanici); vlijvnie na kulturnata sredinata na ìveewe i stepenot na prilagodlivost na poedinecot; kontakti so zemjata kade se rodeni; jazikot i dr. Ovie, no i drugi faktori so razli~en intenzitet vo oddelni periodi od ìvotot na poedinecot, u~estvuvat vo sozdavaweto na individualnoto ~uvstvo na etni~ka pripadnost. Nekoi od niv deluvaat samostojno, a nekoi se isprepletuvaat, taka da ponekoga{ e te{ko da se sogleda koj od niv vo kolkava merka izvr{il vlijanie. Po pra{aweto na etni~kata pripadnost kaj ovie lu e se javuva razlika pome u nivnoto oficijalno (formalno) deklarirawe i li~noto ~uvstvoto kako rezultat na mnogubrojnite kulturni vlijanija. Toa ~uvstvo e sloèno i se menuvalo vo tekot na nivniot ìvot, a vo pomala merka se menuva i denes, vo zavisnost od uslovite i kulturnata sredina vo koja se nao aat. II Zaradi izvorno prezentirawe na razmisluvawata, doìvuvawata i sopstvenoto ~uvstvo na etni~ka pripadnost, }e bidat prezentirani izvadoci od biografskite izkazi na nekolkumina ispitanici, po odnos na nekolku klu~ni parametri: 1. Poteklo od etni~ki me{ani brakovi; 2. Ulogata na roditelite i po{itokoto semejstvo; 3. Migracii; 4. Jazik (govor, dijalekt); 5. Vlijanie na kulturnata sredina; 6. Mislewa za Makedoncite; 7. Formalen i su{tinski li~en etni~ki i nacionalen identitet i 8. Sloèniot identitet - hendikep ili prednost. 1. Poteklo od etni~ki me{ani brakovi: L. (42) e rodena vo Ukraina (SSSR). Majka ñ e od Ukraina, a tatko ñ od Kostursko (Eg. Makedonija, Grcija); K. (39) e rodena vo Polska. Majka ñ e od [lezija (Polska), a tatko ñ od Lerinsko (Eg. Makedonija, Grcija); D. (38) e roden vo Uzbekistan (SSSR). Majka mu e Ukrainka, a tatko mu Makedonec od Kostursko (Eg. Makedonija, Grcija); R. (44) e roden vo Romanija. Majka mu e Ungarka, a tatko mu e od Lerinsko (Eg. Makedonija, Grcija); 2. Ulogata na roditelite i po{itokoto semejstvo L.... Semejstvoto ima najgolemo vlijanie samo vo prvite godini od ìvotot na ~ovekot. Me utoa, semejstvoto deluva vo eden kontekst, vo eden op{testven kontekst... Po{irokata familija i od strana na majka mi i od strana na tatkomi se me{ani. I kaj nas e toa sosem normalna rabota. Na tatko mi brat be{e ènet za Albanka... Tetkite, sestrite Ispitanicite se ozna~eni so inicijali poradi nivnata opredelba da ostanat anonimni.

3 negovi, ednata ima ~ist Grk, ednata Makedonec i Grk, pola-pola. Od stranata na majka mi i Ukrainci i Rusi i Evrei i Germanci... Kazasi. I site ìveeme mnogu dobro. Imame prekrasni odnosi. Na nikogo toa ne mu pre~i. K.... Ne se se}avam jas, mi raskaùva{e majka mi, na mnogu mala vozrast sum insistirala na popisot da me pi{at kako Poqakiwa. ôvekot rekol deka ovdeka po tatko se vodi, a jas sum odgovorila: "Nema {to tatko! Majkata go doi bebeto i go nosi vo stomakot i }e bidam Poqakiwa! " De fakto, majkata e taa koja {to... neosporno e deka dvajca roditeli treba za edno dete, ama, del si od majkata. Fizi~ki si del od majkata. Ako ti e majkata od nekade, toga{ si i ti od tamu. Moite roditeli, osobeno majka mi, be{e mnogu "geografski" otvorena, {to se vika... Nemavme barieri doma. Nikoj pat ne se kaùva{e: "A, tie se crni ili tie se beli... " Ako zboruvame za tatko mi, toj e ~ovek {to... kao Amdi Bajram }e re~am - e 120 procenti za familijata. Ba{ radi toa {to go pominal, go ceni stra{no mnogu semejstvoto i pravi sé za toa semejstvo. Za nego celiot svet e domot. I rodninite od negova strana mnogu go po~ituvaat semejstvoto i navistina se svrteni kon nego. Se dràt na kup~e. Rodninskite vrski se po~ituvaat mnogu, mnogu, mnogu. [to ne e slu~aj vo Polska. 3. Migracii R. Pa, na kuso ne moè, ali eve... ~etiries osma od Grcija, so gra anskata vojna, dedo mi be{e vo vojna, se bore{e tamu od strana na komunistite. Baba mi so decata be{e deportirana vo Al... mislam, izbegaa vo Albanija, koa po~naa tie bombardirawa na selata i etni~ko ~istewe. Od Albanija so brod vo Polska. I posle vo Polska, tamu gi rasporedija, zna~i, baba mi so trite deca gi rasporedija vo Rumunija. Posle sedum-osum godini, moèbi i devet, preku crveniot krst {vajcarski, nekako gi spoija dedo mi i baba mi, po{to dedo mi be{e ranet, leè{e vo bolnica, vo Albanija. Nekako gi spoija i go pratija dedo mi vo Rumunija. I tamu, neli, po~naa da ìveat. Porasnaa decata. Tatko mi se zapi{a na fakultet, na umetnost. Tamu se zapozna so majka mi koja {to od Ungarija be{e dojdena da studira tamu... I sedumdes vtora dojdovme. Inaku, postojano bea tie, se se}avam... be{e edna situacija na postojano is~ekuvawe za vra}awe nazad, vo Makedonija. Bidej}i, {tom ne moè vo Grcija, zna~i - vo Makedonija. K. êtirieset i osmata godina, so Gra anskata vojna vo Grcija, toj imal 12 godini toga{. Bil zemen od Crveniot krst, raselen, odnesen, navodno za da se spasat decata od stravotiite na vojnata, i go ima svojot ìvot pominato vo siropitali{ta. Prvite sedum godini ne ni znael dali mu se ìvi roditelite, nitu pa roditelite znaele dali e on ìv... Od toj period mu se ostanati stra{ni kompleksi. Da raste{ po domovi, da nema{ dovolno hrana, da nema{ obuvki, da nema{ za knigi, da nema{ xeparac, da nema{ ni{to. Site odat na proslava na Boì}, a ti vo detskiot dom - sam!... Najbitnite godini vo negovoto oformuvawe kako

