LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO

Transkript

1 LOVEC Revija za lovstvo, lovsko kinologijo in varstvo narave Letnik LXXXIX., øt. 11 november listopad Glasilo izdaja Priprava za tisk Delo Repro, d.d. Tisk Euroadria, d.o.o., v Ljubljani Poøtnina je plaœana pri poøti 1102 Ljubljana UREDNIØKI ODBOR: v. d. glavnega urednika Edvard Kraøna Odgovorni urednik Boris Leskovic Lektorica in korektorica Marjetka Øivic Tehniœni urednik Milan Samar Tajnica uredniøtva Eva Strajnar Lovec izhaja praviloma vsak mesec. Ta øtevilka je izøla v izvodih. Po zakonu o DDV je glasilo LOVEC obdavœeno po 8,5% stopnji. Besedila za objavo obvezno poøljite tudi po u (ali na disketi + izpis), uradne dopise, potrjene z æigom in podpisom odgovorne osebe ZLD/LD, in fotografije pa v originalu ali na CD. Pripiøite tudi svojo telefonsko øtevilko. Nenaroœenih rokopisov in fotografij ne vraœamo! Uredniøtvo glasila Lovec Æupanœiœeva 9 p.p Ljubljana lovec@lovska-zveza.si Tel.: (01) Faks: (01) Predstavitvene strani LZS: Cene malih oglasov: do 15 besed 1000 SIT, od 15 do 25 besed 1300 SIT, od 25 do 30 besed 1500 SIT. Za vsako nadaljnjo besedo 50 SIT. Male oglase je treba poslati pisno in plaœati vnaprej na transakcijski raœun Lovske zveze Slovenije, Æupanœiœeva 9, Ljubljana, pri NLB, d.d., Ljubljana: IZ VSEBINE: B. Mahne: Pot je znana, kako priti do cilja? 516 IZ DNEVNEGA TISKA 518 LZS: Pri skupnih lovih bodite izjemno previdni in strogo upoøtevajte naslednje temeljne varnostne zahteve! 519 MNENJA IN PREDLOGI 520 B. Podvrønik: Mnenja o obstoju obmoœnih lovskih zvez 520 D. Lepøina: Izobraziti? Da, seveda! 521 E. Lenarœiœ: Je v Sloveniji res preveœ medvedov? 522 B. Leskovic: Zakaj øe vedno stare oblike znaka SLD!? 523 J. Mehle: Na leto je nujno treba odstreliti dovolj ozimcev! 524 M. Hafner: Kakovost jelenjadi na Slovenskem II. 527 D. Æele: Bruceloza pri poljskem zajcu 530 C. Øtrumbelj: Medved in moænosti njegovega bivanja v Sloveniji 532 B. Kavœiœ:.308 Winchester precizen kompromis 534 R. E. Øirnik: Kaj vse so o divjadi, lovu in lovcih pisali œasopisi na Kranjskem 536 PO LOVSKEM SVETU 537 B. Kavœiœ: Poveœan nadzor øirjenja ptiœje gripe v ZDA 537 FACE: Generalna skupøœina FACE izvolila nov Odbor 537 J. Mehle: Na kratko iz tujega tiska 538 LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO 539 L. Skvarœa: Oteto pozabi 539 LOVSKA ORGANIZACIJA 542 A. Øubic: Pristojnosti OZUL 542 D. But: Lisjak: odvzem divjadi iz loviøœa 543 B. Kurnik: Dræavno prvenstvo LZS 2006 v streljanju na premiœno tarœo 544 G. Bolœina: Odslej dragocena uœila 546 D. Zakrajøek: 60 let LD Mirna 545 M. Simetinger: 60 let LD Pogorevc 546 B. Æerdin: 60 let LD Kobilje 547 Z. Golub: 60 let LD Podlehnik 547 F. Rotar: 60 let LD Podgorje 548 S. F. Krope: Œuvajmo naøe naravno bogastvo! 549 M. Tretjak: 60 let LD Gradiøœe 550 B. Æerdin: LPZ Druøtva prekmurskih lovcev deluje æe 21 let 550 MLADI PIØEJO 551 JUBILANTI 552 LOVSKI OPRTNIK 553 F. Kulovec: Na kune! 553 F. Œernigoj: Eden od mnogih skupnih lovov œisto navaden, a drugaœen 554 F. Anzeljc: Prepeliœar je padel v brezno 555 M. Marolt: Gamsji mladiœ v Vintgarju 556 A. Podbevøek: Razstava, ki je navduøila Moravœane 556 F. Øtumberger: Raœji piknik v LD Lenart 557 V SPOMIN 558 LOVSKA KINOLOGIJA 559 J. Grah: 2. dræavna razstava psov CAC Koroøka A. Raspet: Sodelovanje LKD Idrija na CAC Koroøka V. Forøœek: 19. tekma v vodnem delu Ig K. Kljun: Uspeøna kinoloøka dejavnost v LD Slavnik Materija 562 KZS: Predvidena legla lovskih psov 564 SLIKA NA NASLOVNICI: Divji praøiœ (Sus scrofa) Foto: Foto Spring - MB Foto: G. Bolœina LOVNE DOBE: Ur. list, 101/ Srna srnjak, lanøœak: srna, mladiœi obeh spolov: mladica: Navadni jelen jelen: koøuta, teleta obeh spolov: junica, lanøœak: Damjak damjak: koøuta in teleta obeh spolov: junica, lanøœak: Muflon oven, lanøœaki obeh spolov in jagnjeta obeh spolov: ovca: Gams kozel, koza, kozliœi obeh spolov, enoletni obeh spolov: Kozorog kozel, koza, kozliœi obeh spolov, enoletni obeh spolov: Divji praøiœ merjasec: svinja: ozimci in lanøœaki obeh spolov: Poljski zajec: Kuna belica, kuna zlatica: Jazbec: Lisica: Rakunasti pes (enok): Navadni polh: Alpski svizec: Piæmovka: Nutrija: Fazan: Poljska jerebica (gojena): Raca mlakarica: Øoja: Sraka: Siva vrana:

2 Pot je znana, kako priti do cilja? Na podlagi odloœitve veœ kot tretjine obmoœnih lovskih zvez, ki so v skladu z 8. œlenom veljavnih Pravil LZS œlanice LZS in ki bodo tudi predlagateljice zahtevka za sklic izrednega obœnega zbora LZS, vam, slovenskim lovcem, posredujem vsebino obrazloæitve odloœbe, s katero je pritoæbeni organ Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije odloœil o pritoæbi Lovske druæine Dreta - Nazarje, Antona Øubica in Bojana Lepiœnika zoper odloœbo Upravne enote Ljubljana, ki je odloœila, da se v register druøtev vpiøe sprememba temeljnega akta in zastopnika Lovske zveze Slovenije, kar je bilo sprejeto na izrednem obœnem zboru v Celju. Iz obrazloæitve pritoæbenega organa:»zakon o sploønem upravnem postopku v prvem odstavku 48. œlena doloœa, da pravna oseba opravlja dejanja v postopku po zakonitem zastopniku, ki ga doloœa zakon oziroma sploøni akt pravne osebe, v skladu z zakonom. Skladno z doloœbo 49. œlena navedenega zakona pa mora organ med postopkom po uradni dolænosti ves œas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. Zakon o druøtvih, ki je veljal v œasu vloæitve zahteve za registracijo spremembe temeljnega akta, izrecno ne doloœa, kdo zastopa druøtvo, novi Zakon o druøtvih (Ur. list RS, øt. 61/2006) pa v drugem odstavku 5. œlena doloœa, da druøtvo zastopa oseba, doloœena s temeljnim aktom druøtva. Skladno z doloœbami 21. œlena pravil LZS predsednik zastopa in predstavlja zvezo pred dræavnimi in drugimi organi ter organizacijami v dræavi in tujini. Predsednik zveze je hkrati tudi predsednik upravnega odbora in ga izvoli obœni zbor za dobo øtirih let. Iz spisa zadeve je razvidno, da je bila zahteva za vpis spremembe temeljnega akta LZS vloæena , zahtevo pa je podpisal Branko Zlobko, podpredsednik zveze, kar ni v skladu z veljavnimi pravili LZS. Na obœnem zboru je bila sicer sprejeta dopolnitev 20. œlena pravil, ki v tretjem odstavku doloœa, da predsednika v njegovi odsotnosti in v primeru podanega odstopa nadomeøœa podpredsednik upravnega odbora zveze, vendar pa te doloœbe skladno z veljavnimi pravili zveze ni mogoœe uporabljati, dokler jih ne registrira pristojni organ. Ne glede na navedeno pa drugostopni organ tudi ugotavlja, da je vsem organom zveze potekel mandat, s œimer se strinjata stranka in tudi pritoæniki. Mandat je tako potekel tudi upravnemu odboru in vodilnim funkcionarjem zveze. Glede na navedeno niti nekdanji predsednik ni imel veœ pooblastila za zastopanje zveze v pravnem prometu in vlaganje zahtev v upravnem postopku. Zahtevo za vpis spremembe pravil bi tako lahko vloæil le novi predsednik zveze pod pogojem, da bi bila njegova izvolitev veljavna. To pomeni, da bi bil izvoljen na obœnem zboru, ki bi bil sklican in bi potekal v skladu z veljavnimi pravili zveze in bi prejel zadostno øtevilo glasov delegatov zveze. Ker je vlogo za vpis sprememb vloæila oseba, ki ni imela legitimacije za zastopanje zveze, bi moral prvostopni organ zahtevo zavreœi. Drugostopni organ iz navedenih razlogov zavraœa tudi trditve Bojana Lepiœnika, da je øe 516 vedno zastopnik LZS, saj je kot njen zastopnik øe vedno vpisan v register druøtev. Glede na to, da Zakon o druøtvih predvideva le vpis spremembe zastopnika, ne pa tudi njegovega izbrisa, bo imenovani sicer vpisan v register do vpisa novega zastopnika zveze, vendar pa mu to ne daje legitimacije za zastopanje zveze. Œeprav je bil na obœnem zboru sprejet sklep, da se za izvajanje funkcije zaœasnega vodstva LZS za obdobje najveœ øestih mesecev pooblastijo vsi organi zveze, ki jim je potekel mandat, pa se drugostopni organ strinja z ugotovitvami prvostopnega organa, da navedeni obœni zbor ni bil sklican v skladu s pravili zveze. Nanj namreœ niso bili vabljeni delegati obmoœnih zvez lovskih druæin, ki jih kot œlanice zveze doloœajo veljavna pravila zveze, temveœ predstavniki vseh lovskih druæin, ki so po doloœbah 66. œlena novega Zakona o divjadi in lovstvu œlanice LZS. Glede na navedeno spremembe pravil zveze in drugi sklepi, ki jih sprejel omenjeni zbor, niso veljavni. Drugostopni organ se ne strinja z ugotovitvami prvostopnega organa, da so izpolnjeni vsi pogoji za registracijo spremembe temeljnega akta in zastopnika zveze na podlagi sklepov, ki jih je izredni obœni zbor sprejel Iz spisa zadeve je namreœ razvidno, da je izredni obœni zbor sklical upravni odbor zveze, œeprav mu je mandat potekel æe Iz zapisnika 22. seje upravnega odbora LZS z dne , ki se je kljub izteku mandata njegovih œlanov øe vedno sestajal in sprejemal sklepe, namreœ izhaja, da je upravni odbor pod toœko 5. doloœil datum sklica izrednega obœnega zbora in predlog dnevnega reda. Iz vabila na izredni obœni zbor, , pa je razvidno, da je bil izredni obœni zbor sklican v skladu s sklepi upravnega odbora in na podlagi 16. œlena pravil zveze. V 16. œlenu pravil LZS je med drugim navedeno, da obœni zbor skliœe upravni odbor vsaki dve leti. Œe upravni odbor oceni, da je zaradi razmer potreben sklic izrednega obœnega zbora pred potekom dveh let, skliœe izredni obœni zbor. Izredni obœni zbor je mogoœe sklicati tudi na zahtevo nadzornega odbora ali najmanj tretjine œlanic zveze v roku enega meseca od vloæene zahteve. Navedena doloœba pravil zveze sicer res doloœa, da je sklicatelj rednega in izrednega obœnega zbora upravni odbor LZS, vendar to velja ob predpostavki, da mu mandat ni potekel, torej da veljavno opravlja svoje naloge. Pravila zveze sicer ne doloœajo, kdo je upraviœen sklicatelj obœnega zbora, œe vsem organom poteœe mandat. Vendar je glede na pravice in obveznosti œlanic LZS, ki izhajajo iz pravil zveze, mogoœe sklepati, da lahko izredni obœni zbor vedno skliœe tretjina œlanic zveze. Navedeno staliøœe potrjuje tudi doloœba veljavnega Zakona o druøtvih, ki v drugem odstavku 13. œlena doloœa, da zbor œlanov skliœe zastopnik druøtva enkrat na leto, œe temeljni akt ne doloœa drugaœe. Lahko pa ga kadar koli skliœe tudi petina œlanov druøtva. Zato se drugostopni organ v celoti strinja z navedbami pritoænikov, da izredni obœni zbor ni bil sklican veljavno, saj bi ga dejansko lahko sklicala le najmanj tretjina obmoœnih lovskih zvez, potem ko je odloœitev o sklicu izrednega obœnega zbora sprejela skladno z doloœbami svojega te-

3 meljnega akta. Prav tako se drugostopni organ strinja z navedbami pritoænikov, da je treba razlikovati med vloæitvijo pobude (zahteve) za sklic izrednega obœnega zbora in dejanskim sklicem. Œeprav iz spisa zadeve izhaja, da sta pobudo za sklic dali dve obmoœni lovski zvezi, pa je izredni obœni zbor dejansko sklical nekdanji upravni odbor zveze. Izredni obœni zbor, ki ni bil sklican veljavno, ni mogel sprejemati veljavnih sklepov. Zato sprejete spremembe in dopolnitve pravil zveze ter izvolitev zaœasnega organa in zastopnika zveze niso veljavne. Œeprav se drugostopni organ strinja z ugotovitvijo prvostopnega organa, da so bile spremembe temeljnega akta LZS, sprejete na rednem obœnem zboru in izrednem obœnem zboru , v skladu z Zakonom o druøtvih, pa je doloœba drugega odstavka 19. œlena pravil, ki doloœa, da predsednika in œlane upravnega odbora LZS izvoli obœni zbor tako, da ima v upravnem odboru vsaka obmoœna zveza svojega predstavnika, v neskladju z Zakonom o divjadi in lovstvu. Drugostopni organ se strinja tudi z ugotovitvami prvostopnega organa, da Zakon o divjadi in lovstvu ni ustrezno uredil preoblikovanja LZS in poloæaja obmoœnih lovskih zvez. Vendar pa glede na dejstvo, da mora biti temeljni akt druøtva tudi v skladu s pravnim redom Republike Slovenije, ni mogoœe prezreti sprememb, ki jih je prinesel novi zakon o lovstvu. Navedeni zakon v prvem odstavku 66. œlena izrecno navaja, da je LZS zveza vseh lovskih druæin, ki delujejo v javnem interesu, v prvem odstavku 65. œlena pa, da je lovska druæina druøtvo, iz œesar izhaja, da je LZS zveza druøtev. Ker zakon nikjer ne doloœa, da so œlanice LZS lahko tudi obmoœne zveze lovskih druæin, kakor je to izrecno doloœal prej veljavni Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju loviøœ (Ur. list SRS, øt. 25/76) v 62. œlenu, je mogoœe sklepati, da predlagatelj zakona ni æelel razlikovati med neposrednim (lovske druæine) in posrednim (obmoœne zveze lovskih druæin) œlanstvom v LZS. Skladno z doloœbo 62. œlena navedenega zakona se namreœ lovske druæine zaradi uresniœevanja posebnega druæbenega interesa na podroœju lovstva in svojih skupnih interesov zdruæujejo v zveze lovskih druæin, prek njih pa v Lovsko zvezo Slovenije. Iz navedenega je mogoœe sklepati, da je spremenjena doloœba 19. œlena oziroma tudi nekatere druge doloœbe pravil zveze, ki niso bile predmet presoje v tem upravnem postopku, v neskladju z Zakonom o divjadi in lovstvu in bi jih bilo treba spremeniti in uskladiti z veljavno zakonodajo. Drugostopni organ se namreœ strinja z navedbami pritoænikov, da veljavna pravila LZS ne omogoœajo lovskim druæinam, ki so izstopile iz œlanstva katere izmed obmoœnih zvez lovskih druæin, uresniœevanja njihovih œlanskih pravic, ki izhajajo iz Ustave in zakona in jim mora omogoœiti temeljni akt zveze. Ker je vsem organom zveze mandat potekel, lahko veljavno skliœe izredni zbor LZS le tretjina œlanic, in sicer tretjina obmoœnih zvez lovskih druæin potem, ko so odloœitev o sklicu izrednega obœnega zbora sprejele skladno s pravili svojega temeljnega akta. Upraviœeni sklicatelji morajo izredni obœni zbor sklicati in izpeljati na naœin in po postopku, kot ga doloœajo veljavna pravila zveze. Na izrednem obœnem zboru je treba izvoliti zastopnika zveze, pravila zveze pa uskladiti z doloœbami Zakona o druøtvih in Zakona o divjadi in lovstvu, tako da bodo lovskim druæinam omogoœala œlanstvo v zvezi, kot to doloœa 66. œlen Zakona o divjadi in lovstvu.«vsebina napotil iz prejønjega odstavka je jasna. Slovenski lovci smo morali nadaljnje postopke izpeljati pravilno in strokovno v interesu vseh. Po pooblastilu predlagateljic zapisal: Bogdan Mahne Foto: M. Cerar Diana Divja maœka 517

4 IZ DNEVNEGA TISKA ÆIVLJENJE V ŒASU MAMUTA Kranjski glas, (Ana Hartman) V organizaciji Turistiœnega druøtva Kokrica so letos pripravili æe œetrto etnografsko prireditev pod naslovom Æivljenje v œasu mamuta. Pravijo, da je bilo v tistem œasu æivljenje jamskega œloveka brezskrbno, dokler ga niso zaœeli ogroæati suøa, zveri in celo tuji lovci, ki so jim ugrabljali deklice. Sledi maøœevanje: nadnje prikliœejo prekletstvo Da je pri nas nekoœ davno æivel mamut, dokazuje bogato najdiøœe ob Œukovem bajerju, kjer so leta 1953 izkopali okostje mamuta. NEZAKONITO STRELJANJE SVIZCEV V TNP Delo, Pisma bralcev, (Janez Bizjak). Vsak, ki je v nedeljo, 3. septembra, med 12. in 3. uro øel na Krn, je ob Krnskem jezeru lahko opazil lovca s svojo dopoldansko trofejo: ubitim svizcem. Lovec je povedal, da je odstrel svizca odkupil od Lovske druæine Dreænica, ki ima v letnem lovskem naœrtu odobren odstrel øtirih svizcev. Kaj pa zakon o TNP, ki v 8. toœki, 12. œlena doloœa, da je na celotnem obmoœju narodnega parka prepovedano loviti velikega petelina, planinskega orla, polha in svizca? PREVIDNOST NA CESTAH, KJER JE ZNAK ZA PREHOD DIVJADI Veœer, (Joæe Marhl). Pogin divjadi na naøih cestah je skrb zbujajoœ in terja uœinkovitejøe ukrepe za njegovo zmanjøevanje. V enem letu pod avtomobilskimi kolesi pogine æivali divjadi, dejansko pa je izguba øe veœja. Najveœkrat je ærtev cestnega prometa srnjad, sledijo pa ji poljski zajec, lisica, jazbec, fazan, kuna belica in jelenjad. Œlanek precej podrobno opisuje varovanje in gojitev divjadi kot temeljno poslanstvo slovenskih lovcev, hkrati pa opozarja, da bo treba øe veliko storiti za veœjo zavest voznikov motornih vozil, saj bi œlovek lahko predvideval nevarnost na cesti, divjad pa tega ni sposobna. Alpski svizec V SKRIVALIØŒU LEPE VERONIKE Polet, priloga Dela, (Æeljko Kozinc). Avtor zanimivega sestavka nas popelje na»najbolj osamljen kraj na svetu«.»œe æelite stati na najlepøi jasi na svetu, obiøœite Kunœ, opuøœeno koœevarsko vas, izgubljeno v øirjavah koœevskih gozdov «Da je kraj res bogu za hrbtom, dokazuje zgodovinski podatek, po katerem so na Kunœu koœevarski podaniki Friderika Celjskega v 15. stoletju skrili njegovo drugo æeno Veroniko Deseniøko. Ob nagniti peœi lahko najdete okostje divje zveri, ki se je tja zatekla poginit.»tiøina odreøilno gospodari na veliki zeleni planjavi pred vasico, ki v goste sprejema samo vrøanje vetra in nevihtno grmenje ali pa lovske gospodarje, ki tod veselo pokajo «Blizu cest so jame, kjer so takoj po koncu druge svetovne vojne pri nas konœali zverinsko pobiti ujetniki. PRED LOVOM SKRB ZA DIVJAD Nakelski glas, (Stojan Saje). Lovska druæina Dobrœa praznuje 60-letnico ustanovitve, ki so jo oznaœili z veœ prireditvami, med drugim tudi s Hubertovo maøo v cerkvi na Taboru.»Veœ kot lova je drugih dejavnosti,«je ocenil Robert Markiœ iz Podbrezij. Œlani druæine vzdræujejo sedem njiv z razno krmo za divjad. Na treh krmiøœih zadræujejo divje praøiœe na enem mestu. Pozimi na dveh krmiøœih oskrbujejo muflone, ki so alohtona divjad. Vse leto v sodelovanju s kmeti skrbijo za zaøœito polj z elektriœnimi pastirji. Pri raznih delih opravijo pribliæno ur na leto. Poleg tega redno œistijo gozdove, kjer ljudje neodgovorno odlagajo odpadke; v Podbrezjah vsako pomlad zberejo v sodelovanju z gasilci in drugimi krajani tudi do sedem traktorskih prikolic smeti in odsluæenih predmetov. Veliko dela imajo tudi s koønjo visokogorskih paønikov, s œimer prepreœujejo njihovo stalno zaraøœanje. Veœer je 12. septembra poroœal o proslavi 60-letnice Lovske druæine Peca iz Meæice. Ob tej priloænosti so v Meæici odprli nov lovski dom, kar je vsekakor velik doseæek lovske druæine. NEKOŒ JE BIL DIVJI LOVEC SKORAJ PRI VSAKI HIØI Delo, Gorenjski glas, (Lev Detela, Cveto Zaplotnik). O divjih lovcih lahko preberemo marsikaj zanimivega v novem romanu Pesmi in zgodbe iz koroøkih grap izpod peresa Karle Haderlap. Zdaj se sicer redko zgodi, da pisatelj v svojem romanu opisuje divje ali celo prave lovce ter divjad, kakor so to nekoœ poœeli pisatelji Ivan Tavœar, Fran Saleøki Finægar in drugi. Res pa je tudi, da so bili divji lovci nekoœ povsem nekaj drugega kakor dandanes. V davnih œasih so imeli izkljuœno pravico do lova graøœaki in sploh plemiœi, navadni ljudje pa so bili nujno divji lovci, œeprav so mnogi gojili veœjo skrb in ljubezen do divjadi kot pa njihovi gospodarji. Marsikaj zanimivega o divjih lovcih je bilo sliøati tudi v okviru Kmeœkega praznika pod Storæiœem. Obiskovalci so si poleg kulturnega programa lahko ogledali øe delœek iz minulega dela in æivljenja v vaseh pod goro. Franci Lombar je na podlagi pripovedi Bizjakovega Joæeta povedal marsikaj zanimivega o divjem lovu; na primer to, da je nekdaj skoraj vsaka hiøa imela divjega lovca. SRHLJIVO TRPINŒENJE ÆIVALI Delo, (Barbara Hoœevar). Veterinarski inøpektorji so v prvem polletju obravnavali veœ kot tisoœ prijav zanemarjanja in krutosti do æivali. Vsaka od zgodb je srhljiva. Eden Foto: M. Cerar Diana 518

5 od problemov je tudi, da se zadeve na sodiøœih vleœejo zelo dolgo, pravi Vida Œadoniœ Øpeliœ, direktorica Veterinarske uprave RS (VURS).»Tisti, ki muœijo, nimajo senzorjev za socialna dogajanja in upoøtevanje druæbenih norm, meni doc. dr. Bojan Zalar, vodja Sektorja za raziskovanje na Psihiatriœni kliniki Ljubljana. LOVCI LAHKO PUØKO ZAMENJAJO S KAMERO Dnevnik, (Primoæ Knez).»Tudi sam sem lovec, a tak, ki æe deset let ni prijel za puøko, saj po gozdu hodim s kamero,«je dejal Branko Loncner, ravnatelj OØ Duøana Muniha z Mosta na Soœi, ko je na okrogli mizi predstavil bioloøko uœilnico (kar nekajkrat smo jo predstavili tudi v Lovcu - op. ur.) kot stik øole in narave ob pomoœi lovske bratovøœine.»zunanje znanje lahko vstopa v øolski prostor; lovci tako znanje imajo in pri nas smo to izkoristili tako, da smo uredili bioloøko uœilnico.«ob 60-letnici LD Træiœ, katere lovci skrbijo za revirje okrog Koøute, Kriøke gore in Podljubelja, so v galeriji Ferda Mayerja v Træiœu pripravili zanimivo razstavo. Marko Mali, organizator slovesnosti ob prazniku lovske, druæine je pojasnil, da si bodo prizadevali, da bi lovsko znanje po zgledu træiøkih øol predstavili tudi drugim gorenjskim øolam. Dober in koristen zgled tudi za druge LD ob praznovanju 60-letnic! V * * * Dnevniku, , smo prebrali zgodbo o»ljubitelju psov«, ki je v manjøem lesenem objektu v Slovenj Gradcu vzrejal 19 lovskih psov razliœnih pasem. Za vadbo naj bi jim, dokler ga niso odkrili, nastavljal mladega divjega praøiœka v kletki, kar je seveda nedopustno. Œasnik Direkt se je precej obøirno razpisal o lovcu, ki je»za zabavo«kar iz avtomobila pokosil udomaœeno srnico, ki je bila v veliko veselje otrokom zakoncev iz Koønice pri Preddvoru. Ko so to povedali gozdarju, je dejal, da je pravzaprav sporno vse: srnice ljudje ne bi smeli imeti doma, temveœ bi jo morali pustiti v naravi, saj bi se ponjo slej ko prej vrnila njena mama. Pravila je krøil tudi lovec, ker je streljal v bliæine hiøe, kjer æivijo ljudje. Lovsko nedopustno je tudi streljanje iz avtomobila. Zanimiv je tudi sestavek v Gorenjskem glasu, v katerem F. Øegø bralca pouœi, da je œlovek medveda nauœil na okus in vonj ovac. Nesporno je namreœ ugotovljeno, da medved potrebuje za svoj obstoj hrano in mir, œe pa tega ni, gre tja, kjer to najde, torej tudi med ovce. To je hkrati tudi odgovor na vpraøanje, zakaj se medvedje pribliæujejo œlovekovim prebivaliøœem. Isti œasnik je objavil tudi sestavek pod naslovom Klopi nevarnejøi od medvedov. V njem avtor navaja podatek, da je na obmoœju Kranja in Økofje Loke najveœ okuæenih klopov na Gorenjskem. Po podatkih dr. Andreje Krt Lah je od 1. januarja do 15. avgusta letos za boreliozo obolelo 507 Gorenjcev vseh starostnih obdobij. Dnevnik je zadnji dan septembra poroœal o preplaøeni antilopi, ki je v trenutku, ko so v ZOO Ljubljana postavljali ograjo, izkoristila priloænost, preskoœila suhi jarek in izginila v gozdu. Œeprav ima antilopa oba vrhova rogov odrezana, bi bila lahko za ljudi zelo nevarna, zato so se v akcijo vkljuœili poleg oskrbnikov in lovcev tudi policisti in celo policijski helikopter. Po napornem iskanju so jo naposled spet odlovili v predoru pri Øentvidu. Øe vest, objavljena v Delu: v nedeljo, 1. oktobra 2006, so letala zaœela odmetavati vabe s cepivom, s œimer se je zaœelo jesensko cepljenje lisic proti steklini. Veterinarska uprava RS je opozorila, da je treba vsak stik z vsebino vabe obravnavati kot ugriz stekle æivali. STEKLINA NA OBMOŒJU SLOVENIJE V obdobju od 1. do 30. septembra 2006 je bilo z obmoœja 62 obœin v naøi dræavi laboratorijsko preiskanih na prisotnost virusa stekline 123 æivali. Viroloøki laboratorij Enote za diagnostiko kuænih in drugih bolezni æivali Nacionalnega veterinarskega inøtituta (NVI) v Ljubljani je pregledal 103 lisice, 7 psov, 4 maœke, 1 govedo, 2 kuni, 2 jazbeca, 3 ovce in 1 volka. Prisotnost virusa stekline ni bila ugotovljena. Jedrt Maurer Wernig, dr. vet. med. VURS Pri skupnih lovih bodite izjemno previdni in strogo upoøtevajte naslednje temeljne varnostne zahteve! Zaradi vse pogostejøih nesreœ na lovih, øe posebno na skupnih lovih in brakadah, kar je postalo odmevno tudi v medijih, ni odveœ, œe neprestano ponavljamo nekaj temeljnih navodil, ki jih mora upoøtevati vsak udeleæenec lova: 1. Dosledno spoøtujte navodila lovovodje. Œe vam je kaj nejasno, ga vpraøajte! Na lovu je njegova beseda odloœilna, saj je odgovoren za varen potek skupnega lova. 2. Zaœetek in konec pogona naj bi bila oznaœena z lovskim rogom tako, da njegov zvok sliøijo vsi lovci na stojiøœih in gonjaœi oziroma mora biti vnaprej vsakemu jasno, kakøen je znak za zaœetek in kako bo oznaœen konec pogona. 3. Polnjenje in praznjenje puøk je dovoljeno izkljuœno le na stojiøœih. Ob prekinitvah oziroma ko so lovci skupaj, mora biti oroæje prazno (zaklepi risanic izvleœeni), øibrenice prelomljene in tudi vsi psi privezani na povodce (ali odloæeni). Pred znakom za zaœetek in po znaku za konec pogona streljanje ni veœ dovoljeno, krøitve pa naj bodo strogo sankcionirane. 4. Preden ukrivite prst, se morate prepriœati o ozadju, kar øe posebno velja za strel s kroglo! Pri strelu s øibrami je treba upoøtevati tudi varnostno razdaljo! Æelezno pravilo je: premer øiber v mm x 100 m. 5. Œe terenske razmere ne zagotavljajo ustreznega varnega kritja, morate biti z lovcema na sosednjih stojiøœih v vidni povezavi. Zato poskrbite, da jima ob postavitvi na stojiøœe z mahanjem z roko ali klobukom, opremljenim s signalnim trakom, jasno oznaœite svoj poloæaj! 6. Zapuøœanje stojiøœa pred koncem pogona je strogo prepovedano in je dovoljeno øele, ko je konec pogona in ko do vas pride lovec, ki vas je postavil na stojiøœe. 7. Nikoli ne streljajte na nizko leteœo malo divjad oziroma v nobenem primeru ne pod kot Pri kamniti podlagi, zamrznjenih tleh ali pri strelu na vodo vedno upoøtevajte nevarnost odboja krogle ali øiber. 9. Nikoli ne streljajte v smer gonjaœev, ki naj se pred stojiøœi pogosteje oglaøajo. 10. Gonjaœi naj bodo obvezno obleœeni v æivobarvne signalne telovnike, lovci pa naj imajo obvezno vsaj signalni trak na klobuku ali na drugem pokrivalu. Gonjaœi naj v pogonu ne streljajo oz. le nazaj. Prav tako lovci na stojiøœih ne smejo streljati v smer pogona, ko se jim pribliæujejo gonjaœi. 11. Gonjaœi naj bi bili stari vsaj 14 let, nikoli manj! 12. Na skupnih lovih na malo divjad je treba øe posebej opozoriti: posamezni lovci ne spoøtujejo lovsko praviœne oddaljenosti in na divjad streljajo tudi na preveliko oddaljenost. Najveœja oddaljenost za lovsko praviœen strel s øibrami je do 35 metrov. Strel na veœjo oddaljenost je nelovski. 13. Zaradi varovanja okolja mora vsak lovec poskrbeti, da po strelih s øibrami za seboj pobere vse izstreljene tulce; prav tako naj v æepu odnese s seboj tudi izstreljene tulce krogelnih nabojev. Lovska zveza Slovenije 519

6 MNENJA IN PREDLOGI Mnenja o obstoju obmoœnih lovskih zvez 1 Œeprav imajo obmoœne lovske zveze v slovenski lovski organizaciji svojo bogato tradicijo in mesto, jih je novi ZDLov-1 izpustil kot vmesni organizacijsko-povezovalni element lovskih organizacij. Podobno se je sicer æe zgodilo tudi v øestdesetih letih prejønjega stoletja, vendar je bila napaka pozneje odpravljena. Fakultativnost oziroma neobveznost pomeni, da zdaj æal o njihovi usodi lahko prosto odloœajo le lovske druæine. V œasu sprejemanja zakona je bilo 18 obmoœnih lovskih zvez. Menimo, da navkljub moænostim, ki jih ponuja sodobna tehnologija, øe vedno ni mogoœe neposredno komunicirati s 416 subjekti. Mnenja o tem so res deljena, saj nekateri nekritiœno menijo, da njihovo vlogo prevzemajo novonastala lovskoupravljalska obmoœja (LUO), ki so nova oblika lovskega regijskega usklajevanja. O teh poglavitnih vpraøanjih za slovensko lovsko organizacijo smo povpraøali vodstva 43 lovskih druæin Mariborske lovske zveze. 2 In kaj menijo o tem lovci? Na vpraøanje V 3.25 o prihodnji organiziranosti na regionalnem nivoju je kar 70,5 % vpraøanih odgovorilo, da bi se morala oblika obmoœnega druøtvenega povezovanja ohraniti ne glede na zakonske doloœbe. Pri tem kar 82,2 % (od vseh odgovorov na to vpraøanje) meni, naj obmoœna zveza obstaja øe naprej, hkrati pa menijo, da bi moral biti poklicni tajnik obmoœne lovske zveze zaposlen kot usluæbenec LZS, kar pomeni delovno-pravno koncentracijo. 3 Veœinsko (skoraj 2/3) mnenje anketiranih je torej, da sodobna tehnika øe ne more v celoti nadomestiti regijskih oblik povezovanja lovske organizacije. Nasprotno, menijo celo, da je to poskus centralizacije sicer tradicionalno decentraliziranega lovskega sistema. Podobne ugotovitve daje tudi anketiranje stareøin lovskih druæin Mariborske lovske zveze, ki ga je opravil nekdanji predsednik zveze Zoran Leønik v zaœetku leta Od 43 stareøin jih je na njegov anketni vpraøalnik odgovorilo 25 (58,1 %). Na vpraøanje, ali naj se sedanja organiziranost lovstva (LD OLZ LZS) ne bi spremenila, je pozitivno odgovorilo 19 stareøin (76 %), samo Grafikon 1: V Ali menite, da je zakonska reøitev, po kateri OLZ niso veœ obvezna oblika organiziranja, ustrezna? Grafikon 2: V Ali menite, da bi brez posebnih izpostav LZS lahko komunicirala s 416 LD? Grafikon 3: V Ali menite, da zakonska norma z izpuøœanjem OLZ pomeni poskus centralizacije lovske organizacije? Vir: Anketa (24 %) jih je menilo nasprotno, kar je nekoliko viøja podpora (za 16 %), kot jo dajejo rezultati naøe ankete. To je tudi razumljivo, saj stareøine bolje poznajo vlogo obmoœnih lovskih zvez. Na kontrolno vpraøanje, ali menijo, da bi bila primernejøa organiziranost brez obmoœne lovske zveze, pa sta pozitivno odgovorila samo dva (8 %) anketiranca, velika veœina (92 %) pa jih je menila nasprotno, kar daje»slovensko plebiscitarno«odloœitev v korist obmoœnih zvez. O popolnoma enakem rezultatu (92 % za in 8 % proti) govorimo pri vpraøanju, ali naj administrativne storitve za obmoœno zdruæenje upravljalcev loviøœ (OZUL) opravlja obmoœna LZ ali obmoœna enota LZS. Na podlagi rezultatov se lahko upraviœeno spraøujemo, ali ne bi bilo bolj smiselno, œe bi pred spremembo zakonodaje takratni odgovorni (tudi v LZS!) o obmoœnih lovskih zvezah opravili lovsko javnomnenjsko anketo? Mag. Boris Podvrønik 1 Œlanek je povzet iz empiriœnega dela magistrske naloge z naslovom»lovska pravica in lovski sistem kot (so)odvisnost lovskega prava javnopravni pogled«, ki jo je avtor pod mentorstvom prof. dr. Janeza Œebulja, predsednika Ustavnega sodiøœa RS, uspeøno zagovarjal na Fakulteti za podiplomske dræavne in evropske øtudije Odloœili smo se za anketiranje na obmoœju Lovske zveze Maribor, ki povezuje 43 lovskih druæin in lovcev iz 22 slovenskih obœin, kar je nekaj veœ kot 10 % slovenskega lovskega potenciala, bodisi po velikosti, øtevilu lovskih druæin bodisi po øtevilu œlanstva. V ta namen smo pripravili ustrezen anketni list oziroma vpraøalnik za œlane upravnih odborov lovskih druæin. Na naslove tajnikov lovskih druæin omenjene lovske regije smo poslali 260 anketnih vpraøalnikov. Ne glede na to, da smo v posebnem spremnem besedilu predstavili namen in cilje ter pojasnili, da bomo zagotovili absolutno anonimnost, je po poøti odgovorilo 68 anketiranih (N = 68) oziroma 26,1 %. Ta frekvenca pomeni okrog 2,8 % vseh œlanov vodstvenih ekip slovenskih lovskih druæin Predstavitev vzorca anketiranih Ugotovitve empiriœne analize temeljijo na rezultatih obdelave 68 izpolnjenih vpraøalnikov. Od 43 stareøin (predsednikov) jih je odgovorilo 14 (32,6 %), kar je v skupni strukturi 20,6 %. Vsi anketirani imajo opravljen lovski izpit, 14 (20,6 %) jih je lovskih œuvajev, dva sta lovska mojstra (lovska tehnika), dva (2,9 %) pa sta hkrati lovska œuvaja in lovska mojstra. To pomeni, da ima velika veœina (73,5 %) anketiranih samo osnovno lovsko izobrazbo. 3 Na to vpraøanje je odgovorilo samo 62 anketiranih. Glede na skupno øtevilo anketiranih je ta deleæ nekoliko manjøi 75 %. 4 Vir: arhiv ZLD Maribor. 520