4 li~nost, mu se pominati vo Polska i toa sigurno ima ostaveno trag na nego.... Potoa se preselile so majka mi vo Skopje, vo Jugoslavija, so idejata deka }e bidat poblisku do negovoto rodno mesto. 4. Jazik (govor, dijalekt) L. Ukrainskiot go razbiram, no ne moàm da zboruvam, nitu da pi{uvam. Jazikot na tatkoto go nau~iv koga dojdov tuka, inaku porano i nego ne go znaev. Vo na{eto semejstvo nie koristevme tret jazik (ruski). Nitu na tatkoto, nitu na majkata. D.... Doma ne zboruvavme makedonski, ni{to ne znaev! Komuniciravme na ruski. Makedonskiot go nau~iv od koga dojdovme tuka. Ukrainski i sega ne znam. Koga }e me pra{aat koj ti e maj~in jazik, vikam - i dvata! I makedonskiot i ruskiot. I gi ose}am taka i gi koristam taka. Vo Ta{kent u~ev gr~ki. Gr~kiot go vledeam sega, nemam problem, }e se snajdam. Sega na momenti krivo mi e, moèv da go znam i ukrainskiot i gr~kiot, perfektno da gi znam. R. So majka mi zborevme ungarski, zatoa {to ona ne znae{e makedonski. So baba mi i so dedo mi zborev makedonski. A, ba{ka pa, so moite i ne zborev mnogu bidej}i glavno bev kaj baba mi i kaj dedo mi, zo{to tie u{te studiraa toga{ i... I glavno so baba mi i so dedo mi bev i makednonski zborevme, ama onoj makedonski, egejskiot. Ima{e i gr~ki. Pa i gr~ki zboruvav. Rumunski obavezno, vo {kolo i so decata. Ima{e nastojuvawa da posetuvam gr~ko {kolo. Ima{e toga{ vo Rumunija, me utoa ne me pu{ti dedo mi. Fala bogu! (se smee) Od politi~ki pri~ini. Inaku taa propaganda be{e silna toga{ vo Grcija i site Makedonci {to bea vo Rumunija, toga{ Grci gi narekuvaa. K.... Maj~in jazik mi e polskiot. Go zboruvam isto tolku dobro kako i makedonskiot, so toa {to koga sum vo Polska me poznavaat deka ìveam nadvor, zatoa {to zboruvam mnogu literaturno. Go nemam onoj dijalekt {to sekoj razli~en del od Polska go ima. Jas toa go nemam vo mene, bidej}i go obnovuvam so knigi, so filmovi. Od dete, skoro site knigi {to ni bea za lektira, vo osnovno i vo sredno, pa i ponatamu, beletristika, ~itav na polski, bidej}i najdobrata prijatelka na majka mi ima kniàrnica i stalno od tamu ni pra}a{e sé {to e najnovo. U{te ovde ne be{e ispe~ateno, a ve}e vo Polska go imaa. I od stranski knigi {to se preveduvaa i preku polski avtori znam dosta za Polska, za istorijata, za obi~aite, za na~inot na ìvot. 5. Vlijanie na kulturnata sredina L.... So ogled na brojot na godinite koi sum gi pominala tamu, ne{to mi bilo... kako da bilo vgradeno vo mojot mikro-~ip, da re~am. Zna~i, tie raboti gi nau~iv potsvesno, za Ukraina, dodeka etni~kite karakteristiki na Makedoncite gi nau~iv ve}e svesno koga bev vozrasna. Pove}e, moèbi, gi ~uvstvuvam ukrainskite. Generalno gledano, mislam deka sredinata go ima najgolemoto vlijanie. Za sre}a moja, jas ìveev vo edna multietni~ka zemja, ogromna, kade {to ima{e pove}e od sto nacionalnosti... i nie se vospituvavme i vo

5 familijata i vo {koloto i vo sekojdnevniot ìvot vrz baza na primeri od site tie lu e. Pove}e ili pomalku, se soo~uvavme so pretstavnici na najrazli~ni svetovi... Mislam deka sredinata e taa koja{to najmnogu vlijae na ~ovekot. No, ~ovekot za toa stanuva svesen malku podocna, koga ve}e }e sozree, }e se oformi kako li~nost, koga }e znae da rezonira, koga }e znae da izbere i da donese odluka. Ja pak si ostanuvam vo ova semejstvo, i pak sum svesna deka edniot e Makedonec, drugiot Ukrainec, me}utoa i pokraj toa, eve, pod vlijanie, moèbi na ovaa sredina, jas se ~uvstvuvam - Rusinka. Zna~i, se iskristalizira kaj mene toa ~uvstvo. D.... Pove}e vlijae sredinata i li~noto ~uvstvo {to se gradi, vo nea. R. Najve}e vlijae sredinata, kaj {to ìveete. Se pra{uvam... da ìveev jas postojano, sé do sega, cel ìvot, da re~eme, vo Rumunija, moèbi taka i jas }e se narekuvav, i ponatamu Rumunec, i }e kaèv: "Tatko mi e od Makedonija, majka mi e Ungarka, ama jas sum Rumunec." K... Jas porasnav vo Jugoslavija. Taa za mene be{e sé! Jas imam stra{na nostalgija za Jugoslavija! Ne sum ~ovek na kop~e. Ne moàm da go stisnam sea kop~eto i da kaàm:"kraj! Gotovo. Nema. Propadna! "...Verojatno ima vlijanie toa {to ìveam tuka, tuka sum porasnala. Ja sum porasnata vo albanska naselba. Najdobrata drugarka vo osnovno mi be{e Albanka. Najdobrata drugarka vo gimnazija mi be{e Albanka. Si odevme po doma... jadev kaj niv, oni doa aa kaj mene... dodeka znam moite drugarki Makedonki, ne gi druèa. Jas i cigan~iwata si gi vikav doma na sekoj rodenden. Im idev po doma. Sekoj znaev kaj ìvee, so niv jadev... Mislam deka ima vrska so na~inot na koj {to sum vospitana. 6. Mislewa za Makedoncite L. Mnogu se do~eklivi, {irokogradi, topli. Koga se raboti - se raboti, koda se opu{ta - se opu{ta, toa mi se dopa a tuka. Doma{nata estetika mi se dopa a, doma{niot ambient, posebno ako se forsira onoj, naroden stil, mene toa li~no mnogu mi se dopa a. Toa e mnogu poprisutno ovdeka, za razlika od porane{nite sovetski prostori i vo Ukraina, konkretno. Tuka isto mi se dopa a {to site ovie godini(...) crkvata nikoga{ ne bila odvoena od dràvata. Na narodot sekoga{ mu bilo dostapno, ne vo smisla dràvata da go pottiknuvala narodot da odi v crkva, me utoa ne go ni spre~uvala, vsu{nost. Moèbi komunistite malku se distancirale... Vo Sovetskiot Sojuz toa ne bilo prisutno. Toa tuka mene mi se dopa a. Jas tuka i se krstiv, na 33 godini. Generalna crta koja stra{no mi pre~i e zavidlivosta. Neumeewe na lu eto da mu se raduvaat na uspehot na bliskiot. Mislam deka od tuka poteknuvaat site problemi kaj Makedoncite. Toa e odlika na "sitna du{a". Gnilo tokmu tuka, inaku ima tolku sposobni lu e. Kako veli edna moja prijatelka: "Vo Makedonija, vo eden grst narod, ima tolku mnogu poedinci koi se posipani so yvezdena pra{ina." Me utoa onie drugite ne im davaat! Nepo~ituvawe na avtoritet, nedisciplinata vo semejstvoto posle se aplicira na celoto dru{tvo. Kaj nas, kaj Makedoncite ne postoi avtoritet! Licemerni - toa e prodolènie na karakteristikata - zavidlivost. Toa, nekako logi~no se nadovrzuva. Pove}e tvrdoglavosta, vo smisla ne saka ni da soslu{a ako saka{ ne{to da mu objasni{, kako ne{to funkcionira vo drugite zemji

6 "Ma, ne me interesira! Toa ne e pravilno! Ne}am da slu{am! Vie {to doa ate od drugite zemji se praite mnogu pametni!" Dodeka koga komuniciram so lu e, koi{to bile nekade nadvor i te kako se {iroki za nekoi novi soznnija, za nekoi novi primawa i za niv ne e toa strano, ne e toa tu o. Tie prifa}aat, barem probuvaat edna{. Si vika: "]e probam! Ako mi odgovara }e go primenuvam vo ìvotot, ako ne - nikomu ni{to!" Dodeka lu eto, zboruvam za groto Makedonci, koi ne mrdnale od ovde, (ne zboruvam do Grcija, na odmor ili do Crna Gora) koi ne poìveale malku, dali studiski, dali slu`beno nekade, ili sudbinata ne gi odnela nekade vo stranstvo, ne prifa}aat ni{to {to ne e makedonsko! Ti da negira{ tu i vrednosti - toa ne e vo red! D. Gordi se. I hrabri, za toa sigurno pridoneslo raseluvaweto. Se pokaà deka se i hrabri i deka opstojuvaat. Po tatko mi znam deka e dosta vreden i rabotliv, epten. Za niv se kaùva deka se mnogu "stisnati"...-egejcite. I tuka se pogodija moite, bidej}i i za Ukraincite se veli deka se "stisnati". Posebno se familijarni. Mnogu se privrzani kon familija. Nema takva privrzanost vo Ukraina i vo Rusija. R. Gostoprimlivi, srde~ni, druèqubivi. Pla{livi. Privrzani za semejstvoto. Mnogu! K. Mnogu otvoreni lu e, topli, srde~ni. Mnogu privrzani za semejstvoto.... Me pogoduva {to Makedoncite, Makedonci ovde, ne ~uvstvuvaat taka za svojata sopstvena zemja! Bidej}i, jas kaùvam: Ako nekoj ova mi go napravi za Polska, jas stvarno }e se krenam i }e otidam tamu, i }e skokam i }e vikam i }e demonstriram i }e napravam sé {to moè! A, znam isto tolku i da se boram za makedonskite pra{awa, i vo Grcija ostro da diskutiram za imeto koga mi idat na ìvci! Mekedoncite od Egejska Makedonija... tuka zborime za dve grupi... tri grupi na lu e od Egejska Makedonija: - tie {to ostanaa tamu, so koi {to imame kontakti, odime da se vidime, se posetuvame. Tie se... kako da se Grci, ama ne se Grci! Da, navistina. bidej}i dvojat, i po lik, po fiziononija, i po nosii, i po obi~ai. A, Makedonci?... Ne znam kolku se Makedonci, bidej}i ìveat vo druga zemja, se prilagoduvaat na tie zakoni, na tie uslovi. - edna druga grupa na Egejci koi{to od tamu do{le vo Jugoslavija i tuka ostanale. Tie bile povozrasni. Najmnogu od niv bile komunisti. Progonuvani, pa prebegnale; - i ovaa tretava grupa, {to se "deca begalci", {to se site porasnati po razli~ni zemji i si vle~at od tamu razli~ni naviki. 7. Formalen i su{tinski li~en etni~ki i nacionalen identitet L.... Na popisite jas se deklariram kako Makedonka, no toa ve}e... kako da kaàm, zaradi... politi~kata klima vo zemjava. Sakam plus u{te eden ~ovek od nas da ima! Dodeka ìveam ovde! No, toa ne zna~i, koga bi ìveela vo nekoja si deseta tamu, zemja, ne znam dali bi se pi{uvala Makedonka?! Stvarno ne znam! Koga mora da se odbere me u samo dve ne{ta, toa e stra{no teòk izbor za sekogo. Bez razlika za {to se zboruva. Koga postojat pove}e kombinacii, pove}e varijanti, e polesno.