7 MNENJA IN PREDLOGI VZakonu o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) je zakonodajalec lovski organizaciji le delno zaupal izobraæevanje novih kadrov. Da nas bo oblast pri tem kontrolirala, bomo v imenu nadzora dobili Zavod za gozdove in izobraæevalne organizacije in tako skupaj (ali po njihovi usmeritvi ) skrbeli za uka in dela v lovstvu æeljne nadobudneæe. Pravilnik, izhajajoœ iz zakona, je ministrstvo sicer sprejelo in objavilo ter mu tako dalo pravno podlago za njegovo izvajanje. Navodila, ki bodo dejansko omogoœila izvajanje izobraæevanja, pa so prepuøœena vsem trem imenovanim partnerjem v izobraæevalnem procesu, kjer pa je za pripravo le zadolæena naøa krovna organizacija. V postopku usklajevanja je treba to izkoristiti in tako pripravljene programe napisati na koæo naøim kadrovskim potrebam. Pri tem bo vsak zastopal svoj»prav«. Œas æe mineva in, kot kaæe, ga bo minilo øe nekaj, mi pa bomo œakali. Øe bolj bodo œakali naøi»mladi«, t. j. naøi pripravniki. Ministrstvo si je zagotovilo tudi imenovanje predavateljskega tima in œlanov izpitnih komisij. Dosedanji predavatelji iz lovskih vrst so ob dopolnilnem nabiranju znanja iz pedagogike oziroma andragogike in ob poglobljenem strokovnem znanju na podroœju programa izobraæevanja lovskih pripravnikov, po mojem mnenju, najbolj poklicani za to nalogo. Izhajam iz preprostega razmiøljanja, da je treba podajanje teoretiœnega znanja nujno povezati s praktiœnim znanjem, ki so ga pripravniki dobili z delom in prisotnostjo v loviøœu. Od zgolj»globoke teorije«, s kopico podatkov v kratkem œasu predavanj, pripravniki ne bodo dobili veliko. Nasprotno, izgubili bodo voljo do uœenja. Zavedati se moramo, da so Izobraziti? Da, seveda! lovski pripravniki razliœne starosti in tudi razliœnega predhodnega sploønega ter lovskega znanja. Kot takønim jim je treba vcepiti predvsem voljo, da iøœejo po primerni literaturi. Le-te je, tudi po zaslugi dosedanjih predavateljev, kar precej na voljo. Zainteresirani jo bodo z veliko volje pregledovali v œasu izobraæevanja in, kar je najpomembneje, tudi pozneje, ko s svojim znanjem, po lastni presoji in samokritiœnosti, ne bodo vedno povsem zadovoljni. Zakonodajalec je prav posebno»cvetko«umestil v 6. toœko 61. œlena ZDLov-1, ko je za doloœene osebe, ki so v procesu rednega izobraæevanja zgolj posluøale teme, povezane z divjadjo in lovstvom, oprostil opravljanje celotnega teoretiœnega dela lovskega izpita. In prav na tej toœki naj povzamem razmiøljanje lovskega tovariøa Grege ob najinem pogovoru na to temo:»uspeøen sluøatelj patologije divjadi (veterinar) se odpravi na lov. Opazi divjad in jo odstreli. Zdaj s svojim strokovnim znanjem ugotovi, da je divjad mrtva, da je mrtva zaradi strelne rane. Ugotovi tudi, da je strel povzroœil takøne in drugaœne poøkodbe na posameznih organih. Ker pa ni opravljal tudi izpita iz lovske zakonodaje, mora øe prej preveriti, œe je v tem œasu sploh dovoljen lov na to vrsto divjadi ali øe veœ: œe je lov nanjo sploh dovoljen. Ker tudi ni (dovolj) poznal doloœil Zakona o oroæju, niti ne ve, ali je sploh uporabil pravo oroæje za odstrel te divjadi in seveda tudi primerno strelivo. Tega ne ve, ker ni posluøal osnov balistike in tudi ni najbolj veøœ ravnanja z oroæjem, saj se mu ni bilo treba posebej posveœati temu predmetu. Øe dobro, da je divjad obleæala v ognju, sicer sploh ne bi vedel, kako pravilno ravnati v primeru, œe bi jo samo obstrelil; saj mu je tuje tudi podroœje lovske kinologije in o krvosledniøtvu domala ne ve prav veliko.«veliko takega nujno potrebnega znanja (æe zaradi varnosti drugih udeleæencev na skupnih lovih) bi lahko pridobil ob dobrem mentorju z zavzetim delom in obhodi v loviøœu. Toda v obveznih øestih mesecih pripravniøtva poleg drugih obveznosti to praktiœno ni izvedljivo.»navadni smrtniki«naj bi namreœ za to potrebovali skoraj tri leta! Nikakor noœem biti ohol in podcenjujoœ do znanja»priviligirancev«, toda zgolj njihova osebna samokritiœnost do svojega dejanskega in potrebnega znanja iz lovstva jih bo pripeljala do potrebnega znanja za enakopravno œlanstvo. Ne smemo pozabiti tudi na 14. œlen Zakona o oroæju, ki v njegovi 6. toœki kot enega od pogojev za pridobitev oroæne listine zahteva opravljanje preizkusa znanja o ravnanju z oroæjem. V nadaljevanju je v 19. œlenu navedeno,»da ima uspeøno opravljen preizkus tudi posameznik, ki je opravil preizkus v skladu s predpisi, ki urejajo noøenje oroæja za œlane lovske druæine«. Vse lepo in prav; dokler so pripravniki v fazi izobraæevanja, so to tudi obvezno opravili. Toda dandanes samo potrdilo o œlanstvu v lovski 521 Foto: M. Samar

8 MNENJA IN PREDLOGI organizaciji øe ne pomeni tudi uspeøno opravljenega preizkusa o znanju ravnanja z oroæjem. Kako bo zdaj upravni organ ravnal v postopku izdaje oroæne listine, je sicer njegova stvar, toda del odgovornosti bo morala nositi tudi izpitna komisija in o takem primeru prav gotovo obveøœati pristojne. Ali pa bodo pripravniki le morali pokazati nekaj znanja s tega podroœja in ta del izpita opraviti kot dodatni del v procesu izobraæevanja v lovstvu. Seveda jim je na voljo tudi izobraæevanje v pooblaøœenih organizacijah za to podroœje (pri tem pa je verjetno finanœni izdatek kar v viøini izobraæevanja, kakrøen je za celoten program v organizaciji naøih komisij!). Novi upravni odbor LZS œaka veliko nalog, povezanih z izvajanjem zdajønjega lovskega zakona in pripadajoœih pravilnikov (podzakonskih aktov); seveda pa moramo UO LZS, po vseh znanih zapletih, najprej izvoliti! Tudi Navodila za izvajanje pravilnika o izobraæevanju je treba nujno sprejeti, saj nas æe spomladi œaka nova generacija lovskih pripravnikov. In UO LZS œaka øe marsikaj; marsikaj pa œakamo tudi mi, lovci. Duøan Lepøina LD Globoko Je v Sloveniji res preveœ medvedov? To vpraøanje se æe nekaj œasa pojavlja v slovenski javnosti, odgovora pa øe vedno nimamo. Mnenja strokovnjakov so razliœna, kaj pravimo lovci, pa tako ni- kogar ne zanima. Ne trdim, da je medvedov absolutno preveœ, trdim pa, da se pojavljajo ob nepravem œasu na nepravih mestih. Ideja o sobivanju z medvedom se sicer lepo sliøi, vendar samo toliko œasa, dokler so medvedje v gozdu. Kadar pa se skoraj redno pojavljajo v naseljih, kar se zadnje œase dogaja na Rakeku, pa taka ideja zgubi svojo dobronamerno poanto. Pojavljanje medvedov v naselju Rakek niso izmiøljotine prebivalcev, temveœ dejstvo. Seznanimo se z nekaj izvleœki iz policijskih zapisnikov o prijavah medveda v naselju: Medved se pojavi na vrtu hiøe na cesti Josipa Ribiœiœa, sredi novega naselja na Rakeku Iz gozda sta priøla dva medveda in se pribliæno 3 minute zadræevala 20 metrov od bencinskega servisa na Rakeku. Ista medveda sta se v œasu od do pojavila trikrat Medved se je pojavil sredi Rakeka, na Gasilski cesti, jo mahal po glavni Postojnski ulici na pot v Dele in nato v gozd Medved se je pojavil na vrtu stanovanjske hiøe na Partizanski ulici, na koncu katere so otroøka igrala. Tam se je pojavil ponovno Tokrat je povzroœil tudi økodo: odnesel je 10 kg krmil za kokoøi, pojedel skledo sliv in polomil vinsko trto. Vse to se dogaja ob najrazliœnejøih urah sredi belega dne. Policija redno obveøœa intervencijsko skupino, ki tudi pride na kraj, vendar lahko le ugotovi, da je medved tam res bil Vlada naœrtuje nekatere ukrepe, ki pa ne obetajo kakønega bistvenega izboljøanja razmer. Poleg ponovne uvedbe mrhoviøœ je treba doreœi tudi naœin zalaganja mrhoviøœ z mrhovino. Vpraøanje je tudi, koliko mrhoviøœ bi bilo lahko na doloœeno povrøino loviøœa.»mirne cone«v gozdu so nekoliko utopistiœne Foto: M. Masterl Diana

9 MNENJA IN PREDLOGI glede na sedanji»promet«po naøih gozdovih (gozdarji, kmetje, lovci, gobarji, kolesarji, motoristi, sprehajalci s psi in brez njih itn.) Divjih praøiœev pa, vsaj pri nas, ne krmimo na obrobju vasi. No, poskusiti ni greh! Torej ali je medvedov preveœ? Da, vsaj na Rakeku! Edvard Lenarœiœ LD Rakek Zakaj øe vedno stare oblike znaka SLD!? Leta 2000 je Lovska zveza Slovenije prenovila celostno grafiœno podobo LZS (osnovne elemente pa nekoliko pozneje zaøœitila pri patentnem uradu) ter o tem obvestila vse lovske druæine Slovenije v posebni prilogi Lovski tednik, øt. 9, z dne 25. avgusta 2000, ki so ga prejeli vsi tedanji predsedniki LD. V grafiœno podobo sodi tudi znak SLD, ki ima svojo zgodovinsko vrednost in je njen pomemben del, pri katerem se dandanes najbolj greøi. Naj le spomnimo, da je celostno grafiœno podobo kreativno in oblikovalsko pripravila Agencija D.C. Studio oziroma oblikovalec Marjan Kocjan. Med drugim je bilo tedaj zapisano, da celostna grafiœna podoba pomeni tudi»enotnost in trdnost lovske organizacije«, zato je tedanji IO LZS v omenjenem biltenu zaprosil vse lovske organizacije, naj odtlej uporabljajo le novosprejete elemente. Da pa bodo vse lovske organizacije sploh lahko uporabljale elemente iz nove celostne podobe na enak naœin in brez izjeme, je Lovska zveza Slovenije istega leta poslala na sedeæe vseh tedanjih obmoœnih lovskih zvez Priroœnik in CD z vsemi sprejetimi elementi nove grafiœne podobe in jih zaprosila, naj elektronske zapise vseh elementov po potrebi posredujejo posameznim lovskim druæinam, kadar jih bodo potrebovale (npr. ob izdaji priloænostnih biltenov, zbornikov in kronik, za pripravo obeleæij in elementov proslav in ob naroœilu novih lovskih praporov). Æal je treba ugotoviti, da nekatera vodstva LD na proslavah ob obletnicah LD kaj malo upoøtevajo sprejeto novo grafiœno podobo LZS oziroma jim pri tem vodstva obmoœnih lovskih zvez, ki imajo v svojem arhivu vse potrebne elektronske elemente (vse imajo v svojih glavah dopisov æe upoøtevano novo podobo), s katerimi bi lahko pomagale uveljavljati pri svojih LD enotnost nove (dejansko pa æe 6 let stare) grafiœne podobe, kaj malo pomagajo, opozarjajo in svetujejo. Tako se æal na skoraj novih lovskih praporih, ki jih nekatere LD razvijajo ob obletnicah LD, pojavljajo stari logotipi SLD znaka v vseh najrazliœnejøih variacijah, ki pa naj bi bili z novo podobo odpravljeni æe pred 6 leti. Pa se oœitno nihœe ne vznemirja oziroma se mu ne zdi prav, da bi koga dobronamerno opozoril na to. Precej velik in obseæen Priroœnik prenovljene grafiœne podobe LZS je bil dokaj drag in natanœen projekt, ki je doloœil in opredelil jasne in natanœne standarde ter pravila uporabe znaka, logotipa LZS, barv in œrk (dobro se øe spomnim velikih trdo vezanih map in CD-jev, ki so odøli s poøto na 18 obmoœij Slovenije!). To je grafiœna osnova, ki je bila po posebnem postopku sprejeta na vseh najviøjih organih LZS in bi jo morali vsi upoøtevati. Prav s tem namenom je LZS tudi opremila obmoœne lovske zveze z ustreznim orodjem, ki naj bi ga ponudili v uporabo lovskim Janez Novak x x x x x x x druæinam in jim pomagali k enotnemu izraæanju oblikovnih elementov LZS, obmoœnih lovskih zvez in lovskih druæin. Oœitno nam to ne gre prav dobro od rok! Priroœnik celostne grafiœne podobe je po vsej verjetnosti obtiœal v predalih obmoœnih zvez (redke izjeme naj mi oprostijo!), œeprav naj bi bil to le prvi korak k uveljavitvi neœesa, o œemer smo se po vseh naœelih demokratiœnega postopka domenili skupaj. Æal nam tudi prvega koraka, po opazovanjih na terenu, v øestih letih øe vedno ni uspelo opraviti. Ko so bili leta 2000 poslani na obmoœne zveze Priroœniki s CD, je bilo v dopisu odgovornim med drugim tudi napisano:»priœakujemo, da boste pri njegovem uveljavljanju in doslednem spoøtovanju po svojih moœeh pomagali!«sami si odgovorimo, œe je bilo temu res tako!? Boris Leskovic, odgovorni urednik Lovca 523

10 Na leto je nujno treba odstreliti dovolj ozimcev! V zadnjih 30 do 40 letih se je øtevilœnost divjih praøiœev izredno poveœala pri nas pa tudi v vsem srednjeevropskem prostoru. Poveœanje øtevilœnosti divjadi v Sloveniji v tem obdobju je celo manj izrazito kot v nekaterih drugih srednjeevropskih dræavah, kar lahko spoznamo iz dodanih grafikonov. Vzroki za takøno stanje so razliœni, posledice pa so bolj ali manj znane izredno poveœanje økode v kmetijskem prostoru, kar nalaga vsem, ki se ukvarjajo z lovstvom, pomembno odgovornost in v nekaterih okoljih æe presega zgolj okvire lovskih krogov. V letoønji 11. øtevilki nemøke lovske revije Wild und Hund je izøel œlanek avtorjev prof. K. Pohlmeyerja in dr. G. Sodeikata, ki piøeta o izjemnem pomenu zadostnega odstrela mladiœev in ozimcev divjih praøiœev, da bi zagotovili zmanjøanje øtevilœnosti te vrste. Œlanek deloma povzemamo, pri œemer pa smo izpustili del, v katerem so opisani razliœni modeli gojitve (gospodarjenja) z divjimi praøiœi v preteklosti na podlagi doloœenih predpostavk, ki pa zdaj in predvsem v naøem prostoru veœinoma niso veœ aktualne. Avtorja sta pri svojem raziskovalnem delu na Spodnjem Saøkem obdelovala podatke, pridobljene v naravi, tudi s pomoœjo matematiœnih modelov, ki omogoœajo prepoznavanje mogoœih scenarijev razvoja populacij in so nam le v pomoœ pri odloœitvah. Na izjemen pomen zadostnega odstrela mladiœev oz. ozimcev æe dalj œasa opozarjajo tudi slovenski strokovnjaki, vendar pa je dejansko stanje, kot bomo zaœutili v nadaljevanju tega prispevka, le nekoliko drugaœno. Stanja in rezultatov iz drugih okolij ne moremo kar neposredno prenaøati v naøe razmere, so nam pa vsake dodatne informacije lahko zelo dobrodoøla pomoœ pri naøem delu in odloœitvah. Foto: E. Mihevc Diana Podatki o odstrelu divjih praøiœev v Nemœiji izkazujejo skoraj neverjetno in neprestano veœanje njihove øtevilœnosti. V lovskem letu 2001/02 je odstrel dosegel rekordno vrednost divjih praøiœev. Zanimivo je, da se je odstrel zaœel znaœilno poveœevati v novih zveznih deæelah v 70. letih minulega stoletja, v starih zveznih deæelah pa v 80. in 90. letih minulega stoletja. Rekorden odstrel, zabeleæen leta 2001/02, pomeni v primerjavi z odstrelom pred 45 leti poveœanje za % (!) Veœanje øtevilnosti divjih praøiœev je posledica øtevilnih vzrokov: izredno intenziviranje kmetijske proizvodnje, posledica œesar je pomembno poveœanje prehranske zmogljivosti okolja za to vrsto divjadi na øtevilœnost sta oœitno pozitivno vplivala kolektivizacija v kmetijstvu v 60. letih minulega stoletja v nekdanji Nemøki demokratiœni republiki (NDR) ter prestrukturiranje kmetijstva konec 80. let minulega stoletja v zahodnih zveznih deæelah; gospodarjenje (upravljanje) z divjimi praøiœi ni pravoœasno sledilo spremembam znotraj vrste in v okolju ter je poleg tega temeljilo na predpostavkah, ki so bile bolj ali manj pravilne pred tem obdobjem; podcenjevanje velikosti populacij te vrste in njenega reprodukcijskega 524

11 potenciala pa tudi izredna prilagodljivost te vsejede vrste parkljarja; æe dalj œasa trajajoœe privabljanje in krmljenje divjih praøiœev, ki se pojavlja povsod, kjer so prisotni divji praøiœi, in praviloma traja vse leto. Neizpolnjevanje zahtev po odstrelu zadostnega deleæa mladiœev oz. ozimcev je skupaj z naøtetimi razlogi privedlo do izjemnega veœanja øtevilœnosti te vrste. Raziskave, ki so bile opravljene v nekdanji NDR, so potrdile domnevo, da so bili v preteklosti odstreli naœrtovani na temelju bistveno podcenjene spomladanske øtevilœnosti. Na podobni napaœni predpostavki je temeljilo gospodarjenje s to vrsto tudi v nekdanjih zahodnih zveznih deæelah. Poleg tega je gospodarjenje z divjim praøiœem do sredine 80. let temeljilo na premajhnemu odstotku prirastka. Do tedaj je veljalo, da znaøa prirastek pri divjem praøiœu pribliæno 100 % spomladanske øtevilœnosti. Posledica takih dejstev je bilo izjemno øtevilœno veœanje te vrste in ponovna osvojitev obmoœij, v katerih divji praøiœi nekaj œasa niso veœ æiveli. V 70. letih so razliœni avtorji ugotavljali, da ozimke z zadostno telesno teæo æe v prvem æivljenjskem letu sodelujejo v reprodukciji in v naslednjem letu poleæejo povpreœno 2 mladiœa. Hkrati so ugotavljali, da pribliæno 98 % lanøœakinj in starejøih svinj sodeluje v reprodukciji, pri œemer lanøœakinje v naslednjem letu poleæejo povpreœno 4,2 mladiœa in starejøe svinje 5,3 mladiœa. Matematiœna posledica naøtetih dejstev pomeni povpreœno prispevek 3,8 mladiœa na osebek æenskega spola, ki sodeluje v reprodukciji oz. skupni prirastek v viøini okrog 190 % na spomladansko øtevilœnost. Œe k temu priøtejemo dejstvo, da je zaradi veœjega odstrela moøkega spola (predvsem v razredu lanøœakov) spolno razmerje verjetno pomaknjeno nekoliko v korist æenskega spola, razmeroma z lahkoto pridemo do 200 % prirastka, ki je»lovsko uporaben«. Lovsko uporaben prirastek pomeni tisti del prirastka, ki ostane v populaciji po vseh naravnih izgubah med poleganjem in po njem. Pri uporabi matematiœnih modelov prihodnjega razvoja so bili upoøtevani praktiœno vsi nam znani dejavniki, ki vplivajo na razvoj populacije divjih praøiœev, in sicer tako na odstotek preæivetja kot tudi na plodnost samic. Upoøtevani so bili: odstrel, izgube, bolezni (naravna smrtnost), podnebje, razpoloæljivost prehranskih virov, starostna in spolna sestava populacije. Simulacije razvoja populacije divjih praøiœev v raziskovanem obmoœju pokaæejo, da bi se sedanja populacija, ki jo v spomladanski øtevilœnosti predstavlja 398 divjih praøiœev, v naslednjih 10 letih ob prenehanju lova poveœala na æivali, ob nespremenjenem vplivu z lovom, kot je bilo v prejønjih letih, pa øe vedno na 600 divjih praøiœev. Doslej je bilo v lovskih krogih precej razøirjeno mnenje, da je vpliv ozimk na øtevilœnost divjih praøiœev razmeroma zanemarljiv oz. manj pomemben. Pri ozimkah, ki se bukajo v svojem prvem æivljenjskem letu, so izgube med mladiœi zaradi razliœnih razlogov razmeroma pogoste. Vendar tudi zanje velja, da se ob zgodnji izgubi celotnega legla æe v œasu 10 dni bukajo ponovno. Ker mlade æivali æe tako ali tako polegajo pozneje kot stare svinje, to v veliki meri pojasnjuje pojavljanje mladiœev praktiœno vse leto, œemur smo priœa œedalje pogosteje. V normalnih vremenskih razmerah doseæejo ozimci, ki so bili poleæeni v obdobju februar april, zaradi razliœnih vzrokov (œedalje pogostejøa semenska leta pri bukvi in hrastu, ugodna prehranska ponudba v obliki intenzivne kmetijske proizvodnje, øtevilna privabljalna krmljenja ipd.) do konca leta telesno maso veœ kot 30 kg. Kot so pokazale raziskave iz sredine 90. let, praktiœno vse ozimke s telesno maso veœ kot 30 kg pri starosti 8 9 mesecev æe spolno dozorijo. Pribliæno 60 % te kategorije je tudi uspeøno oplojenih in nosijo povpreœno 4,42 zarodka torej veœ kot 2-krat veœ, kot je bilo dotlej veœinoma navedeno v literaturi! Øe novejøe raziskave (iz let ) so pokazale øe veœjo rodnost ozimk in pomembnejøi vpliv na prirastek. Tako naj bi polegalo kar 95 % lanøœakinj in starejøih svinj, medtem ko ta odstotek znaøa pri ozimkah neverjetnih 85 %! Ozimke naj bi povpreœno nosile 5,6 zarodka, kar pomeni pribliæno 33 % udeleæbo v skupnem prirastku populacije. To bi pomenilo 274 % prirastek glede na spomladansko øtevilœnost divjih praøiœev. Raziskave, ki so bile opravljene na temelju veœletne statistike odstrela divjih praøiœev v obmoœjih, kjer pri lovu praktiœno ni bilo nobenih omejitev (razen omejitev pri odstrelu svinj vodnic), kaæejo tudi nekoliko drugaœno sestavo populacij (starostno in spolno). Pokazale so spolno razmerje uplenjenih divjih praøiœev 43 % : 57 % v korist æenskega spola, kar naj bi bil realnejøi prikaz dejanskega stanja v populaciji. Potrdila se je tudi razlika v spolnem razmerju glede na razliœen naœin lova (na skupnih lovih je bilo ugotovljeno navedeno razmerje, medtem ko je bilo pri posamiœnem lovu ugotovljeno razmerje 52 % moøkega in 48 % æenskega spola). Glavna razlika se je pokazala prav pri lanøœakih moøkega spola, saj je deleæ le-teh pri posamiœnem lovu 24 %, medtem ko je ta deleæ pri skupnih lovih zgolj skromnih 11 %. Na podlagi teh rezultatov naj bi bilo v populaciji na raziskovanem obmoœju, preraœunano na 100 æivali, 33 ozimk, 16 lanøœakinj in 8 veœletnih svinj. To glede na prej naøtete podatke glede udeleæbe v razmnoæevanju in øtevila zarodkov privede do skupnega prirastka v viøini 306 % na spomladansko øtevilœnost! Posamezna starostna kategorija æenskega spola prispeva v skupni prirastek (torej skupno øtevilo mladiœev, ki so poleæeni) glede na prej naøtete rezultate novejøih raziskav naslednji deleæ mladiœev: ozimke 48 (!) %, lanøœakinje 33 % in starejøe svinje 19 %. Navedeno nas privede do zakljuœka, da moramo v takih populacijah in dejanskih prehranskih razmerah ter tudi vremenu, kakrøno prevladuje v zadnjih letih, priœakovati 300 % prirastek glede na spomladansko øtevilœnost. Torej bi morali odstreliti od 250 do 300 % spomladanske øtevilœnosti divjih praøiœev, pri œemer bi moral znaøati deleæ ozim- 525 Foto: K. Schneider