7 Mislam deka mene mi e polesno za razlika od toe {to ja nemaat tretata varijanta, mo`nost. D....E, posle, koga se zapi{uvav vo {kolo ili po oficijalni dokumenti kaj {o treba da se navede koj si-{to si, e, tamu ima{e edna zbunka od moja strana - dali Rusin sea da se pi{am? I tatko mi: "E, kako si Rusin? Toa e Republika Rusija, ti ìvee{ vo Sovetski Sojuz. Kako }e se pi{e{?" Trepkaj, trepkaj so toa o~ite - "Grk!" "E, kako Grk?!" Znam, tatko mi u Grcija e roden. Ja toga{ mnogu sum razbiral {to e Makedonec, {to e Grk! @iveevme vo naselba so begalci od Grcija. I ja sve znam deka tuka se Grci. Toa be{e moj Menhetn, razbira{? Mi be{e mnogu gajle koj-{o ponataka ìvee, ja si ìveam so Grcive tuka. Zna~i, tamu sum bil Grk. Od druga strana, istite Grci imaa nevesti Rusinki i Ukrainki. Pa i od niv sum videl, vaka nekoi dru{tva, se ose}a{e edna razlika, ama toga{ ne sum razmisluval. Sega mi se vra}a filmot... Ba{ be{e interesno, }e se soberat nekoi gosti - i }e se pravi ukrainska kujna. I }e dojdat Grci, Makedonci, Ukrainci, Rusi, sve onaka me{ano i sea - se pravi ukrainska kujna. Pa, nekoj }e doturi od ruskata kujna, pa malku od gr~kata, malku od makedonskata i kako da ne se bide bu~no posle toa?! Toa e mnogu interesno, {to jas nikoga{ ne sum razbral do kraj..., zboruvam za nekoi si godinki tamu, ne sum razbral do kraj {to sum jas u stvari i kako treba da se pi{uvam... E, pra{av, da. I sme sednale i mi kaàle deka "Mama e Ukrainka, tato e Makedonec. E, sea po nekoe si pravilo ti treba da se pi{e{ po tatko. A, ina~e - ti biraj si!" Bukvalno imav ostaveno sloboda jas da si biram {o e-kako e. Pa i sum pra{uval i stvarno taka i sum se pi{al - Makedonec. Od toga{ i... mi objasnija ve}e od nekoi godini, ~ovek koga po~nuva da razbira ve}e... Se pi{uvam - Makedonec, poradi dokumentacija {to ne moàm segde da se napi{am... dvete nacionalnosti. Ina~e koa bi moèl bi gi napi{al dvete. K.... êsto pati se deklariram kako Poqakiwa, ne za da privle~am vnimanie, dovolno privlekuvaat vnimanie dvete imiwa {to gi imam (prvoto makedonsko, vtoroto polsko), ama toa prvo mi doa a. Bez da go mislam toa, prvo mi doa a... Vo Makedonija, ~esto, go pi{uvam i toa - Makedonka so dvojno, polsko dr`vavjanstvo. Vo Grcija sum samo Poqakiwa, na nivna sugestija. Baravme sovet, zatoa {to rekov moàm da dojdam i da se omaàm i so makedonski i so polski dokumenti. Mi rekoa samo so polski da dojdam, duri i da ne kaùvam deka imam dvojno dràjvanstvo, deka toa samo }e pre~i. Za àl. L. Koga odam tamu pove}e se ~uvstvuvam Makedonka, i mi godi, moram da priznaam, deka sum, ete - stranec... Toa e ~isto moe, vnatre{no doìvuvawe, mene mi zna~i. I pokraj toa {to majka mi e ~istokrvna Ukrainka, tatko mi e ~istokrven Makedonec, jas se ~uvstvuvam vo su{tina Rusinka. Bidej}i toj e jazikot na koj{to jas prozboruvav, toj e jazikot na koj{to jas razmisluvam, jazikot na matemati~kite operacii vo mojata glava, toa e jazikot na moite soni{ta. Koga jas spijam i ne{to sonuvam, jas zboruvam na ruski. Zna~i deka toj jazik e maj~in jazik. Moèbi ne se ni raboti tolku za ruskata kultura, moèbi pove}e za ruski duh, za ruskata du{a. Ruskiot segment vo mene e najpove}e razvien. Toa samo posebe se razvilo vo mene. I toa go svativ posle niza godini,

8 posle desetina godini od kako se preselivme ovde. Ve}e svesno go... go konstatirav vo sebe si deka jas vsu{nost se ose}am kako Rusinka.... Jas li~no se ~uvstvuvam Rusinka, da re~eme 50 posto. Ostanatite 50 posto mi se bukvalno podeleni: 25 posto Makedonka i 25 posto Ukrainka. Toa go zboruvam generalno kako se ~uvstvuvam, ima situacii koga mnogu pove}e mi odgovara vnatre{no da bidam Ukrainka. Ima situacii koga jas i te kako... 99 posto se ~ustvuvam Makedonka. Na primer, pred nekoj den, koga gostuva{e Ruslana otidov i toga{, priznavam, mnogu pove}e se ~uvstvuvav Ukrainka, si vikav (tivko): "Eve gi na-{i-te!!" No, podocna koga mi se obratija za prevod, da pomognam, mnogu pove}e ja zastapuvav makedonskata strana. Tie }e si odat, no jas sum ovde, i ovie se moi lu e tuka, okolu mene. Koga sum vo Grcija, so rodninite i nivnite prijateli Grci, zboruvame na sekakvi temi, nekoga{ i se karame i se dokaùvame... Vo tie