12 cev v skupnem odstrelu 80 %, da bi populacijo obdræali na enaki ravni. V nasprotnem primeru se bodo populacije divjih praøiœev veœale, in sicer, kot se æe kaæe v praksi, z velikimi in hitrimi koraki. Doseganje tako velikega deleæa ozimcev v odstrelu pa je pomembno tudi z vidika varstva pred svinjsko kugo, saj je ta starostna kategorija najbolj ogroæeni del populacije (v Nemœiji se svinjska kuga obœasno pojavlja v nekaterih obmoœjih). Taka usmeritev praktiœno pomeni, da moramo mladiœe oz. ozimce loviti neprestano, vsakiœ, ko je to mogoœe (ne øiœev. Øele ko v populaciji ostane manj kot 20 % ozimcev, lahko priœakujemo zmanjøevanje populacije. Pri tropih lanøœakov mora biti vedno vodilo prednostni odstrel od najøibkejøih proti najmoœnejøim. Posamezne moœne lanøœake pa bi morali z vidika biologije divjih praøiœev varovati. Doseganje razmerja najmanj 3 ozimci : 1 lanøœak pri odstrelu pomeni imeti obœutek za odgovornost, medtem ko bi bil odstrel v razmerju 5 ozimcev (mladiœev) : 1 lanøœak optimalen z bioloøko-ekoloøkega pa tudi zdravstvenega vidika. V veœjih druæinskih skupnostih divjih praøiœev (tropih) odstreljujemo praviloposamiœnem lovu na œakanju. Tako ohranjamo prirastek na ustrezni ravni, obenem pa z varovanjem svinj vodnic ohranjamo tudi stabilnost tropov. Øe enkrat moramo poudariti, da mora postati odstrel mladiœev (ozimcev) vodilo naøega vplivanja na divje praøiœe, saj ozimke doprinesejo praktiœno polovico (48 %) k skupnem prirastku v populaciji. Samo po sebi je razumljivo, da je realno stanje v drugih obmoœjih verjetno nekoliko drugaœno (spolna in starostna struktura populacij, pogoji v okolju ), pa vendar ostaja glavno naœelo zadosten odstrel mladiœev oz. ozimcev enako. glede na velikost ali maso). Cilj mora biti odstrel ozimcev v skupnem deleæu najmanj 70 %, øe bolje pa 80 %! Doseganje tega cilja pomeni uœinkovit ukrep pri omejevanju øtevilœnosti divjih prama zgolj niæje rangirane, torej mlajøe in telesno øibkejøe svinje, in sicer praviloma v obdobju od sredine oktobra do konca decembra. Œe je le mogoœe, naj veœino odstrela opravijo izkuøeni lovci pri Preglednica 1: Odstrel in izgube divjih praøiœev v Sloveniji v obdobju (Vir: ZGS) 2000 % 2001 % 2002 % 2003 % 2004 % 2005 % Ml. m. sp , , , , , ,7 Lanøœaki , , , , , ,5 Merjasci , , , , , ,5 M. sp. skupaj , , , , , ,7 Ml. æ. sp , , , , , ,9 Lanøœakinje , , , , , ,4 Svinje , , , , , ,0 Æ. sp. skupaj , , , , , ,3 SKUPAJ Stanje v Sloveniji Odstrel in izgube divjih praøiœev v Sloveniji v obdobju so navedene v preglednici 1. Iz preglednice je razvidno, da se odstrel in izgube mladiœev oz. ozimcev v Sloveniji v zadnjih letih gibljejo od 55,1 % do 58,6 %. Deleæ enoletnih æivali je od 31,9 % do 34,2 %. Deleæ starejøih æivali je znaøal od 9, 1 % do 10, 8 %, pri œemer je deleæ æenskega spola (svinj 2+) opazno veœji kot deleæ moøkega spola. To je skladno z usmeritvami oz. predpisanimi naœrti, s katerimi æelimo doseœi proces zmanjøevanja øtevilœnosti divjih praøiœev in poslediœno tudi zmanjøevanje økode, ki jo ta vrsta povzroœa na kmetijskih povrøinah. Mag. Janko Mehle 526

13 Foto: L. Skvarœa Diana Kakovost jelenjadi na Slovenskem II. (Nadaljevanje œlanka, objavljenega v reviji Lovec, 3/06, str. 122) Problematika ugotavljanja kakovosti jelenjadi Podatke o odstrelu v prejønjih obdobjih v primerjavi z zdajønjimi glede ocenjevanja kakovosti jelenjadi je treba jemati z doloœeno previdnostjo. Øe posebno v preteklosti so bili objavljeni predvsem podatki o uplenjenih moœnejøih æivalih. Verjetno so bili uplenjeni tudi slabøi jeleni, vendar podatki niso znani, tako da popolna analiza dejanskega odstrela ni mogoœa. Tudi viri o stanju razvitosti jelenjadi v populacijah so skromni. Valentinœiœ (1958) npr. navaja podatke o stanju razvojnih stopenj jelenov v obori v Leskovi dolini. Ko so npr. odprli ogrado leta 1907, je bilo v njej 30 jelenov. Med njimi so bili: 2 øtirinajsteraka, 2 dvanajsteraka, 10 deseterakov, 6 osmerakov, 4 øesteraki in 6 vilarjev. Œe primerjamo deleæe po posameznih razvojnih stopnjah, je bilo takrat v ogradi 7 % øtirinajsterakov, 7 % dvanajsterakov, 33 % deseterakov, 20 % osmerakov, 13 % øesterakov in 20 % vilarjev. Starostna sestava jelenov navedenih razvojnih stopenj ni znana. Na kakovost jelenjadi v populacijah, v preteklosti in zdaj, lahko praviloma sklepamo le glede na podatke o odstrelu. Viøina odstrela, sestava, prostorska razporeditev in kakovost odstreljenih æivali pa je odvisno predvsem od cilja in naœina upravljanja z jelenjadjo. Na temelju zakonskih doloœil lahko ugotavljamo, da so bili v prejønjih stoletjih lovni predvsem moœni jeleni. Erhatiœ - Øirnik (2004), Svetina (1957) in drugi npr. navajajo, da je z lovsko uredbo leta 1695, s katero je cesar Leopold I. zaostril dotedanje lovske predpise za deæelnokneæja loviøœa, jelenjad dobila lovno dobo, in sicer so jelene deseterake in izjemoma osmerake (œe so bili po svoji velikosti in sledu godni za odstrel) lahko lovili od sv. Janeza Krstnika do 15. septembra, kapitalne koøute pa od 1. novembra do 6. januarja. Dovoljen je bil tudi odstrel dveh velikih jelenov ob binkoøtih in na dan sv. Janeza Krstnika, toda ne na pogonih. Tudi v celovitem lovskem redu, ki so ga izdali deæelni stanovi (posvetovalni organi deæelnih knezov) na Kranjskem leta 1711, je bilo prepovedano streljati jelene z rogovjem manj od deseteraka in le izjemoma je bilo dovoljeno odstreliti osmeraka. Jelene so lahko lovili od 24. junija do 29. septembra. Lovski upraviœenec je lahko uplenil øe dva velika jelena ob prazniku sv. Janeza Krstnika in za binkoøti. Lovski red je dovoljeval tudi odstrel koøut, in sicer od 1. novembra do 6. januarja. Lovski red za Kranjsko iz leta 1754 je npr. doloœal, da je bilo»rdeœo divjad«dovoljeno loviti v œasu od sv. Janeza Krstnika do sv. Mihaela. Z lovskim redom za Koroøko iz leta 1754 je bil dovoljen odstrel jelenov osmerakov, izjemoma tudi øesterakov. Jelene je bilo dovoljeno loviti od 16. junija do 29. septembra, koøute pa od 18. oktobra do 2. februarja (Erhatiœ Øirnik 2004). Iz navedenega je razvidno, da so bili v prejønjih stoletjih, tudi v prvih letih po naselitvah ob koncu 18. in zaœetku 19. stoletja, uplenjeni predvsem moœni jeleni, medtem ko so mlade jelene varovali. I. Œ. (1926), npr., navaja, da so na obmoœju Sneænika odstreljevali samo moœne jelene, vsi z rogovjem do deseteraka so bili varovani. Za odstrel so bili øele kapitalni dvanajsteraki. Tak jelen je iztrebljen tehtal 180 kg ali øe veœ. 527

14 Takratno upravljanje z jelenjadjo se je torej zelo razlikovalo od upravljanja po drugi svetovni vojni, øe bolj pa od upravljanja z jelenjadjo dandanes. V takratnem œasu se je tudi deleæ uplenjenih jelenov v primerjavi z uplenjenimi koøutami in teleti razlikoval od zdajønjega. Veœinoma je odstrel jelenov presegal deleæ odstrela koøut in telet. B. K. (1952), npr., navaja, da je bilo na Koœevskem na posestvu rodbine Auersperg v letih 1839 do 1852 v loviøœu takratnega koœevskega gospostva od jelenjadi uplenjenih 73 jelenov, 18 koøut in 9 telet. Pred 2. svetovno vojno je bil deleæ odstrela jelenov v ograjenem loviøœu v Puterhofu (Jelendol) æe manjøi od skupnega deleæa koøut in telet. Leta 1930 je bilo npr. uplenjeno 14 jelenov ter 29 koøut in telet, leta jelenov in 14 koøut in telet, leta 1932 pa 21 jelenov ter 37 koøut in telet. V odstrelu so øe vedno prevladovali moœni jeleni. Varljivi so lahko tudi podatki o telesnih masah uplenjenih jelenov, saj ni znano, ali je bila æival sploh tehtana, ali je bila njena telesna masa samo ocenjena. Œe je uplenjena æival æe bila tehtana, je lahko navedena telesna masa celotne æivali z notranjimi organi vred, lahko brez notranjih organov ali celo brez glave in nog. Prav tako ni znano, v katerem obdobju leta je bila jelenjad uplenjena. Znane so namreœ øtevilne tuje raziskave, pa tudi raziskave jelenjadi v Sloveniji, iz katerih je razvidno, da se telesna masa jelenov, predvsem odraslih, med letom zelo spreminja. Nekatere primerjave telesne mase in mase rogovja v preteklosti in zdaj Œe primerjamo zdajønje telesne mase uplenjenih jelenov, starejøih od enega leta v obdobju , lahko ugotovimo, da je bilo najveœ, to je 94,9 % uplenjenih jelenov s telesno maso (iztrebljeni, z glavo in nogami) v razredu Foto: J. Papeæ Diana do 160 kg, 2,4 % s telesno maso 161 do 170 kg, 1,3 % z maso 171 do 180 kg, 0,9 % z maso 181 do 190 kg, 0,4 % v razredu 191 do 200 kg in 0,1 % v razredu 201 do 210 kg. Po nam znanih podatkih je bil v navedenem obdobju uplenjen le en jelen s telesno maso veœ kot 220 kg. Ob primerjavi navedenih ugotovitev s poroœili iz preteklosti lahko ugotovimo, da se telesne mase v zdajønjem œasu uplenjenih najboljøih jelenov lahko primerjajo s tedanjimi pod predpostavko, da so bili v takratnem œasu objavljeni predvsem podatki moœnejøih uplenjenih jelenov. Œe izberemo le najmoœnejøe jelene, lahko ugotovimo, da je bilo tudi v obdobju uplenjenih nekaj jelenov s telesno maso od 180 do 210 kg. Œe bi upoøtevali celotno maso jelenov, tudi z notranjimi organi, bi znaten deleæ jelenov presegal mejo 200 kg. Loœena primerjava uplenjenih jelenov v Notranjskem LUO, za katerega so znani podatki tudi iz preteklosti, pa pokaæe, da je dandanes veœji del jelenov uplenjen v niæjih razredih telesnih mas kot v preteklosti, in sicer ne glede na ugotovitev, da so bili v preteklosti lovni le moœnejøi jeleni. Na obmoœju Sneænika je bilo pred 2. svetovno vojno uplenjenih 15 % jelenov s telesno maso do 180 kg, po vojni je znaøal deleæ 69 % (malo podatkov), v zdajønjem œasu pa znaøa ta deleæ 98 %. Moœnejøih je bilo uplenjenih le 2 % jelenov (Notranjsko LUO). Zdajønje telesne mase jelenjadi na obmoœju Jelendola so pri veœini razredov manjøe kot pred vojno, pri jelenih dvanajsterakih, øtirinajsterakih in pri teletih pa so podobne kot v obdobju pred vojno. Podobno velja za razvoj rogovja. Do 5 kg mase rogovja je bilo v obdobju v Sloveniji uplenjenih 88 % vseh jelenov. V razredu od 5 do 6 kg je 7,3 %, v razredu 6 do 7 kg 3,1%, v razredu 7 do 8 kg 1,2%, v razredu 8 do 9 kg 0,3% in v razredu veœ kot 9 kg so bili po naøih podatkih uplenjeni le øtirje jeleni. Na Sneæniku je bilo v obdobju pred vojno uplenjenih le 32 % jelenov z maso rogovja do 5 kg, po vojni 28 % (malo podatkov), v obdobju pa 87 %. Primerjava zdajønjih podatkov s predvojnimi podatki iz Jelendola v deleæu razvojnih stopenj rogovja pokaæe, da je bil pred vojno uplenjeni deleæ jelenov do vkljuœno razvojne stopnje deseteraka v deleæu 57 %, zdaj pa v celotnih vzhodnih Karavankah in Kamniøko-Savinjskih Alpah ta deleæ znaøa 75 % (Hafner, 2005). Kakovost jelenjadi v Sloveniji v obdobju do leta 1971 V knjigi Lovske trofeje na Slovenskem so zbrani tudi podatki o najmoœnejøih 528

15 uplenjenih jelenih do leta Slovenija je razdeljena na 5 obmoœij, in sicer visokokraøko obmoœje (dinarski in preddinarski del), alpsko obmoœje, pohorsko obmoœje in panonsko obmoœje. Øtevilo in kakovost jelenjega rogovja ter deleæi po toœkovnih razredih so po navedenih obmoœjih razvidni iz preglednice 1. Pri øtevilu rogovja po posameznih toœkovnih razredih ni razvidnih pomembnejøih razlik med vsemi navedenimi obmoœji, œeprav z nekoliko viøjim deleæem rogovij z vrednostjo veœ kot 190 toœk izstopata panonsko in pohorsko obmoœje, z niæjim pa alpsko obmoœje. V pohorskem obmoœju naj bi veœji deleæ moœnih rogovij izviral tudi od jelenov, pripeljanih od drugod in tam vzrejenih v obori (Lovske trofeje na Slovenskem). Ob primerjavi le dveh obmoœij z najgosteje naseljeno jelenjadjo, in sicer v visokokraøkem obmoœju dinarski del in visokokraøkem obmoœju preddinarski del pa ugotavljamo, da je bil takrat v preddinarskem delu Slovenije deleæ rogovij z vrednostjo veœ kot 170 toœk (ocena z medaljo) veœji kot v dinarskem delu Slovenije. V preddinarski del Slovenije je bila glede na podatke, navedene v literaturi, vkljuœena jelenjad v koœevskonovomeøkem delu, v dinarski del pa jelenjad v notranjskem in obalno-kraøkem delu Slovenije. Le glede na navedene podatke bi lahko sklepali, da je bila v takratnem obdobju jelenjad najbolj kakovostna v panonskem, nekoliko manj v pohorskem, slabøa v visokokraøkem obmoœju preddinarski del, nato v visokokraøkem obmoœju dinarski del, najslabøa pa v alpskem delu Slovenije. Iz navedenih podatkov je sicer razvidno, koliko jelenov s kakovostnim rogovjem je bilo uplenjenih, ne moremo pa ugotoviti njihovega deleæa v celotnem odstrelu (odvzemu). Ni namreœ vseeno, ali je doloœeno øtevilo kakovostnih jelenov dala øtevilœno majhna ali øtevilœno velika populacija. Za obdobje so v statistiœnih poroœilih Lovske zveze Slovenije æe zbrani podatki o odstrelu (odvzemu) jelenjadi po posameznih obmoœjih (zvezah). Za omenjeno obdobje je bilo mogoœe iz knjige Lovske trofeje na Slovenskem zbrati tudi podatke o øtevilu kakovostnih jelenjih rogovij po posameznih obmoœjih. Odvzem jelenjadi (odstrel in izgube) smo v posameznih Zvezah lovskih druæin razvrstili glede na v knjigi navedena obmoœja in za vsako obmoœje izraœunali deleæe rogovij glede na toœkovne razrede. Podatki so razvidni v preglednici 2. Preglednica 1: Pregled kakovosti jelenjih rogovij po obmoœjih Ocena (toœk) Visokokraøko- Visokokraøko- Alpsko Pohorsko Panonsko dinarski del preddinarski del øtevilo deleæ øtevilo deleæ øtevilo deleæ øtevilo deleæ øtevilo deleæ Veœ kot ,0 12 3,3 1 1,0 2 5,0 2 7, ,3 32 8,7 6 6,0 4 10,0 3 11, , , ,0 8 20,0 3 11, , , , ,0 9 33, , , , , ,1 Skupaj , , , , ,0 Preglednica 2: Kakovost jelenjih rogovij po obmoœjih glede na odstrel v obdobju Ocena (toœk) Visokokraøko- Visokokraøko- Alpsko Pohorsko Panonsko dinarski del preddinarski del Deleæ glede na øtevilo odstrela Veœ kot 200 0,0 0,1 0,2 0,6 4, ,3 0,5 0,0 0,0 2, ,4 1,0 0,4 0,6 0, ,1 0,8 0,8 1,8 9, ,8 0,7 1,1 0,0 2,4 Skupaj 2,6 3,2 2,5 3,0 19,5 Preglednica 3: Primerjava sestave odstrela kakovostnih jelenov in deleæa v celotnem odvzemu Obdobje Obdobje Sestava Deleæ v odvzemu Sestava Deleæ v odvzemu Veœ kot 200 5,2 0,21 3,6 0, ,3 0,46 7,0 0, ,7 0,88 15,0 0, ,8 1,41 32,5 0, ,0 1,10 41,9 1,09 Skupaj 100,0 4,06 100,0 2,60 V deleæu odstreljenih moœnih jelenov glede na skupno øtevilo iz loviøœ izloœene jelenjadi v omenjenem obdobju zelo odstopa panonsko obmoœje. Od vse uplenjene jelenjadi je bilo uplenjenih kar 19,5 % jelenov z vrednostjo rogovja 160 toœk in veœ. Dejstvo pa je, da je bil v tem obdobju za obmoœje ugotovljen odvzem le 41 glav jelenjadi, zato je treba navedene vrednosti jemati s previdnostjo. Skupni deleæ vseh rogovij z oceno nad 160 toœkami je med drugimi obmoœji zelo podoben. Glede na navedena doloœila v takratnem obdobju nobeno obmoœje pomembneje ne odstopa v kakovosti jelenjadi. Tudi v alpskem obmoœju deleæ ni bistveno drugaœen od preostalih obmoœij. Tudi razlik v okviru visokokraøkega dela med dinarskim in preddinarskim delom nismo odkrili. Primerjava z zdajønjimi jeleni Kakovost takrat uplenjenih jelenov lahko primerjamo z zdajønjimi s predpostavko, da se dandanes naœin upravljanja z jelenjadjo pomembneje ne razlikuje od takratnega obdobja. Za primerjavo navajamo podatke iz obdobja V obdobju je bilo iz loviøœ izloœenih glav, v obdobju pa glav jelenjadi. Œe primerjamo sestavo po navedenih kakovostnih razredih, ugotavljamo, da se med obdobjema bistveno razlikuje. V obdobju je v viøjih kakovostnih razredih opaziti manjøi odstotek uplenjenih jelenov kot v obdobju Zelo se razlikuje tudi deleæ jelenov, ki so glede na vso uplenjeno jelenjad nosili rogovje z oceno 160 ali veœ toœk. V obdobju so bili na vsakih 100 glav uplenjene jelenjadi uplenjeni 4,0 jeleni, v obdobju pa 2,6 jelena s trofejno vrednostjo 160 toœk ali veœ za rogovje. V obdobju so bili na vsakih 100 glav uplenjene jelenjadi uplenjeni 3 jeleni, katerih rogovje je bilo ocenjeno z medaljo. V obdobju pa je bilo na vsakih 100 glav uplenjeno le 1,5 jelena s podobno vrednostjo. V obdobju je bil na vsakih 476 uplenjenih glav jelenjadi uplenjen 1 jelen z rogovjem, ki je bilo ocenjeno z vrednostjo veœ kot 200 CIC toœk, v obdobju pa le en jelen na vsakih glav uplenjene jelenjadi. (Se nadaljuje) Miran Hafner, spec. univ. dipl. inæ. gozd. Miran.Hafner@zgs.gov.si Spisek virov je dosegljiv pri avtorju. 529

16 Bruceloza pri poljskem zajcu Foto: M. Samar Po nekajletnem premoru smo na Inøtitutu za zdravstveno varstvo in gojitev divjih æivali, rib in œebel Veterinarske fakultete pri poljskem zajcu (Lepus europaeus) imeli priloænost ponovno videti znaœilno kliniœno sliko, znaœilno za kuæno bolezen zajcev brucelozo, ki je zelo zmanjøala øtevilo poljskih zajcev na Primorskem in v Prekmurju. Bruceloza, ki je znana tudi kot mediteranska, gibraltarska, maltska ali Bangova bolezen, je po podatkih s terena v Sloveniji pri poljskem zajcu stalno prisotna. To je nalezljiva bolezen sesalcev, prilagojena na posamezne vrste, ki jo povzroœajo bakterije. Pogosteje se pojavlja pri ovcah, kozah, praøiœu, govedu in nekaterih drugih domaœih æivalih. V naravi je poljski zajec skupaj z divjim praøiœem glavni rezervoar omenjenega mikroorganizma. Prek poljskega zajca je mogoœa okuæba divjega in domaœega praøiœa, kar pomeni glavni vir prenosa bolezni med divjimi in domaœimi æivalmi. Med prostoæiveœimi æivalmi velja zajec za zelo obœutljiv bioloøki kazalec (indikator) za razliœne okoljske vplive, med katerimi imajo pomembno mesto infekcijske bolezni. Zaradi svojega naœina æivljenja je ta vrsta zelo izpostavljena øe drugim boleznim, s katerimi se lahko okuæi tudi œlovek. Zajœja bruceloza se pojavlja endemiœno v nekaterih dræavah EU, v drugih pa je le obœasna (sporadiœna). V svetu se kot za okuæbo tvegana obmoœja omenjajo dræave ob Sredozemskem morju, Juæna in Srednja Amerika, vzhodna Evropa, Azija, Afrika, Karibsko otoœje in Srednji vzhod. Nekateri raziskovalci poroœajo o pojavu zajœje bruceloze na obmoœjih, kjer se le-ta stalno ugotavlja pri divjem praøiœu. Monitoring (spremljanje stanja) bruceloze v svetu je pogosto odvisen od intenzivnosti nadzora inøpekcije nad to boleznijo in od aæurnosti objavljanja podatkov v posameznih dræavah. Zato podatki, povezani z geografsko razporeditvijo bolezni, pogosto niso odraz dejanskega stanja. Mikroorganizem brucela je znotrajceliœni negibljiv kokobacil, ki pogosto preæivi v obliki aerosola in je odporen proti suhemu okolju. Rod Brucella sestavlja veœ vrst. Klasifikacija znotraj rodu temelji na razlikah v patogenosti in preferenci do gostitelja. V rodu Brucella so bile kot povzroœitelji bolezni najpogosteje identificirane vrste B. melitensis, B. abortus, B. suis in B. canis. Pri poljskem zajcu je poleg B. suis lahko povzroœitelj bolezni øe B. abortus. Znotraj vrste B. suis je znanih veœ razliœnih tipov, imenovanih biotipi, od katerih sta v svetu vzrok bolezni najpogosteje biotipa 1 in 3. V severni in osrednji Evropi se kot glavni vzrok za pojav bruceloze navaja biotip 2, ki se pojavlja enzootsko. Biotip 2 je tudi zgodovinsko dokumentiran na obmoœju med Skandinavijo in Balkanskim polotokom. Pri severnem jelenu v Sibiriji, na Aljaski in v Kanadi se pojavlja biotip 4. B. abortus in B. suis sta bili po vsem svetu dokazani pri øtevilnih vrstah divjih æivali, medtem ko poroœila o izolaciji B. melitensis pri divjih æivalih niso pogosta. Takøni primeri so bili v Evropi v zadnjem obdobju opisani pri gam- 530

17 su in kozorogu v francoskih in italijanskih Alpah. Zanimivo je, da je bil leta 1994 prvi primer abortusa (splava) zaradi brucele opisan tudi pri delfinu, pozneje pa so o izolaciji tega mikroorganizma poroœali øe pri drugih morskih sesalcih. Bruceloza pri zajcu prizadene domala vse organske sisteme. Ko bakterija prestopi sluznice, jo napadejo celice telesne obrambe, ki mikrobe prenesejo v lokalne bezgavke. V naslednjem tednu do 3 tedne pridejo bakterije v kri, medtem ko inkubacijska doba traja od 30 do 60 dni. Ponavadi bolne æivali ne kaæejo oœitnih znakov obolenja, razen pogostejøih abortusov, kar pa je pri domaœih æivalih laæje opaziti. Pri zajkljah brucela v maternici povzroœi spremembe na mestih, kjer je pripeta posteljica, posledica razpada posteljice pa je abortus. Poleg tega prisotnost bakterije vpliva tudi na hormonski sitem, kar lahko povzroœi prezgodnjo kotitev. V populaciji se bolezen dolgoroœno odraæa z obœutno veœjo stopnjo sterilnosti (neplodnosti) in niæjo stopnjo zanositve. Nekatere æivali splavijo, øe preden je z mikrobioloøkimi testi mogoœe dokazati prisotnost mikroorganizma ali pa tudi veœ mesecev po okuæbi na test ne reagirajo pozitivno. Pri samcih so spremembe na modih in spolnih ælezah pogosto omejene le na eno stran. Ti organi so v zaœetku polnokrvni in poveœani, nato se oblikujejo ognojki, konœno pa Bruceloza pogosto zelo prizadene razmnoæevalne organe. Na fotografiji so zelo poveœana moda poljskega zajca. Spremembe na sklepih (gnojna masa) in vranici (gnojni vozliœki) Foto: D. Æele tkivo nadomesti vezivo; pri tem je libido vseskozi ohranjen. Na zunaj je æival navkljub vsem spremembam lahko videti popolnoma neprizadeta. Zaradi okuæbe in z njo povezanih sprememb pa ostanejo zajci, ki s parjenjem prenaøajo bolezen, doæivljenjsko sterilni. Znaœilne bolezenske spremembe pri brucelozi poljskega zajca so gnojni vozliœi. Mikroorganizmi namreœ kjer koli v telesu, zlasti pogosto pa v razmnoæevalnih organih, v podkoænem tkivu, med miøicami, v vranici, jetrih, pljuœih in sklepih oblikujejo gnojne bule, granulome in/ali mikroognojke, ki postanejo izvir, iz katerega se bakterije trajno sproøœajo v organizem. Vozliœki v razliœnih velikostih, od prosenega zrna do velikosti oreha, vsebujejo gnojno rumenkasto belo ali zelenkasto suho ali kremasto maso. Ponavadi se bruceloza na dovzetne æivali prenaøa z neposrednim stikom z okuæeno æivaljo ali z okuæenimi izloœki bolne æivali. Ker je to prvenstveno bolezen, ki prizadene predvsem razmnoæevalni sitem æivali, so z brucelo najbolj okuæen material splavljeni plodovi, posteljica, vaginalni izcedek in druge telesne tekoœine. Spremljanje bruceloznih okuæb pri zajcu se v glavnem opravlja zaradi kontrole ob izvozu. Kontrolni pregled vkljuœuje kliniœni pregled in seroloøke teste. Za potrditev prisotnosti brucele v organizmu se v pooblaøœenih ali referenœnih laboratorijih uporabljajo mikrobioloøki in seroloøki testi. Tudi pri divjih æivalih so bile v svetu opravljene øtevilne seroloøke preiskave, katerih namen je bil ugotoviti prisotnost in/ali razøirjenost bruceloze pri razliœnih prostoæiveœih vrstah pa tudi opredeliti vrsto kot (ne)izpostavljeno. S seroloøkimi testi je mogoœe potrditi, œe je bila preiskovana æival kdaj izpostavljena doloœenemu antigenu, ne pa tudi, ali je okuæena v danem trenutku. Bolezen je mogoœe in tudi treba potrditi øe z drugimi laboratorijskimi testi. Pri ljudeh bruceloza ni pogosta, veœinoma pa je posledica okuæbe z B. melitensis. Poprej omenjeni biovar 2 pri œloveku redko povzroœi bolezen. V Sloveniji so prve primere te bolezni ugotovili v tridesetih letih prejønjega stoletja, v zadnjih petih letih pa sta bila prijavljena le dva primera. Ljudje se okuæijo ob stiku z okuæeno æivaljo (izkoæevanje, odstranjevanje drobovja), njenimi izloœki ali uæivanjem kontaminiranih æivil (surovo mleko in mleœni izdelki, meso), ki so premalo toplotno obdelana. Mogoœa je tudi okuæba po zraku. Dejstvo je, da divje in domaœe æivali prispevajo k øirjenju zoonoz, pri œemer se je treba zavedati, da je v Sloveniji nadzor nad zdravstvenim stanjem domaœih æivali zelo dobro organiziran, medtem ko nimamo sistemskega nadzora nad veœino bolezni divjadi. Kljub temu je bilo v Sloveniji leta 2003/2004 na brucelozo pregledanih 178 vzorcev serumov divjega praøiœa, vendar brez pozitivnega primera. D. Æele, A. Bidovec, G. Venguøt Veterinarska fakulteta; Inøtitut za zdravstveno varstvo in gojitev divjih æivali, rib in œebel, Ljubljana Za poslani material se zahvaljujemo lovcem LD Vipava. (Spisek virov je na voljo pri avtorjih.) 531

18 Medved in moænosti njegovega bivanja v Sloveniji Kaj nam pomeni medved v Sloveniji? VSloveniji je medved æe veœ kot sto let bolj ali manj varovana æivalska vrsta na obmoœju jugozahodne Slovenije. Sprva je bil krog zagovornikov varstva medveda zelo majhen. Prvi so ga varovali lovci, prosvetljeni veleposestniki, øele pozneje se je k varovanju, na pobudo lovcev naravovarstvenikov, vkljuœila tudi dræava s svojo zakonsko ureditvijo. Zdaj se je krog zagovornikov medveda pa tudi drugih ogroæenih velikih zveri (volka, risa) razøiril ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod v Evropi, kjer medveda æe dolgo nimajo veœ. Posledica stoletnega varstva je, da imamo øe vedno vitalno (samoobnovljivo) populacijo, po kateri je Slovenija prepoznavna v Evropi. V Sloveniji sobivanje medveda s œlovekom ni bilo nikoli prekinjeno, œeprav so se æe takoj ob zaœetku varovanja pojavile dileme, kako oblikovati oz. urediti soæitje z medvedom, kar je øe vedno aktualno. Œe primerjamo dileme na zaœetku varovanja in zdajønje poglede na medveda in naravo sploh, je razlika v tem, da so bili zaœetki varovanja usmerjeni predvsem v fiziœno varovanje. To je pomenilo uravnavanje lova, ki je bil neomejen in povsod uveljavljen stoletja in so ga spodbujali celo z nagradami. Zdaj vemo, da zgolj varstvo neke vrste ni dovolj, da ga je treba dopolnjevati tudi z varovanjem njenega znaœilnega æivljenjskega prostora, v njem pa tudi naœrtno opravljati doloœene biotehniœne ukrepe. Kako v praksi uveljavljati sicer na papirju lepo napisana naœela, pa je dilema tudi dandanes! Da je medved naø naravni spomenik, smo lovci zapisali æe neøtetokrat in to zagovarjali v javnosti. Morda je tudi v tem vzrok, da danes medveda pozna vsak, œeprav v resnici o njem ne ve niœesar. Zaradi mnogih nejasnosti in konfliktov, ki jih medved povzroœa pri sobivanju s œlovekom, je Vlada RS leta 2002 sprejela dokument Strategija upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji. Verjetno je medved edina prostoæiveœa æival, ki jo je doslej doletela taka»œast«. Znamo razlikovati med kulturno krajino in neokrnjeno naravo (divjino)? V povezavi z medvedom dostikrat sliøimo izraz neokrnjena narava; to naj bi bilo tam, kjer øe æivijo medved, volk ali ris. Toda menim, da povsod tam, kjer øe æivi œlovek s svojimi interesi, neokrnjene narave ni veœ; tudi v Sloveniji ne, œeprav res øe imamo medveda. Taka ugotovitev øe posebno velja zato, ker medved ni omejen na majhen prostor in je utesnjen tudi v taki»neokrnjeni naravi«, kot jo imamo v Sloveniji. To velja poudariti predvsem zato, ker od medveda priœakujemo, da se bo obnaøal tako, kot se je, ko ni bilo œloveka in njegovih koristi; da ne bo davil ovc, razbijal œebelnjakov, silaænih bal, lomil sadnega drevja itn. Zato v Sloveniji ni veœ neokrnjene narave! Imamo samo øe krajino, ki ni veœ popolnoma naravna (divjina), ampak jo je œlovek bolj ali manj spremenil, zato jo imenujemo kulturna krajina. To velja tudi za obmoœje Triglavskega parka, ki naj bi bilo svetinja slovenskega varovanja narave. Kljub velikosti ne more preæiveti niti enega krdela volkov, pa tudi medved ni tamkaj posebno dobrodoøel gost. Œe hoœemo oblikovati soæitje v takem svetu in obenem ohraniti medveda, moramo poiskati kompromisne reøitve. Kadar govorimo o kompromisih, je vsako dogmatiœno varstvo, pa tudi skrajno nasprotovanje zverem neutemeljeno. Lovci smo znali in bili tudi prisiljeni, da smo vedno iskali srednjo pot pri usklajevanju interesov v prostoru. O tem je ohranjenih dosti dokumentov iz zgodovine slovenskega lovstva. V Sloveniji je varovanje medveda od øestdesetih let prejønjega stoletja, poleg vzdræevanja mrhoviøœ, zanj pomenilo tudi opravljanje zmernega odstrela, ki ni ogroæal obstoja medveda. Z medvedom, kot vrsto, smo gospodarili! Oœitki lovcem, da varujejo divjad samo zaradi lova, ne dræijo. Povsod tam, kjer ni urejenega lova in lovstva (divji lov), so divje æivali ogroæene in jim preti izumrtje. Prilagoditev medveda na œloveka in njegov æivljenjski prostor Medved je zver, ki se je med evolucijo s svojimi prehranskimi navadami, razmnoæevanjem in odnosom do drugih avtohtonih æivalskih vrst prilagodil okolju, v katerem æivi. Zlasti v Evropi, ki je zadnji dve tisoœletji bolj ali manj gosto poseljena z ljudmi, se medved œloveka izogiba, se ga boji, øe posebno od takrat, ko je œlovek zaœel upo- 532