momenti sum totalna Makedonka! Vo drugi zemji, kade prestojuvav mnogu kratko, glavno na propatuvawe, tamu se ~uvstvuvam, bikvalno "gra anin na svetot". Toa sigurno znam! Bukvalno se ose am kako kosmopolit. Sum i tuka, no tuka toj procent malku se gu{i, bidej}i vlijaat ostanatite faktori koi se zna~itelno pogolemi. Prvite godini tokmu taka se ose}av koga dojdov. Koga dojdov, prvite desetina godini jas u{te ne sum znaela koja sum i {to sum. Posle desetina godini ìveewe ovde, duri toga{ svativ deka jas definitivno se ose}am Rusinka... Tie godini bea, za àl proprateni so mnogu pobitni, posu{tinski, od vitalno zna~ewe pra{awa, koi{to ne mi dozvoluvaa mnogu prostor za razmisluvawe na ova ne{to. Stanuva{e zbor za fizi~ko preìvuvawe. Za opstanok. Taka {to ne ni moèv, i da sakav jas nemav ni vreme, ni mo`nost za toa da razmisluvam. No, toa ne zna~i deka vo tekot na tie godini ne sum imala faktori {to vlijaele kone~no jas da ja donesam taa moja posledna odluka, neli - koja sum. Tie zna~i indirektno ostavale nekakvi tragi vo mene, koi {to potoa mi pomognale jas da se opredelam. Moèbi, u stvari, toa {to jas se ~uvstvuvam Rusinka e rezultat na takvoto edno dolgogodi{no kolebawe, da izberam pome u dvete varijanti. I vo nedostig, neli, na argumentacija za ednata ili za drugata strana, pove}e ili pomalce, moèbi zatoa jas go izbrav toj tretiot pat?! Postoi edno drugo ne{to, toa e nostalgija po mo`nosta da se razvivate kako kosmopolit. Bidej}i jas poteknuvam od zemja koja {to be{e najgolema multietni~ka zemja vo svetot i dojdovme povtorno vo edna zemja koja{to be{e federacija so maksimum pretstavnici na razli~ni etnosi. Vo taa smisla, se se}avam na edna slu~ka... na edno golemo sovetuvawe kade {to bev preveduva~, se zbliìvme najmnogu so gruziskata delegacija. Eden od niv mi veli: "Znae{ {to? Koga }e razmislam, mnogu mi e àl {to se raspadna Sovetskiot Sojuz! Bez ogled na toa deka nie ko boèm dobivme nekoja nezavisnost, ne znam {to. Sepak, ni se skratija mo`nostite i za komunikacija i za razvoj i za sé." Jas toga{ mu rekov: "Te molam zatvori ja taa tema! Zatoa {to tebe edna bolka, mene - dve. Ti ima{ edna rana v srce, ja - dve! Zatoa {to jas ja zateknav i ovaa zemja. I ovaa zemja isto taka se raspadna. Ti velam - ne turaj sol na rana! Imav drugari i prijateli niz cela Jugoslavija. Ne me ~epkaj tuka, oti sega te

9 ubiv, odma!" E, toa e moèbi edna kriza. Vo takvi momenti stra{no mi e àl! D.... Porano toa bea raboti od neznaewe i od godinite. Koga si dete pa, ne znae{ mnogu raboti, a sega - ne, sega ba{ se ~uvstvuvam i kako edno i kako drugo. I mnogu mi e prijatno ko }e se vidam so... mnogu kontaktiram so lu e od tamu, od Rusija,... so niv koga razgovaram, sum primetil, se ose}am i kako Rusin, ili Ukrainec, po{to i so Ukrainci imam kontaktirano, i kako Makedonec u isto vreme... Site mi vikaat: - Ti si "na{"! - E, dobro, "va{" neka bidam, {o?!... Ne vo onaa smisla deka nigde ne pripa am, ja to~no znam kaj pripa am, jas sum Makedonec. Me utoa taa ì~ka, {o se vika, ukrainska... taa ne e ì~ka, taa e edna dobra polovina, edna ukrainska, edna makedonska. Jas so toa si nemam voop{to nikakov problem... I ednata i drugata gi ose}am, bukvalno kako svoi, toa sum jas!...e, sea, koa }e se zeme predvid deka sum ìveel odamna vo Rusija i deka prvata polovina od {esnaeste godini, ja ne sum imal poim, neli, dur ne trgne{ u {kolo "{o sum-koj sum", ovdeka em pove}e ìveam, em imam doìveano nekoi podrugi raboti ve}e kako pozrel, pogotovo i vojnata {o pomina, moè da se re~e vojna. I sea, normalno bi rekol deka pove}e Makedonec se ose}am. R. Koa bev mal mnogu se ~uvstvuvav Rumunec. I se se}avam deka vo detstvoto tatko mi postojano me kara{e: "Abe, kakov Rumunec?! Nema{ nikakva vrska!" "Kako nemam vrska koga sum roden tuka?!" Toa e mnogu va`no. Dali identitetot moè da se oformi spored toa kaj e ~ovek roden ili pa e identitetot kultura koja ~oveka... koja go obrazuva kroz celiot ìvot. Iako majka mi vele{e: "Pa, áko ìveeme vo Rumunija, nie sme vo ungarskiot del ovde. Zna~i - ti si Ungarec fakti~ki!" Tatko mi: -"Ne! Makedonec!" I taka natamu. Jas za da ras~istam situacija, zna~i - Rumunec. Oni me pra{uvaat: "Za{to?" "Zatoa {to sum roden tuka i tuka u~am! Ne znam za drugo." Me utoa, so tek na vremeto, neli, koga dojdovme ovde, po~nav da... da sva}am deka ne zavisi od toa ~ovek kaj }e se rodi i kade }e ìvee, {to e po... kakov identitet }e sozdade... iako moè i taka. Pove}e od jasno e deka identitetot se... e kulturna kategorija i deka fakti~ki samiot ~ovek moè da odlu~i {to }e bide vo ìvotot. Moète Francuz da se nare~ete ako sakate i taka da bidete, bez razlika dali imate nekoj i ne{to. Me utoa, ~uvstvoto na etni~ksa pripadnost, sepak... se razviva, se gradi,... se prenesuva, neli, kulturata od postarite na pomladite, od okolknostite vo koi{to ìveete i... taka. I doa ate do zaklu~ok deka ste pripadnik na odredena kultura.... Makedonec najve}e se ~uvstvuvam... Iako se ~uvstvuvam i dvaesetina, trieset posto, da re~eme, Ungarec... tuka negde... sedumdeset : trieset. "Gra anin na svetot"? Ako, ve}e za toa zboruvame, toga{ nema da ima ni "M" od Makedonec, ni Ungarec, bidej}i epten se ~uvstvuvam kao takov! Mislam, bukvalno, ba{ poradi ova me{ano sve {to e i {to ìveev do sea vo site ovie dràvi i {to komuniciram i {to sé u{te patuvam mnogu. Mnogu mi e prijatno koga sum vo stranstvo, sekade, i se ~uvstvuvam ba{ kao doma. Duri ponekoga{ doma mi e pote{ko, mislam, onaka, pove}e problemi imam sekojdnevni... Ne moè toa da se sporedi, zatoa {to sekoj ~ovek kolku da e "gra anin na svetot" pripa a na eden narod i toa

10 prvenstveno go vle~e. Zna~i - sedumdes : tries - ostanuva, i plus sto ovie drugite (se smee). Zna~i mora do dvesta da se... K. Vo na~inot na razmisluvawe pove}e nalikuvam na toj... taka da go kaàm "severen" mentalitet, otkolku na "ju`niot". Mene pove}e me vle~e, koga }e razmislam, da kaàm deka sum Poqakiwa. Vtoroto ne{to na {to mi teknuva da kaàm e deka sum Jugoslovenka... Dobro, sega Jugoslovenka ve}e ne moàm da kaàm, bidej}i toa ne postoi. Fikcija samo. Ne{to {to bilo. Ne sum ~ovek {to ìvee vo minatoto. E, sega sum stavena vo situacija da kaùvam deka sum Makedonka. Vo su{tina ne sum rodena vo Makedonija. Vo su{tina tatko mi ne e priznaen kako Makedonec: ovde go vodat deka e roden vo Grcija. Vo Grcija ne go tretiraat nikako! E, sega... dali moàm da kaàm deka se ~uvstvuvam kako Makedonka - po osnov na tatko mi {to e begalec... po{to i on e so izme{an identitet... ne znam... Bi trebalo da kaàm fifti-fifti, ama ba{ poradi toa {to... odmaga faktot {to tatko mi nema... nema edno negovo mesto...?? Moèbi 60 so 40?!... Ne moàm da opredelam. Za pola sum sigurna deka sum Poqakiwa! I {to sum rodena vo Polska i {to sum po majka Poqakiwa... De fakto, genetski sum i Germanka, ama toa pa voop{to ne go doìvuvam! Navistina ne go doìvuvam! Ne go ni znam jazikot, nej}am ni da go nau~am! Gi po~ituvam moite predci, ama ne se ~uvstvuva jas voop{to kako Germanka. Majka mi se ~uvstvuvala, go znaela i jazikot. jas - ne, ne sum porasnala vo toj duh. Za ostatokot... Makedonka...? Tatko mi i vo Makedonija, on e - Egeec! Ne go vikaat Makedonec, go vikaat "Egeec"! So samoto toa ova miqé ovde, nas né izdvoilo. Mene, vo gimnazija me vikaa isto - "Egejkata". Ili - "Poqakiwata". Ne bev - Makedonka, ne bev - Jugoslovenka. Zna~i i okolinata te izdvojuva na nekoj na~in. Kolku god da sakm da ka`m: "Jas sum Makedonka" - koa 39 godini slu{am deka sum Egejka! Nemam jas protiv toa deka sum Egejka, samo {to e toa - no man s land! Znam da se ulovam... da bidam podvoena vo smisla da imam mnogu patriotski ~uvstva za Makedonija. 8. Sloèniot identitet - hendikep ili prednost L. Prednost!... Jas mislam deka e toa i te kakva prednost. Zapoznava{ pove}e kulturi, pove}e jazici, pove}e obi~ai. Ete, toa e ne{to {to mu pomaga na ~ovekot da go gradi svojot duh i svojata du{a. Sega, so ovie nevladinive organizacii, imam drugari ba{ od cel svet, mnogu lu e od razni zemji. Se nadevam deka ovie lu e tuka, so tekot na vremeto }e go nadrasnat ovoj problem i ba{ taka }e se ose}aat. Voop{to ne e bitno od kade si ti, bitno e kakov ~ovek si! D. Pa, prednost, u sekoj slu~aj! R. Nelagodnost - dodeka bev pomlad. Do kaj dvaesettata godina. Sega go ~uvstvuvam kako prednost. Da. I postojano mi prija, ve}e dvaesetinatries godini. I navistina... ba{ mi e ubavo!