19 rabljati za lov strelno oroæje (zadnjih øtiristo let). Podobno lahko trdimo tudi za volka, œe primerjamo obnaøanje medveda ali volka s tistimi, ki æivijo v redko poseljenih obmoœjih Severne Amerike. Zato praviloma zdrav medved v Evropi ni nevaren œloveku, nikoli nima æivega œloveka za plen. Etologi imajo za tako obnaøanje veœ razlag. V Sloveniji se medved, œetudi æivi na relativno redko poseljeni Koœevski (okrog 20 ljudi na km 2 ; v preostali Sloveniji 100) prej ali slej vsak sreœa s œlovekom in se mu v veœini primerih umakne prej, kot ga œlovek sploh opazi. Medved v svojem velikem æivljenjskem prostoru tudi dobro pozna mesta, kjer se lahko hrani. Prehransko je medved oportunist: vzame tisto, kar je boljøe in kar laæje dobi. Oportunistiœno vedenje se je v boju za obstoj med evolucijo vcepilo skoraj vsem æivalim. Medved pozna in ve, kje je mrhoviøœe, ve tudi, kje so ovce ali œebelnjak; vse to zavoha na kilometre daleœ. Mrhoviøœe, ovœji paønik, sadovnjak divje ali javno smetiøœe, œebelnjak je napravil œlovek. To ni veœ neokrnjena narava! Zato tudi mrhoviøœe v taki naravi ni naravno, ampak je ukrep œloveka, da bi v kulturni krajini zmanjøal konflikte. Mrhoviøœe ni niœ manj nenaravno kot ovœja staja! Œe æelimo soæitje med medvedom in œlovekom brez mrhoviøœ, potem v njegovem æivljenjskem prostoru odstranimo prav vse, skupaj s œlovekom! To je kruta realnost, mimo katere ne moremo, œe æelimo doseœi soæitje z medvedom. V takem stanju je odveœ pomislek tistih, ki se bojijo, da bomo z mrhoviøœi»naredili«medveda, ki bo odvisen od œloveka, torej nenaravnega medveda. Toda to æe delamo, od nas je odvisen æe sedaj! Vsak medved je lahko konflikten, œe mu le damo Foto: M. Masterl Diana priloænost in ga kot takega razglasimo z ministrovo odloœbo! Zato so mrhoviøœa dejansko potrebna, da zmanjøamo konflikte, da medvedu ponudimo hrano tam, kjer nas ne bo motil! Kaj bolj ogroæa medveda trajnostni lov ali pretirano varovanje in uniœevanje habitatov? V vseh œasih je bil lov in je tudi dandanes odraz odnosa in potreb druæbe do prostoæiveœih æivali. S pomoœjo lova so v evropski civilizaciji medveda in druge zveri naœrtno uniœevali, vse od œasov, ko je œlovek postal poljedelec in æivinorejec. Zdaj, ko gledamo na naravo ekocentriœno (zavedanje, da œlovek ni nad naravo, ampak je samo njen del), æelimo zavestno ohraniti v okoljih, kjer je to øe mogoœe, prav vse æivali; tudi velike zveri. S tem, ko smo slovenski lovci sprejeli lov kot trajnostno rabo narave, je bila dana moralna obveznost, da bomo to naœelo upoøtevali tudi v æivljenju. Dilema pa je, kako bomo to upoøtevali? Pri mnogih se poraja vpraøanje, ali je lov sploh øe potreben in zato obsojajo lov, œeø, da smo lovci krivi za izginotje mnogih vrst. Zato medveda ne øtejemo med divjad, œeravno ga øe vedno lovimo! Œudna logika. Enako velja za volka in risa. Dinarska populacija medvedov je tako vitalna, da je lov medvedov potreben in nujen. V naøem kulturnem in civilizacijskem prostoru je urejeno lovstvo, poleg aktivnega ohranjanja habitatov, pogoj za obstoj medveda! Loviti ga moramo vse do takrat, dokler ne bodo prometnice in druge nadloge pobrale vsega prirastka populacije. Med nevarnostmi za obstoj medveda ni zanemarljivo zimsko vznemirjanje predelov, kjer kotijo medvedke. Pozimi, ko je medvedka z mladiœi v brlogu, mora imeti mir. Œe jo vznemirimo tedaj, lahko zbeæi od mladiœev, ki brez matere æalostno propadejo! Naloga stroke je, da kvantificira vse parametre populacije in habitate, ki jih medved potrebuje za trajen obstoj. Priznajmo in se ne sramujmo, da z medvedom øe lahko gospodarimo. Na sosednjem Hrvaøkem z medvedom tudi gospodarijo. Vse preveœ pa se obremenjujemo s øirjenjem medvedov na obmoœje Alp, hkrati pa dobivamo vse veœ nasvetov zlasti od raznih ljubiteljskih organizacij, kako naj gospodarimo z medvedom. Veœ kot osemdesetkrat veœja Nemœija, ki je hkrati øe bogatejøa od nas, ni veœ sposobna preæiveti niti enega medveda! S øirjenjem medveda v Alpe pa zanemarjamo varovanje medveda v osrednjem dinarskem prostoru. Zaœnimo torej gospodariti z medvedom in ne z njegovim habitatom! Otresimo se nasvetov sanjaœev! Kako ne smemo gospodariti z medvedom, nam vse pove odvzem (izloœitev) medvedov leta 2005: od 95 medvedov, izloœenih iz narave, je bilo kar 37 medvedov ali 39 % razglaøenih z ministrovo odloœbo kot problematiœnih in so bili interventno ustreljeni. Z rednim odstrelom je bilo uplenjenih 36 ali 38 %. Preostalih 22 ali 23 % je bilo povoæenih (cesta, æeleznica) ali pa so bili najdeni poginuli zaradi raznih vzrokov. Prav je, da økodo zaradi medveda plaœuje dræava, kar pa ne pomeni, da lahko z medvedi gospodarimo tako kot z gamsi v Triglavskem nacionalnem parku, kjer gamsi in kozorogi poginjajo zaradi gamsjih garij, stroøke pa plaœujejo davkoplaœevalci. Zavod za gozdove Slovenije, ki mu je dræava z zakonom podelila strokovnost pri gospodarjenju z medvedi, bi moral pri tem pokazati tudi veœ gospodarne inovativnosti, saj konœno upravlja neposredno s poklicnim personalom in ha najboljøega medvedjega habitata v Sloveniji. Œe z medvedom gospodarimo strokovno, mu ne zmanjøujemo njegovega ekoloøkega pomena! Ciril Øtrumbelj 533

20 .308 Winchester precizen kompromis 4 Pri razvoju naboja 7,62 x 51 oz..308 Win. je bilo vodilo potreba po krajøem sistemu za avtomatsko puøko. Bistveni so bili tehniœni razlogi delovanja avtomatskih puøk, ki so jih Ameriœani razvijali v obdobju po korejski vojni, konkretno puøke M-14. Za zanesljivo delovanje avtomatska puøka potrebuje naboj, ki je krajøi od standardnega naboja za vojaøko repetirko. Standardni pehotni naboj iz obdobja obeh svetovnih vojn je predolg in premoœan, kar vodi do dolgega sistema puøke in dolgega hoda teækih delov pri avtomatskem delovanju. Vse skupaj znatno poveœuje dimenzije in teæo puøke, povzroœa teæave pri polnjenju in zelo oteæuje kontrolo puøke v rafalnem naœinu delovanja. Logiœna reøitev je krajøi tulec. Dejstvo, da to omogoœa tudi veœ streliva v manjøem»paketu«, pomeni, da vojak lahko nosi v borbo veœ streliva, kar je dodaten plus. Naboju oz. 7,62 x 63 so tulec skrajøali na 51 mm in dobili naboj 7,62 x 51 oziroma.308. Winchester. V tem obdobju je celotno zahodno zavezniøtvo iskalo nov naboj za nastajajoœe avtomatske puøke. V balistiœnem in tehniœnem pomenu najbolj obetaven kratek naboj kalibra 7 mm so ponudili Angleæi, ki pa ni bil sprejet. Prevladal je politiœno-strateøki vpliv Ameriœanov, ki so æeleli naboj enake moœi kot.30-06, a v skrajøani»embalaæi«, ki bi omogoœila zanesljivejøe delovanje avtomatskih puøk. Tako sta si stari naboj in novi 7,62 NATO oz..308 Win. v izvirni vojaøki obliki s t. i.»ball«kroglo balistiœno zelo blizu, skoraj enaka, saj je slednji v bistvu samo skrajøani Prav priœakovanja ameriøke armade, ki je bila øe vedno pod vtisom izjemno uspeøne kombinacije naboja in polavtomatske puøke M1 Garand, so prepreœila radikalnejøi poseg v dolæino tulca. To so sicer æe storili Nemci v drugi Naboj.308 Win. z 12 g lapua mega kroglo vojni s svojim 7,92 x 33 Kurz (kratki) in kmalu za njimi tudi Rusi. Nemøki skrajøani naboj 7,92 x 33 je pravzaprav sproæil novo konstrukcijsko smer v pehotnem strelivu, ki velja øe dandanes. Angleøki obveøœevalni œastnik H. B. C. Polard je v zavezniøkem obveøœevalnem poroœilu iz leta 1945, v katerem hvali nemøki kratki naboj, zapisal:»to je vsekakor odliœen naboj, ki je prav lahko prototip puøkinega naboja prihodnosti.«zato kar malo teæko razumemo dvojnost v ameriøkih ciljih pri novem sistem streliva in puøke. Hoteli so namreœ ognjeno moœ oz. gostoto rafalnega ognja, ki jo je omogoœal 7,92 Kurz v Sturmgewehru (nemøka avtomatska puøka), obenem pa so æeleli obdræati domet starejøega (7,62 x 63). To sta dve zahtevi, ki ne gresta dobro skupaj, vsaj ne v oroæju dimenzij puøke. Tako je neka uradna izjava iz tistega œasa:»armada (ameriøka) odloœno nasprotuje uvedbi katerega koli manj uœinkovitega pehotnega naboja Borbene izkuønje so nedvomno dokazale uœinkovitost sedanjega streliva za puøko in ni bilo nobenih sprememb taktike, ki bi opraviœevale zmanjøanje puøkinega kalibra ali moœi.«to ni bilo veœ res, a zaustaviti inercijo tako ogromnega sistema velike vojske nikakor ni lahko. Pri Winchestru so toœno vedeli, kaj delajo, ko so se leta 1952 odloœili za uvedbo naboja.308. Naboj T-65, ki ga je razvijala vojska (vsaj delno pri Winchestru), je bil leta 1955 standardiziran kot US.30-caliber round in postal 7,62 NATO nekaj pozneje. Ko se je to zgodilo, je verjetno zagotovilo naboju.308 Win. stoletno æivljenjsko dobo. V vojaøkem pomenu je bil tudi novi 7,62»gnil kompromis«, saj je za uspeøno delovanje avtomatske puøke øe vedno premoœan in predolg. Veœina takrat novih avtomatskih puøk, kot sta bili ameriøka M-14 in potem zelo razøirjena belgijska FN FAL (Fusil Automatique Leger lahka avtomatska puøka), je bila pozneje zaradi stalni teæav pri rafalnem ognju preurejenih na zgolj polavtomatski naœin delovanja. Pri takem poœetju so bili Rusi uspeønejøi, saj so svoj naboj 7,62 skrajøali bolj radikalno, in sicer na dolæino tulca 39 mm, ter ga potem uporabili v slavni avtomatski puøki kalaønikov. Vojaøka oznaka naboja 7,62 NATO oz. metriœna 7,62 x 51 pove, da ima naboj enak kaliber kot oz. 7,62 x 63. Malo zbega njegova»civilna«oznaka.308 Win. Krogle za naboje kalibra.30 imajo oznako.308, kar smo spoznali æe pri naboju Tak je tudi naboj.308 kalibra.30 oz. 7,62 in ima le drugaœno oznako, ki pa je uradno sprejeta. Ameriøki naœin oznaœevanja streliva je dokaj nesistematiœen in s tem se moramo æal sprijazniti. V praksi to pomeni, da oba naboja uporabljata enake krogle. Zaradi daljøega tulca ima starejøi prednost predvsem pri teækih kroglah. Œeprav v svoji osnovni vojaøki vlogi ni ravno blestel, se je spotoma izpostavilo nekaj, kar je pozneje ustvarilo nov trend v razvoju streliva za lov in strelski øport. Novi skrajøani naboj se je namreœ izkazal kot izjemno precizen, bolj od svojega predhodnika Tako precizen, da je nakazal novo smer razvoja nabojev s kratkimi tulci. Popol- Primerjava sorodnih nabojev.30-06,.308 in 8 x 57 IS, 7 x 57 noma zanesljive teoretiœne razlage, zakaj so naboji s kratkim tulcem v praksi preciznejøi od drugih, sicer øe ni. Dokaj smiselne predpostavke pa govorijo o krajøem stolpcu smodnika v tulcu, kar pripomore k njegovemu hitrejøemu væigu in enakomernejøemu izgorevanju. Tako je s svojim 51 mm dolgim tulcem botroval razvoju drugih odliœnih lovskih nabojev, od katerih sta najbolj znana in uveljavljena 534

21 .243 Win. in 7-08 Rem. Oba sta nasledila njegovo preciznost. Zaradi izjemne preciznosti se je naboj hitro uveljavil v ostrostrelnih puøkah za vojaøko in policijsko rabo ter v strelskem øportu. Zelo hitro in uspeøno si je utrl pot tudi v lovske vrste, kjer je zdaj eden najbolj vsestranskih lovskih nabojev. Poleg preciznosti.308 Win. omogoœa tudi dolgo æivljenjsko dobo cevi. Ponavadi cev obdræi vrhunsko preciznost tja do 5000 strelov. Obenem ponuja ogromno izbiro odliœnega tovarniøko polnjenega streliva ter krogel in smodnikov za lastno polnjenje. Œe hoœete vsestransko, precizno, serijsko lovsko puøko, je.308 Win. naboj, ki je eden najprimernejøih kandidatov. Predvsem z laæjimi in srednje teækimi kroglami je njegov uœinek v lovski praksi zelo podoben kot pri.30-06, ponuja pa prednost kratkega sistema in s tem laæje puøke. Za naboj je namenjen hitreje gorljiv smodnik, zato je primeren tudi za malo krajøe cevi, kar ob kratkem sistemu øe dodatno zmanjøa dimenzije in maso oroæja. Zato se naboj odliœno izkaæe v kratkih priroœnih karabinkah za lov na zahtevnem terenu, in sicer tako pri lovu na gamse kot na pogonih na divje praøiœe. Naboj se je kar precej uveljavil tudi pri nas. Predvsem poznavalci v zadnjem œasu po njem raje segajo kot po Œe bi se za svoj lov moral odloœiti za en sam naboj, ne bi pomiøljal niti trenutek. Œeprav mi je 7 x 57 zelo pri srcu, bi se odloœil za.308win. Na oba naboja me veæejo najlepøi lovski spomini,.308 pa je nedvomno bolj vsestranski. Nove puøke s kratkim sistemom so v Evropi redkejøe ali pa drage. V Evropi njegovo øe veœjo razøiritev v lovskem oroæju ovirajo predpisi nekaterih evropskih dræav, ki ne dovoljujejo uporabe vojaøkih nabojev, ki so v inventarju njihovih armad, v»civilnem«oroæju. Tako je poslediœno zmanjøan tudi interes evropskih izdelovalcev oroæja za izdelavo kratkih sistemov. Zato se naboj najveœ uporablja v sistemih Mauser M-98 ali v njegovih izpeljankah. Originalni sistem M-98 je za ta naboj predolg in je potrebna predelava nabojnika. Pri tovarniøkih izpeljankah je to æe narejeno. Naboj je primeren za lov na vse vrste parkljaste divjadi, pa tudi medveda. S kroglami od 9,7 do okrog 10,5 g je primeren za odstrel srnjadi in gamsov, ravno tako pa tudi za Preciznost, ki jo zmore.308 Win. v serijski lovski puøki cenovnega razreda okrog 900 tika T-3 hunter. lov jelenjadi in divjih praøiœev. Za teæje primerke jelenjadi in praøiœev in za gozdni lov lahko uporabimo tudi teæje krogle, in sicer od 11,7 pa tja do 13 g. Skratka, naboj uporablja enake krogle kot za pribliæno iste vrste divjadi, ima pa nekoliko manjøo zaœetno hitrost in je zato malo manj»razbijaøki«. Na voljo so tudi sodobne, t. i.»light magnum«ali»he«visoko energetske polnitve, ki moœ naboja poveœajo celo nekoliko nad raven naboja za tiste, ki menijo, da v osnovni obliki ni dovolj moœan. Zaradi velike preciznosti se naboj odliœno izkaæe za lov v gorah, kjer vœasih potrebujemo nekoliko daljøe strele. V solidni, serijski lovski puøki, ustrezno vzdræevani in usklajeni z optiko, naboj kar praviloma dosega raven preciznosti okrog ene kotne minute oz. slabe 3 cm raztrosa zadetkov na 100 m. To pa je æe vrhunska preciznost tudi po ostrostrelnih standardih. Za daljøe strele so najboljøe krogle z zoæenim zadkom (boat tail), kot so Hornady SST, Nosler balistic tip, Sierra ali pa vsaka druga precizna krogla tipa»spitz«, uveljavljenega proizvajalca, œe le mogoœe serije»premium«, œe je to ameriøka znamka streliva. S.308 Win. boste z malo sreœe z isto puøko preganjali gamse po gorah, s teæjo kroglo pa divje praøiœe v dolini. Morda se vam bosta lahka ali srednje teæka krogla po legi zadetka pribliæno ujeli s teæjo kroglo za gozdni lov. Pri zmerno hitrih kroglah nabojev, ki imajo vojaøki izvor, to niti ni tako redko. Malo eksperimentiranja le koristi, saj boste vadili svoje strelske sposobnosti in bolje spoznali puøko. Tudi œe ne bo ølo, situacijo lahko reøite z dvema daljnogledoma: enim za gorski in drugim za niæinski lov. Najpreprostejøa, najcenejøa in najbolj preizkuøena reøitev pa je, da najdete kroglo, ki zadovoljuje obe vrsti lova. Ali pribliæno tako kot pravi moj prijatelj Miha:»Ena za poleti, za pozimi, za podnevi, za ponoœi, za deæ in za sonce «Naboj je svojo vojaøko kariero zaœel kar malo trnovo. V svoji osnovni vlogi naboja za avtomatsko puøko ni nikoli dosegel uspeønosti ruskega 7,62 x 39. Æe samo po desetletju uporabe ga je v puøkah zaœel poœasi izpodrivati novi 5,56 x 45 (5,56 NATO oz. civilni.223 Rem.), ki ga je do danes skoraj povsem nadomestil. Bolje se je izkazal v teæjem avtomatskem oroæju, v mitraljezih, kjer se mnoæiœno uporablja. Zaradi velikega vlaganja v njegov razvoj in velike izvorne preciznosti se je razvil v odliœen vsestranski naboj. Njegova uporaba in priljubljenost se vztrajno veœata. Naboj je preprost in hvaleæen ali, kot pravimo,»nima muh«, tudi za tiste, ki sami polnijo strelivo. 308 Win. je sodoben naboj. Zaradi svoje konstrukcije in uporabe hitreje gorljivih smodnikov razvija dokaj visok pritisk. Œeprav ga proizvajalci ponujajo tudi v risanicah - prelamaœah, ravno zaradi visokega pritiska zanje ni najboljøa izbira. V prelamaœah lahko potencialno povzroœa nekaj veœ teæav, ki jih starejøi naboji z robom ne, predvsem tudi zaradi mnoæiœnosti izdelave streliva po vsem svetu in malo ohlapnejøih standardov pri nekaterih proizvajalcih. Naboj je zelo dobra izbira tudi za tiste lovce, ki se udejstvujejo v strelskem øportu. Izbira kakovostnega, tovarniøko polnjenega tekmovalnega streliva je daleœ najveœja med vsemi kalibri. Ravno tako je za ta naboj na voljo najveœja izbira odliœnih»match«(tekmovalnih) krogel. Predvsem na velikih razdaljah ima naboj øe vedno malo konkurence. Boris Kavœiœ Preglednica streliva Proizvajalec Krogla (g) V 0 m/s V 100 E 100 y Norma 11,7 Oryx Norma 10,7 TXP (Swift A Frame) Hirtenberger 9,7 Nosler Sellier&Bellot 10,7 Barnes XLC Sellier&Belllot 9,7 SPCE RWS 11,7 TUG RWS 10,7 DK Federal 10,7 Barnes X Federal HE 11,7 Nosler Hornady LM* 9,7 SST Interlock Hornady* 9,7 SST Interlock Lapua 12 Mega Federal 10,7 Bear Claw Remington 9,7 Core Lokt PSP Sako 8 g Gamehead (TM) Krogla gamehad sako krogla klasiœna, delno oplaøœena, koniœasta krogla mehka krogla Druge vrste krogel smo spoznali pri naboju * primerjava med standardno in visoko energetsko polnitvijo LM 535

22 Kaj vse so o divjadi, lovu in lovcih pisali œasopisi na Kranjskem (Nadaljevanje) O lovu na divje peteline Posebno pogosto so poroœali o uspeønih lovih na divje peteline. Na lov na divje peteline so pred 1. svetovno zahajali vsi tedanji imenitni lovci: odvetnik in pisatelj dr. Ivan Tavœar, æupan Ivan Hribar, kneza Hugo in Ernst Windischgraetz, Ferdinand Attems na Øtajerskem, pa tudi øtevilni odvetniki, sodniki, zdravniki, æupniki in drugi. Na lov pa niso zahajali samo moøki, ampak tudi njihove æene. V Polhograjske dolomite je deæelnega predsednika spremljala soproga (Slovenec øt. 90., 21. april 1904). Soproga notarja g. Lenœka iz Økofje Loke je v gozdu, samo pol ure hoda iz mesta, ustrelila divjega petelina (Slovenec, øt. 93., 25. april 1904). O lovu na divje peteline so poroœali iz ljubljanske in vrhniøke okolice, Økofjeloøkega hribovja, Polhograjskih dolomitov, z Gorenjske, Dolenjske, Savinjske doline natanœneje z mozirskih planin, pa tudi s Pohorja. Zanimivo je, da ponekod divjih petelinov niso poznali. Kot so poroœali v Slovencu, v Komendi niso poznali divjih petelinov. V zaœetku stoletja pa so se namnoæili v hribih pod Øenturøko goro. Divjih petelinov je bilo precej in v dveh letih je v obœinskem loviøœu æupan Mejaœ ustrelil øtiri (Slovenec øt. 88., 16. april 1908). Med najzanimivejøimi vestmi so bile vesti o zaœetku lova na divje peteline, o prvih uspehih na lovu, uspeønih lovcih in seveda o rekordih. V zaœetku lovske sezone so praviloma opozorili lovce o zaœetku lova. Pogosto so bila obvestila precej udarna, na primer:»divji petelini so se æe zaœeli oglaøati po janøkih hribih. Prav mnogo jih je letos. Lovci, le pripravite puøke!«(slovenec, øt. 73., 30. marec 1908). Ob koncu sezone so poroœali o uspehih.»lov na divje peteline po janøkih hribih je za letos konœan. Kljub neugodnemu vremenu za ta lov jih je letos padlo 10; podrli so jih sledeœi gospodje: g. graøœak Øtercelba, grajøœak Lajønaut, dr. Premrov, prof. Belar, æupnik Podboj, deæ. sodni nadsvetnik Ønedic, grof Barbo in veleposestnik Regorøek.«(Slovenec, øt. 129., 5. junij 1908). Kot je bilo æe napisano, je bila novica leta, kateremu od lovcev je uspelo upleniti prvega petelina. Nasprotujoœa si poroœila pa so bila dobrodoøla tudi za obraœun s konkurenco. Zjutraj, 1. aprila 1908, je divjega petelina ustrelil æupnik Joæef Øolar na Lipoglavu. To naj bi bil prvi uplenjeni divji petelin na Kranjskem tisto leto. Vendar je Slovenski narod poroœal drugaœe prvega divjega petelina naj bi ustrelil æupan Ivan Hribar. Pri Slovencu so novico razglasili za napaœno. Hribarjevega petelina ni nihœe videl, æupnik Øolar pa je svojega poslal uredniøtvu Slovenca, kjer si je uplenjenega divjega petelina lahko vsakdo ogledal. Tako je priøel æupan Hribar ob prvenstvo (Slovenec, øt. 78., 4. april 1908). Navduøena lovca na divje peteline sta bila kneza Hugo in Ernst Windischgraetz. Ponavadi sta peteline lovila v grajskem loviøœu pri predjamski graøœini (Slovenec, øt. 114.; 22. maj 1891), v okolici gradu Bogenøperk (Slovenec, øt. 97.; 30. april 1903) in v graøœinskih planinskih loviøœih. Na lov na divje peteline sta vabila lovske goste. Knezov lovski gost, æupnik Podboj, je uplenil lepega starega petelina, dan poprej je enega ustrelil vrh Javornika nadlogar Hanusch (Slovenec, øt. 103., 7. maja 1903). Manj znano je, da je na lov na divje peteline na Kranjsko zahajal nadvojvoda Ferdinand. Leta 1904 je v loviøœu gospoda Perlesa v Æireh ustrelil tri divje peteline (Slovenec, øt. 91., 22. april 1904). Lova se je udeleæil œez dve leti, zopet v obœinskih loviøœih obœin Selce in Sorica, ki ju je imel v zakupu g. Perles. Na lovu se je nadvojvoda zadræeval pet dni, od 17. do 21. aprila. Po poroœanju œasopisa je bil sreœen lovec, saj mu je v enem samem jutru uspelo ustreliti øtiri peteline. V petih dneh je lovska druæba uplenila dvanajst petelinov (Slovenec, øt. 92., 23. aprila 1906). Zadnjiœ se je nadvojvoda v Ljubljano pripeljal z vlakom spomladi 1913 in se nastanil v palaœi namestnika deæelnega glavarja, barona Lichtenberga. Nekajdnevni obisk na Kranjskem je izkoristil za lov na divje peteline, in sicer zopet kot gost gospoda Perlesa. Lov je bil uspeøen, o lovskem uspehu so iz Æirov brzojavili tudi na uredniøtvo Slovenca (Slovenec, øt. 84., 14. april 1913). Gostitelj nadvojvoda, gospod Perles, je bil zelo strasten lovec na divje peteline. V Slovencu so maja 1903 poroœali, da je Perles v svojem lovskem okroæju ustrelil æe stopetdesetega divjega petelina (Slovenec, øt. 105., 15. maj 1903). Lov na divjega petelina je bil od nekdaj povezan z lovskim turizmom. V œasopisu so veœkrat oglaøevali oddajo odstrela divjih petelinov. V zaœetku maja 1906 zasledimo notico, da je gospodu E. B. iz Trsta uspelo ustreliti tri krasne divje peteline v teæavnem loviøœu nad Babjim zobom, s œimer je omenjeni gospod dosegel rekord v radovljiøkem okraju (Slovenec, øt. 106., 9. maj 1906). Nekaj rekordov Sreœen lovec je bil g. Joæa Goriœar, zdravnik v Mozirju. 11. t. m. je na Mozirski planini v manj kot 15 minutah ustrelil dva divja petelina. Kraj sreœe se imenuje Petelinjek (Slovenec, øt. 116., 21. maj 1906). Lovska sreœa. Od Sv. Lovrenca nad Mariborom 14. aprila navsezgodaj je Alfonz Pernat ustrelil dva krasna divja petelina. Tretjega je prepustil svojemu prijatelju, ki pa ga je zgreøil (Slovenec, øt. 85., 16. april 1910). Lov na divje peteline. Iz Slovenske Bistrice so poroœali, da se je 30. aprila grof. dr. Ferdinand Attems udeleæil lova v gozdovih graøœine Bistrica na Pohorju ter je tisto jutro padlo veœ kot 40 økarjevcev, nekaj dni poprej pa tudi 4 divji petelini (Slovenec, øt. 102., 6. maj 1913). Redka lovska sreœa. Iz Vrhnike poroœajo: Josip Jelovøek je 11. t. m. zjutraj v revirju Podlipa ustrelil dva krasna divja petelina (Slovenec, øt. 82., 13. april 1915, str. 5). Ko je divji petelin v nevarnosti Nekega popoldneva je v Rudniku pripodil velik jastreb krasnega divjega petelina prav do œloveøkih bivaliøœ. To je bil obupen beg pred grozno smrtjo. Konœno je æival obnemogla in obstala, jastreb pa se je divje zakadil vanjo. V skrajnem trenutku je pritekel na pomoœ neki deœko, ki je jastreba prepodil, petelina pa lepo sprejel v svoje varstvo in zaøœito. Vsega spehanega, toda popolnoma nepoøkodovanega je prinesel v Ljubljano, kjer je bilo poskrbljeno, da bo petelin øe pel prihodnjo pomlad (øt. 7., 10. januar 1912). 536

23 Poveœan nadzor øirjenja ptiœje gripe v ZDA gripe. V Evropi, kjer so æe v lani ugotovili prisotnost virusa H5N1 pri selivskih pticah, so testirali veœ kot divjih ptic. Tudi ptice, ki so priletele iz Evrope, so bile vse negativne, brez prisotnosti virusa ptiœje gripe, œeprav so priletele z obmoœij, kjer so æe naøli tudi okuæene mrtve ptice. Upajmo, da bodo vsa testiranja prispevala k boljøemu razumevanju vloge ptic selivk pri øirjenju ptiœje gripe. Dr. Vojko Kavœiœ, New York Letos je Ameriøki kongres namenil kar 29 milijonov dolarjev za nadzorovanje øirjenja ptiœje gripe s ptiœjimi selitvami. Ameriøki kongres je namenil denar za ta namen, ker meni, da glede na to, da ni mogoœe uravnavati selitev, je paœ hitro odkritje ptic, okuæenih z virusom H5N1, najboljøi pristop k hitremu ukrepanju prepreœitve øiritve te nevarne bolezni. Porabo denarja za te namene bosta nadzorovala oddelka za kmetijstvo in notranje zadeve, namenjen pa bo predvsem testiranju selitvenih ptic na vseh obmoœjih ZDA. Testiranje najpogostejøih ptic selivk (predvsem rac in gosi) je bilo æe prej uvedeno v zvezni dræavi Aljaska, ki je tudi najbolj izpostavljena selitvenim potem ptic, predvsem iz Azije, kjer se je ptiœja gripa tudi prviœ pojavila. S tako odobrenim denarjem naj bi financirali testiranje 50 do 100 tisoœ iztrebkov ptic selivk, skupaj s 50 tisoœ vzorci vode, kjer so se zadræevale selivske ptice. Poleg tega bodo natanœno pregledali tudi vse poginule ptice selivke, pa tudi nekatere divje gosi in race, ki jih bodo uplenili lovci. Takøno zbiranje vzorcev bo øe posebno pomembno letoønjo jesen, ko se bodo ptice selivke vraœale z Aljaske in Kanade, kjer so gnezdile letoønje poletje, so øe povedali strokovnjaki. Vzorce bodo zbirali predvsem na glavnih selitvenih poteh (fotografija z glavnimi selitvenimi potmi je bila objavljena v Lovcu letoønje poletje). Na Aljaski so do polovice letoønjega poletja biologi zbrali okrog vzorcev iztrebkov ptic selivk (predvsem rac Somateria mollissima (vrsta morske race), in arktiœnih divjih gosi brant po angleøko, latinsko Genus branta), ki so jih odlovili, ko so sedele na gnezdu in valile. Nobeden od zbranih vzorcev ni pokazal prisotnosti virusa H5N1, povzroœitelja ptiœje Foto: M. Cerar Diana Generalna skupøœina FACE izvolila nov Odbor Sestavljajo ga regionalni predstavniki Predsednik ponovno Gilbert de Turcheim Devetega septembra 2006 se je okrog 50 predstavnikov nacionalnih lovskih organizacij in drugih nevladnih organizacij, ki so œlanice ali pridruæene œlanice Zdruæenja evropskih lovskih zvez (FACE), zbralo na Generalni skupøœini, ki je bila v okolici Bruslja. Skupøœina je bila prva po prenovljenem Statutu in pravilih delovanja, ki so jih œlani sprejeli v zaœetku leta. Po natanœni razpravi in sodelovanju vseh sodelujoœih, predvsem pa predsedujoœega in predstavnikov Sekretariata, so udeleæenci sprejeli vrsto sklepov, ki bodo prispevali k øe uspeønejøemu delu FACE, ki zastopa okrog 11 milijonov evropskih lovcev. Izvoljena je bila nova Uprava, sestavljena iz 14 œlanov, ki prihajajo iz 5»velikih«dræav* in iz 6»biogeografskih«regij** Evrope. Odbor bo, kot demokratiœno izvoljeno telo znotraj FACE, sistematiœno poroœal o delu in tematikah vsem 36 nacionalnim organizacijam œlanicam, zagotavljal bo tudi, da bo njihov odziv upoøtevan pri sprejemanju politike in odloœanju. Øtevilœno manjøa Sluæba FACE, ki bo sestavljena iz 5 œlanov, bo delovala na vsakodnevnem nivoju in v tesnem sodelovanju z bruseljskim Sekretariatom. Udeleæenci Generalne skupøœine so v nadaljevanju z navduøenjem in s stojeœimi ovacijami ponovno izvolili Gilberta de Turckheima (Francija) za predsednika FACE. Izvolitev je bila tudi posledica njegovega uspeønega vodenja FACE v zadnjem obdobju in poveœevanju vloge FACE pri zaøœiti bioloøke raznovrstnosti in uspeønega ter zaupanja vrednega dela tudi v prihodnje. Generalna skupøœina je za pridruæenega œlana sprejela Evropsko zdruæenje trgovcev z oroæjem, AECAC. Razprava se je osredotoœila tudi na aktualno iniciativo Trajnostni lov, na delo FACE Evropskem parlamentu, sodelovanje z javnostjo, pomembnost ozaveøœanja javnosti o vlogi trajnostnega lova za upravljanje z naravnimi viri in razvojem podeæelja. Sodelujoœi so pozdravili tiskovino Letno poroœilo, ki jo je za Generalno skupøœino FACE izdal Sekretariat in je letos prviœ na voljo øirøi javnosti. Letno poroœilo je objavljeno na internetni strani FACE ( org), v tiskani obliki pa jo je mogoœe naroœiti pri Sekretariatu. Po FACE Letter M. K. Œlani FACE Uprave za obdobje Predsednik: G. de TURCKHEIM (Francija) Generalni blagajnik: J. GARDINER (UK) Podpredsedniki: *J. BORCHERT (Nemœija), G. BANA (Italija), P. FUZIES (Francija), A. GUITERREZ LARA (Øpanija), J. SWIFT (UK) **T. MOLAND (skandinavska regija), D. CROFTON (atlantska regija), R. DZIECIOLOWSKI (baltska regija), M. LIPKA (osrednja regija), C. MIHAYLOV (jugo-vzhodna regija), N. PAPADODIMAS (sredozemska regija) Generalni sekretar: Y. LECOCQ Œlani FACE Sluæbe: G. de TURCKHEIM, J. GARDINER, J. SWIFT, N. PAPA- DODIMAS in Y. LECOCQ. 537

24 Norveøka: Norveøki osrednji statistiœni urad je sporoœil, da so v tej dræavi leta 2005 uplenili okroglo losov, kar je pribliæno 750 æivali manj kot leto poprej. Øtevilo je manjøe zaradi manjøega odstrela v juænih pokrajinah, medtem ko se odstrel poveœuje v severnih predelih dræave. Med uplenjenimi æivalmi je bilo 34 % telet, 28 % enoletnih æivali, 18 % 2- in veœletnih losjih krav ter 20 % 2- in veœletnih bikov. Na Norveøkem se odstrel losov veœa æe pribliæno od leta Tako so v letih 1952 in 1972 na leto uplenili povpreœno losov, najveœ losov pa je bilo uplenjenih leta 1999, in sicer V tej dræavi poteka lov na lose v obdobju od 25. septembrom do 31. oktobra in se ga je minulo leto udeleæilo lovcev od skupno , kolikor jih je registriranih v dræavi. (Pirsch, 18/2006) Italija: Veliko je bilo æe sliøati o medvedu Brunu, ki je v letoønji pozni pomladi priøel v Nemœijo in bil pozneje, , zaradi povzroœene økode in strahu prebivalstva tudi odstreljen. Mati omenjenega medveda je medvedka Jurka, ki je bila v okviru projekta ponovne naselitve rjavega medveda v Alpe ( ) v Trentino pripeljana iz Slovenije. Tedaj je bilo iz Slovenije pripeljanih in izpuøœenih v naravo 7 samic in 3 samci. Prav medvedka Jurka naj bi bila med vsemi izpuøœenimi medvedi najmanj plaøna in naj bi se zato najmanj bala ljudi. Tudi obema mladiœema samcema, poleæenima leta 2004, je medvedka domnevno privzgojila manjøi strah do ljudi. Tako je Brunov brat, samec JJ2, leta 2005 priøel v Øvico na obmoœje Engadina, kjer je pogreøan æe od septembra tega leta. Zato so se odloœili medvedko Jurko odloviti, jo ponovno opremiti z GPS ovratnico in jo s pomoœjo stalne spremljave odganjati proœ od ljudi, da bi ji na tak naœin ponovno vcepili strah pred ljudmi. Medvedko Jurko, ki letos vodi 3 mladiœe, so ob bliænjem sreœanju z ljudmi ustrelili z gumijastim øibrenim nabojem, ki je v povezavi z boleœino medvedko res prestraøil. Od tedaj naprej naj bi bila Jurka celo med najbolj plaønimi medvedi v par- Na kratko iz tujega tiska Foto: Foto Spring MB Ameriøka bizona ku. Sicer pa je bilo leto 2006 najbolj plodno v obdobju trajanja projekta, saj 3 medvedke vodijo skupno 8 mladiœev. (Pirsch, 18/2006) ZDA: Oblasti v zvezni dræavi Montana so se odloœile izdati veœ lovnih dovolilnic (licenc) za lov na ameriøke bizone (Bison bison). Tako so za obdobje 90 dni, kolikor œasa je dovoljen lov na bizone (od 15. novembra do 15. februarja), izdali 140 dovolilnic, od katerih jih je 16 rezerviranih izkljuœno za Indijance. Na vsaki dovolilnici sta natanœno doloœena obmoœje in œas lova. Oblasti so dovolile odstrel 95 bikov in 45 krav ter telet. Za domaœe lovce stane dovolilnica 150 US$, za tujce pa 750 US$. V minulem letu je bilo med zainteresiranih lovcev razdeljenih vsega 50 dovolilnic za lov na bizone. Tako so prviœ po 15. letih uplenili 40 bizonov. Vendar pa je bilo za to treba najprej spremeniti lovski zakon. Dovoljeno je loviti samo divje in prostostoæiveœe bizone, ki predvsem pozimi zapustijo obmoœje narodnega parka Yellowstone. Dandanes øtevilœnost bizonov v tem parku ocenjujejo na veœ kot æivali, œeprav naj bi bil æivljenjski prostor primeren za najveœ bizonov. V ZDA je poleg v zvezni dræavi Montana lov na bizone dovoljen øe v dræavah Aljaska, Arizona, Juæna Dakota, Utah in Wyoming. (Pirsch, 18/2006) Kanada: V kanadski zvezni dræavi Yukon so zaradi premajhnega øtevila uplenjenih bizonov podaljøali lov na gozdne bizone (Bison bison athabascae). Doslej so lovci uplenili vsega 68 bizonov, œeprav je bilo izdanih veœ kot 200 dovolilnic za lov. Øtevilœnost gozdnih bizonov ocenjujejo na veœ kot æivali, pri œemer naj bi stopnja letnega prirastka znaøala okoli 20 %. Biologi ocenjujejo, da se øtevilœnost teh æivali prehitro veœa in da bodo zato zaœeli ogroæati druge velike rastlinojede, kot sta ameriøki severni jelen karibu in los. Lov na bizone je kljub njihovi velikosti razmeroma zelo zahteven. V preteklosti so bizoni æiveli predvsem v juænih predelih province, zdaj pa so se zelo razøirili tudi v osrednje predele. Po podatkih pristojnih zveznih organov naj bi æivljenjski prostor dolgoroœno lahko preæivel okrog 500 bizonov na povrøini pribliæno km 2, kar pa je zdaj precej preseæeno. V Kanadi gozdne bizone lahko lovijo izkljuœno domaœi lovci s stalnim prebivaliøœem v Yukonu. (Pirsch, 18/2006) Romunija: Romunske oblasti so zaradi vedno veœjih teæav z rjavimi medvedi ponovno dovolile spomladanski lov na to vrsto. Medvedi, predvsem v Karpatih, œedalje pogosteje obiskujejo naselja in ogroæajo premoæenje ter celo vdirajo v hleve in hiøe. V kratkem œasu so napadli in poøkodovali 8 ljudi. V Romuniji strokovnjaki ocenjujejo øtevilœnost medvedov na æivali. Oblasti pa so za lovsko leto 2006/07 dovolile odstrel 300 medvedov. V jeseni traja lovna doba od 15. septembra do 31. decembra, spomladi pa od 15. marca do 14. maja. Øtevilœnost volkov v dræavi ocenjujejo na æivali, od katerih jih je v lovskem letu 2006/07 dovoljeno upleniti 500 v œasu od 15. septembra do 31. marca. (Pirsch, 19/2006) Øvica: Po podatkih pristojnih oblasti naj bi v tej alpski dræavi æiveli najmanj 4 volkovi. Prvi naj bi æivel v kantonu Wallis, kjer je v 1 mesecu pokonœal 27 ovc, kar zadostuje doloœilom, po katerih je sedaj kanton s soglasjem dræavnih oblasti dovolil odstrel lokalnim lovcem. Drugi volk naj bi od leta 2002 naprej æivel v bliæini Graubündna. Letos je zaradi uspeønih zaøœitnih ukrepov pokonœal vsega 4 ovce. Naslednji je volk z obmoœja Simplona, katerega prisotnost so prav tako prviœ ugotovili leta 2002, in je letos doslej pokonœal 3 ovce. Œetrti pa je volk z obmoœja Val Bedretta, ki je tam prisoten od decembra 2003 in je letos prav tako pokonœal 3 ovce. Tega volka je februarja minulo leto streljal krivolovec, vendar je volk oœitno strelno rano preæivel, saj ga videvajo ponovno. (Pirsch, 19/2006) Litva: V tej dræavi je po dveletni popolni prepovedi lova na lose samce (bike) lov na to vrsto ponovno dovoljen. Sezona lova na bike traja od 1. septembra do 1. novembra, medtem ko traja sezona lova na losja teleta in krave od 1. oktobra do 31. decembra. Letos je dovoljen odstrel skupno 200 losov. (Pirsch,19/2006) Pripravil: mag. Janko Mehle 538