11 Mislam deka licata {to se od me{ani brakovi se potolerantni prema drugi etnosi. Sekako... Po{iroko gledaat na rabotite. Zatoa {to dobiva dve kulturi od edna{. Tri. Taka da moàt polesno da gi ocenat rabotite otkolku koga ste... rodeni vo edno malo mesto i tamu postojano... niti izleguvate, niti ni{to. Toga{, na krajot na krai{tata i polesno se manipulira so vas. Ama ako gi znaete po{iroko rabotite... Taka da sega gledaj}i, stvarno, se smetam sebe si i kao Balkanec, da re~eme, oti od sé imam po ne{to. Toa e. K.... Toa deka sum malce... kako bez koren. Iselena od vamu-od tamu, od razli~ni baba i dedo... Ima momenti koga mi doa a: "Gospode boè, kade li jas pripa am?" Sekoj eden }e kaè: "Kaj mene na selo... Kaj mene doma..." Jas nemam "doma". Po{to cel ìvot ne{to se selam natamunavamu. Eve i sea kaj {to ìveam, pak ne ni e "doma". Pak sme so niet da... bara ma` mi druga rabota. Moèbi taka }e go minam cel ìvot. Ne znam. Nekoj pat znae te{ko da mi padne {to ne sum edno ne{to, nego imam mnogu par~iwa vo mene! Ama, vo su{tina za sekojdnevie e mnogu polesno, 99% od ìvotot mi e polesno. Super mi e! Jas moàm da se prilagodam na sekoja sredina, moàm da se vklopam... Imam dvojno dràvjanstvo i na moja golema sre}a go koristam. Za mene, otkako stanavme nezavisna i samostojna zemja, za mene ovie granici nikojpat ne bea zatvoreni. Sum privilegirana so toa i ne sum go po~uvstvuvala ona {to go ~uvstvuvaat mojata generacija i ostanatite {to ne moàt da izlezat od zemjava. Izleguvam od Makedonija so makedonski paso{, a vleguvam vo nekoja druga zemja so polskiot. I toa taka funkcionira otkako sme Makedonija. Prethodno imav jugoslovenski paso{ i mi be{e super! Nemam predrasudi. Imam mnogu drugari od razli~ni rasi od site strani na svetot. Se dopi{uvame, se mislime. E, nakoj pat znae da me fati, taka ne{to... Da ti kaàm, eve, sekoj znae od kaj e i {o e, a jas dur kaàm od kaj sum i {to sum... ~ovekot si oti{ol!! III Izvornite kaùvawa kako del od ìvotnite prikazni na ispitanicite, go otslikuvaat delikatniot, krajno li~niot fon vrz koj se formiraat konturite na personalniot a vo negovi ramki i etni~kiot identitet na sekoj poedinec. Nekolku lica zamoleni za razgovor na ovaa tema odbija da zboruvaat za sopstveniot etni~ki identitet, stavaj}i do znaewe deka ne sakaat "da im se ~epka" po ~uvstvata ili pla{ej}i se deka bi moèle da bidat iskompromitirani, ako se znae za nivniot "nestabilen" identitet. Od odgovorite na onie koi prifatija da gi spodelat svoite razmisluvawa i da otkrijat del od ~uvstvata za sopstvenata etni~nost, moè da se zaklu~i deka prvite soznanija za etni~nosta se steknuvaat vo ranata u~ili{na vozrast. Toga{, se zapo~nuva so institucijalizirano zapoznavawe na konkretnoto op{testvo, pa mladata li~nost lesno nacionalno se identifikuvat so zemjata vo koja e rodena i vo koja ìvee, t.e. ~ij obrazovno-vospiten sistem ja oblikuva. Do toj period, semejstvoto za deteto pretstavuva edinstvena i homogena celina, a roditelite se samo

12 "mama i tato". Koga toa }e se soo~i so nivnata razli~na nacionalnost, nastanuva dilemata - {to e toa samoto? Dokolku edniot roditel mu e od zemjata vo koja ìveat, odlukata mu e olesneta, no koga i dvata roditela se stranci vo taa zemja, mu se ~ini kako dobar izbor tretata mo`nost, a toa e da se narekuva onaka kako i site ìteli na negovata zemja. Negoviot izbor e logi~en dotolku pove}e {to do toj period deteto ili ni{to ili mnogu malku znae za tatkovinata na svoite roditeli, malku ili voop{to ne go znae nivniot jazik i t.n. Vlijanieto na kulturnata sredina e osobeno intenzivno vo periodot na adolescencijata. Mladiot ~ovek e vklu~en vo u~ili{nite i vonu~ili{ni aktivnosti, postojano go pro{iruva krugot na prijatelstva, nastojuva da se integrira vo zaednicata i so ni{to da ne se razlikuva od vrsnicite i sredinata. Soo~eni so egzistencijalni problem i rabotni obvrski roditelite imaat malku vreme da gi zapoznaat decata so osobenostite na etnosot od koj poteknuvaat. Nivnite deca formalno se deklariraat kako Makedonci, no ne se ~uvstvuvaat taka. Sepak, roditelite uspevaat da im vsadat rabotni naviki, patriotski ~uvstva i visoki moralno-eti~ki vrednosti, koi se voo~livi kaj site lica vklu~eni vo istraùvaweto. So doseluvaweto na semejstvata, decata na begalcite za prv pat doa aat vo Makedonija, se zapoznavaat so makedonskiot bit i kultura, go u~at jazikot. Toj period za niv e osobeno teòk, bidej}i se prilagoduvaat na novata kulturna sredina i se naviknuvaat na poinakov na~in na ìvot. Treba da nau~at da bidat ona {to se deklariraat deka se, a toa im predizvikuva "kr{ewe na identitetot". Re~isi kaj site niv, toj period trae okolu desetina godini i e prosleden so previrawa na ~uvstvata i mislite, i postojani preispituvawa za toa {to se i koi se. Vo zavisnost od vozrasta, stepenot na prilagodlivost, vlijanieto na roditelite i drugi okolnosti, po taa "borba" na nekolkute nivni etni~ki identiteti, tie gi doveduvaat rabotite "na svoe". Dilemite, pra{awata, zbunetosta gi zamenuva ~uvstvo na olesnuvawe i prifa}awe na sebe si takvi kakvi {to se. Voo~liva e razlikata pome u ma{kite i ènskite ispitanici, vo pogled na ~uvstvoto na etni~ka pripadnost. Kaj ma{kite dominira ~uvstvoto na pripadnost na etnosot na tatkoto (vo slu~ajov - Makedonci), dodeka ènskite lica se izjasnuvaat deka se doìvuvaat sebe si prvenstveno kako pretstavni~ki na etnosot na majkata ili na zemjata kade se rodeni (Polja~ki, Rusinki, êhinki). Interesno e deka taa razlika e prisutna i vo edno semejstvo, pome u brat i sestra (L. i D.). Site ispitanici istaknuvaat deka vo zavisnost od sredinata i okolnostite, nekoj od nivnite identiteti dominira nad drugite. êsto pati samite tie svesno naglasuvaat nekoj od niv, bilo za da iskoristat dadena situacija, bilo za da izbegnat neprijatnost ili ednostavno za da se ~uvstvuvaat poinakvi od drugite. Gi prifa}aat kako svoi, osobenostite koi im se dopa aat na sekoj od "nivnite" etnosi, a se distanciraat od onie koi gi smetaat za negativni, sega ~uvstvuvaj}i se kako "onie drugite". Sopstvenata fluktuira~ka etni~nost ja doìvuvaat kako prednost i ja koristat. Sebe si se smetaat za lu e so {iroki pogledi, za nositeli na pove}e kulturi, tolerantni kon drugi etnosi, gra ani na svetot.

13 Ovie empiriski rezultati, dobieni spored eden od biografskite metodi, se obid da se pokaè konstrukcijata na etni~kiot identitet kako proces koj se odviva vo tekot na eden ìvoten vek. Moàt da se sogledaat uslovite, faktorite koi{to vlijaat na negovoto sozdavawe i menuvawe; momntite na postoewe haos od identiteti, kako i periodite od ìvotot na ~ovekot vo koj{to tie procesi se slu~uvaat. Procesite na konstruirawe i dekonstruirawe na etni~kite idetiteti se dinami~ka (podvi`na, menliva) kategorija i pri nivno prou~uvawe treba da se zemat predvid onie faktori koi, vsu{nost, i doveduvaat do nivno menuvawe, faktori koi naj~esto se nadvor od mo}ta za kontrola na nositelite na tie isti identiteti. A, samite nositeli se odlu~at ili za eden identitet ili balansiraat pome u nekolku od niv. Koristena izvori i literatura: Izvori: Sopstveni terenski istraùvawa, 2005. Literatura: Pavlovi 1998: Pavlovi Mijrana, 1998, Srbi u îkagu, problemi etni~kog identiteta, Etnografski institut SANU, Beograd Svetieva 2000: Svetieva Aneta, 2000, Migracii-pra{awa na identitetot, Etnolog, br.9, Skopje Crowan 2000: Crowan Jane K. Ed., 2000, Macedonia, The Politics of Identity and Difference, Pluto Press, London/Sterling, Virginia. Erikson 1968: Erikson Erik, 1968, Identity, Yoth and Crisses, New Jork. Petrović 1988: Petrović Edit, 1988, Etnički identitet kao element teorije o etnosu, Etnoantropološki problemi, sv. 3, Beograd Putinja, Stref-Fenar 1997: Putinja Filip i Zoslin Stref-Fenar, 1997, Teorije o etnicitetu, XX vek, Beograd. Smit 1998: Smit A.D., 1998, Nacionalni identitet, XX vek, Beograd. Vlahović 1984: Vlahović Petar, 1984 Narodi i etničke zajednice sveta, Vuk Karadžić, Beograd Vlahović 1982: Vlahović Petar, 1982, O etnosu etnogenezi i etničkoj istoriji kod jugoslovenskih naroda, Etnološki pregled, br. 17, Beograd