25 LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO Kako beæijo minute, ure in dnevi Øe leto, mozaik iz toliko dni, øe to mine prav hitro! Pa zajemaj, kolikor gre ali morda vseeno samo po malem, neustavljivi œas œloveku kar zleze med prsti. V hitenju si komaj øe kdaj uspeø najti œas, da postaneø in se v miru spomniø zgodb, spletajoœih se skozi æivljenje. Da jih uspeø nekako oteti pozabi. Veœino lovskih zgodb ponavadi nekateri lovci nosimo kar v sebi; niœ kaj radi jih ne trosimo naokoli. Kdo ve, zakaj Morda je za to kriv prav naœin njihovega nastanka: tista samotna odmaknjenost lova? Vœasih pa o njih vseeno le izvedo lovcu najbliæji; morda lovœev prijatelj, lovski tovariø Le redko se o njih sliøi zunaj domaœega kraja, pa øe tam se ne ve veœ natanko: kateri lovec da je streljal, kdaj resniœno, da je tisto padlo In koliko da je paroækov pravzaprav bilo v Tudi na Poæganem me lovska pot æe leta vodi mimo takønih ostankov. In o lovskih zgodbah nekoga, ki ga tam ni mogoœe veœ sreœati, sem dolga leta lahko le ugibal. Vœasih sem si vse po vrsti predstavljal, kako da je bilo. Na preæi sem v jutranji meglici kar slutil preæeœega lovca. In od prav tam nekje se je kdaj pod veœer zasliøal tudi pok Pa vendar sem se v golem ugibanju leta in leta le motil Nekaj let nazaj je bilo Pred øolo sem œakal na otroka. Poœasi, korakoma, sem ter tja, sem se trudil spomniti dni, ko sem tudi sam øe drgnil hlaœe v klopeh, in to prav v tisti, strah vzbujajoœi beli zgradbi. A drevesa ob poti do øole æal ni bilo veœ, da bi mi bile njegove skrivenœene veje v pomoœ; gotovo je bilo æe staro in je moralo pasti. Øe velika skala z markacijo je bila nekomu v napoto! Namesto prostornega øolskega se odprla vrata v temen hodnik. Cele vrste mogoœnih trofej sem si predstavljal tam notri, s pogledom sem kar plaval po hrapavih jelenjih rogovjih z ostrimi paroæki na vrhu; po svetleœih se, æivo nagaœenih pticah Vse dokler me ni ustavil vreøœeœi glas:»ponovi za mano!«in æe sem rdel pred vsem razredom, nevedoœ za snov, ki smo jo jemali. Zato sem moral stokrat napisati v zvezek, da se Zemlja vrti od zahoda na vzhod. Poleg maminega podpisa sem dobil øe pripis:»drugiœ ga dajte pa øe za uøesa!«v tistih øolskih letih sem vœasih na jesen, v œasu skupnih lovov, iskal med mnoæico lovcev vedno veder obraz Duøana de Gleria. Kjer je bil on, je bil med lovci smeh, tam je bila vedno dobra volja. Ko sem pozneje tudi sam zaœel zahajati v gozd, se tam nisva nikoli sreœala. Le redko sem namreœ zaøel za Lom in na Poægano, kjer vem, da je imel Duøan svoj lovski rajon. Vedno pa sem ga Oteto pozabi LOJZE SKVARŒA rogovju? So si pa, lovske prigode, med seboj poveœini podobne. Le kraj in œas nastanka sta ponavadi druga; in druga je seveda tudi glavna oseba, lovec. Ponavadi nas na lovsko doæivetje spominjajo trofeje, razporejene po steni lovske sobe. Redkeje, pa vendar: kos trhle, napol zlomljene veje mogoœe je bil tistikrat neuspeøen zalaz. Morda je to kamen, kos odkruøene skale ta, se ve, najveœkrat spominja na zgreøenega gamsa! Res raznotere reœi prinaøamo lovci domov in jih potem nekaj œasa prestavljamo iz kota v kot, s police na polico. Vse dokler konœno ne obstanejo v kakønem spodnjem predalu omare. Da te lahko œez leta, ko ponovno odpreø predal, prav tista reœ spomni Najbolj skrivnostne, najbolj v meglo zavite lovske prigode pa so tiste, na katere spominja le øe s koncem zarjavelega æeblja pritrjeni ostanek lovske preæe sredi nemega gozda. In na kaj vse lovec pomisli, ko v mraku stopa blizu okostja preperele lestve, leæeœe med grmovjem kraj zarasle gozdne œistine!? dvoriøœa je zdaj tam eno samo parkiriøœe. Tudi øirok, æivo pisan dimnik na desni, mi je begal spomin. Øolska okna, kot da so nova Vseeno se mi je, prav v odsevu njihovih stekel, v nekem trenutku zazdelo, da vidim znano mi podobo: z vrhovi dreves nazobœano obzorje onkraj kotline! Prav tja, skozi velika okna razreda, mi je tudi takrat pogosto uhajal pogled! Na vrhove hrastov in smrek, pod katerimi smo si vsako poletje postavljali nove koœe. Na vrhove bukev in hoj, med debli katerih sem se tista leta sreœaval s prvimi skrivnostmi tamkaj æiveœih. In nasproti velikega øolskega dvoriøœa, se spomnim, je stal velik kozolec Glej ga, pred mano je øe! In poleg njega, za ograjo je bila hiøa In spominjam se, nekako tam med drugo, vœasih tretjo uro pouka je bil œas, ko je ponavadi lovec prihajal domov. Z lova! Pozorno sem mu vselej sledil z oœmi, ko je k zidu naslonil svojo puøko. Nato je poœasi, previdno snel s hrbta tudi nahrbtnik in odklenil. In potem so imel za lovca, ki prinaøa z lova domov toliko trofej, da jih nima po stenah veœ kam postavljati! In tudi kadar sem ga øe pozneje sreœeval ob njegovi hiøi, kjer me je vsak dan vodila pot, sem v njem øe vedno videl velikega, strastnega lovca. Prav tak se mi je zdel, pravi lovski starosta, kakrønega sem se ga spominjal øe iz øolskih dni. In zdelo se mi je celo, da sem se z odraøœanjem spreminjal le sam, on pa je ostajal vedno enak. A glej: prav takrat je nekdo zapeljal mimo mene na dvoriøœe ter vstopil v hiøo.»glej ga, lovec, prav on!«in kot v tistem spominu iz øolskih dni so se za njim zaprla vrata temnega hodnika!»ko bi mogel kdaj res videti vse tiste trofeje!«sem razmiøljal sam pri sebi.»prav gotovo jih nikoli ne bom zbral toliko kot on! Le eno ubogo srnjaœje rogovje imam! Pa øe tisto leæi, kdo ve æe kje «Vtem sem se spomnil, da se je nekoœ priimek de Gleria pojavil v starih zapisih.»saj res, kaj nisem æe dolgo æelel tudi od njega dobiti potrdilo o tem? Torej, razlog veœ za obisk, in to øe na veœer 539

26 Foto: L. Skvarœa tistega dne!«sem nazadnje sklenil prav odloœno.»dober veœer, je Duøan doma?«sem pozdravil gospo na vratih. Sprva me ni prepoznala, a vsaj nekoliko zelena obleka me je vendarle izdala.»a, lovec. Kar naprej!«in æe sem stopal prek hodnika ter navzgor po stopnicah. Toda glej: zidovi prazni le tu in tam slika! Vse do kuhinje, kjer me je za veliko mizo priœakal sogovornik. Zaman sem na stenah iskal rogovja z ostrimi paroæki, zastonj sem gledal, kje bi se prikazala jata æivo nagaœenih ptic. Tistega veœera je beseda tekla o lovu. Duøan je æe kar takoj na zaœetku ponosno dejal, da je pri njih lov, paœ æe od nekdaj doma! In tisto omembo priimka de Gleria, mi je potrdil æe takoj na zaœetku; tam naj bi bil omenjen prav njegov ded. Æe daleœ nazaj, nekako tam v drugi polovici devetnajstega stoletja, je øe kot mlad fant priøel iz Italije. Pri Tollazziju, æe takrat daleœ naokrog znani gostilni in trgovini, se je izuœil za trgovca. Øe mlad se je Duøanov ded poroœil z vdovo nekdanjega trgovca in se tudi ustalil v kraju. Bil pa je tudi lovec. Na mizo je kmalu priromala velika zelena mapa in Duøan mi je pokazal shranjene fotokopije rokopisa iz daljnega leta Tisto leto je bil namreœ ustanovljen takratni Logaøki lovski klub. Prav Duøanov ded je bil kot ustanovni œlan tudi vpisan na prvem mestu druøtva! V stari, umetelni pisavi je bilo razbrati pravila in dolænosti lovcev, ki so jih sklenili ob ustanovitvi. V rokopisu mi ni uølo, kako naj bi lovci dosledno gojili koristno divjad in pokonœevali vso økodljivo zverjad. Tudi Duøanov oœe Anton, mi je pripovedoval naprej, je bil zagret lovec. Menda sta prirejala love, ki so se jih udeleæevali tudi zelo imenitni gostje. Æe od malega jima je sledil na lov seveda tudi Duøan. Æe leta 1938 se je tudi on vpisal v Logaøki lovski klub. Kot bi bilo vœeraj, je æivo pripovedoval, kako je æe kot øestnajstletnik uplenil lisico, ki pa mu je potem pobegnila œez takratno dræavno mejo. Zato jo je øel iskat kar v Italijo. Tudi on se je izuœil za trgovca, saj so imeli doma trgovino. Ukvarjal pa se je øe z mnogimi drugimi reœmi: s kuhanjem brinja, nabiranjem zeliøœ in kar nekaj œasa celo z izdelavo zobotrebcev. Le-ti niso øli preveœ v promet in so nazadnje nekaj œasa celo kurili z njimi. Iz njegovega pripovedovanja sem zvedel, da je veliko truda vlagal v gojitev divjadi in izobraæevanje mladih lovcev. S fotografij, ki jih je bila kmalu polna miza, je bilo tudi videti, koliko lovskih prireditev so imeli v lovski druæini. Marsikatero od njih, na kar je bil videti Duøan øe posebno ponosen, je pripravil prav on. Skupaj z oœetom je bil tudi eden glavnih pobudnikov gradnje lovske koœe za Lomom. Za koœo, ki je øe sedaj ponos logaøkim lovcem, so takrat de Glerievi prispevali kar nekaj gradbenega materiala, lesa in tudi lovskih delovnih ur. Na sicer øe œrno-belih fotografijah je bilo vedno najti tudi Duøana, in sicer vse od postavitve temeljnega kamna pa do njenega odprtja! Pri njih so, kot se za prave lovce spodobi, imeli tudi lovske pse. Tudi sam sem se prav dobro spomnil njegovega koker øpanjela. Druæba lovskega psa je bila zanj vseskozi nepogreøljiva. Pozneje, ko ni veœ toliko hodil na lov, si je nabavil celo majhnega pudlja, da mu le ni bilo dolgœas. 540

27 LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO Z druæino in prijatelji so de Glerievi veliko hodili tudi v planine, o œemer je priœalo kar nekaj druæinskih albumov. Øe posebno pozorno mi je pokazal fotografije s Triglava, kamor se je povzpel skupaj z oœetom, in to æe v njegovih zelo poznih letih! Tudi poœitnice so de Glerievi pogosto preæivljali v hribih, najveœ na Uskovnici, na kar je spet spominjala vrsta fotografij. Ob taki lovski debati je œas prehitro mineval, med pogovorom pa mi je pogled øe naprej uhajal proti zidovom. Zato nazadnje kar nisem mogel brez vpraøanja:»ja, kaj pa vaøe trofeje? Kje jih hranite?«pa mi je Duøan pojasnil, da je bilo øe v stari de Glerievi hiøi zares veliko trofej; hiøe æe kar nekaj œasa ni veœ. Vendar pa vse tiste trofeje niso bile njegove, bile so oœetove in dedove. Trofejne divjadi, mi je pripovedoval, on ni prav rad streljal. Nekoœ se mu je namreœ pripetilo, da je ustrelil srno, pa je od nekod vekajoœe pritekel øe mladiœ. In da je takrat v mladiœevih oœeh videl solze Domov grede sem ves œas premiøljeval le, kako sem se mogel o tem lovcu toliko œasa tako motiti. In øe tista Duøanova nesreœna prigoda, o kateri mi je nazadnje pripovedoval, kot bi me hotela na nekaj spominjati! Kot bi bil nekaj podobnega nekoœ doæivel tudi jaz sam! Zaman sem okrog sebe iskal nekaj, kar bi mi med potjo domov pomagalo oteti spomin! V temnih gozdovih Gradiøœa, ki so se v poznem veœeru temnili pred menoj, ni moglo biti niœ takønega. Nekje tam daleœ zadaj v poboœjih Raskovca in Sonœ klanca, ki pa ju je v tistem veœeru zastirala svetloba mesta za hrbtom, se je zares moralo nekaj podobnega zgoditi tudi meni! Nekaj, kar je bilo tudi pri meni morda krivo, da nisem mogel nikoli postati tisti pravi lovec; da zdaj tudi sam, tako kot Duøan, divje æivali najraje le opazujem tam, kjer so, v naravi. Kot bi tisto prekrito leæalo pod obilico doæivljajev zadnjih nekaj let zlepa se ni hotelo oteti! Tudi doma sem øe kar nekaj œasa nestrpno postopal po hiøi, hodil sem in tja, kot bi nekaj iskal. Ves œas sem pogledoval le po stvareh, ki sem jih prinesel s sabo skozi vse svoje selitve; vedel sem, da mora biti med njimi tudi tisto Vse dokler nisem nazadnje obstal pred odprtim predalom, v katerem je bilo natrpano vse tisto, kar ni za zavreœi. In v rokah mi je, kot bi ga prav iskal, obstalo srnaœje rogovje!»ostermanov kaliœ, ,«je s œrnim pisalo prek bele œelniœne kosti. Kar nekaj œasa sem tako stal in nepremiœno dræal rogovje v rokah. Z iztegnjenimi, zdaj okornimi prsti proste roke sem uspel skoraj v celoti pokriti rogovje srnjaœka: vse od roæ pa do vrhov kratkih paroækov. Pod dlanjo sem otipal hrapave grbice, po katerih so se mi nekoœ, tipaje gor in dol, tolikokrat sprehajali moji øe otroøki prsti! In tudi besed soseda, strica Rudija, lovca, sem se ob tem naenkrat spomnil:»ej, fente, fente, muoje Ma le kaj boø z rogmi?«in pred menoj se je jasno prikazala zgodba øe iz otroøtva! Kar videl sem se: kratkohlaœega poba, kako drvim navzdol po praøni cesti Sonœ klanca. Kar naenkrat, ovinek pred mano, prek ceste steœe Duøan de Gleria, starejøi ( ), na vrtu pred svojo hiøo v druæbi s psiœkom. Tudi polhanje je bilo Duøanu v veliko veselje in s fotografije, ki mi jo je za objavo prijazno odstopila gospa Minka de Gleria, je razvidno, da je bila tisto leto dobra polharska sezona. (Fotografija je iz druæinskega albuma druæine de Gleria.) srna. Pa saj ne teœe, niti ne skaœe prav nekam œudno se zaganja! Kolo vræem za cesto in æe se prebijam skozi gosto leøœevje ter praskajoœe trnje ob cesti.»srnjak! Srnjak!«me øe bolj podæge, ko na glavi æivali zagledam par ogromnih roæiœev. Vsakiœ pa, ko ga skoraj æe dohitim, se spet dvigne v nekaj kratkih skokih. Za njim pa ves œas, sem ter tja, opleta ena zadnjih nog. Æe se ga, daleœ naprej iztegnjenih rok, skoraj dotaknem; æe skoraj zgrabim za rogovje, pa mi spet odskoœi! Øele po nekaj œasa trajajoœem preganjanju prek visokih trav in grmiœja, ko le uvidim, da mi srnjaka ne bo uspelo ujeti, se spomnim:»pa saj mora srnjaka hudo boleti, ko skaœe s to polomljeno nogo! Zagotovo zelo trpi!?«pa mi pride takrat, kdo ve od kod, na misel ideja, da bi ga bilo treba reøiti muk! In obenem sem se tudi spomnil na soseda, strica Rudija:»Le kdo drugi bi to bolje storil? Ponj torej!«a stric Rudi se je, ko sem ves zadihan prisopihal okoli vogala, sredi vroœega poletnega dopoldneva komaj pustil motiti. Nazadnje sem ga le pregovoril, da je sedel na svoj moped in kmalu sem mu v oblaku prahu æe sledil nazaj pod obronke Sonœ klanca.»tam je bil,«sem mu na daleœ pokazal z roko. Toda tam je ostalo le øe prazno leæiøœe v krogu poleæene trave. Ukazal mi je, naj stopim vstran in poœakam na mestu. On pa se je, dræeœ puøko v rokah, kmalu izgubil za gostim grmovjem. Œakal sem tam, œakal in œakal ter posluøal. Æe je stric Rudi napravil po dolini krog, nato je øel mimo mene æe v drugo in sliøal sem, da se spet vraœa. Niœ! Obrnil sem se proti dnu doline, tja, kjer je bila tista lokev, v kateri smo si kdaj nalovili pupke. Kar se mi je zasvetilo doli v kotanji, skrito v travi, nekaj rjavega. Stopil sem korak, dva naprej in æe sem zagledal nekaj korakov pred sabo leæati srnjaka. Prav skoraj do mojih stopal je od njega visela mrtva noga! Øe bolj sem iztegnil vrat in opazil, da sta se ob telo pritisnjena uhlja vseeno nekoliko premaknila. In velike, temne oœi so gledale vame. V njihovem lesku sem tistikrat opazil, kot bi se v njih nekaj zalesketalo, kot bi se v temnih oœeh utrnila solza S strani sem sliøal prihajati tudi lovca.»niœ ni. Niœ!«sem gluh od napetosti øe uspel sliøati.»ni ga! Pojdiva. Pojdiva domov, stric Rudi! Ni ga «Vse to sem æelel reœi, da bi strica Rudija odvrnil od nameravanega dejanja, pa sem se bal, da ne bi splaøil pred sabo leæeœe æivali. Takrat pa je srnjak, kar sam od sebe, naenkrat skoœil 541

28 LOVSKA ORGANIZACIJA Foto: M. Rovøœek Diana Pristojnosti OZUL (po ZDLov-1 in podzakonskih aktih) in njihovo delovanje OZUL je lovska organizacija (œlen 64 ZDLov-1) OZUL ni druøtvo in ni œlan LZS. OZUL je obvezno zdruæenje, ki kot lovska organizacija zdruæuje pravne osebe. Doloœbe ZDLov-1 in podzakonskih aktov OZUL smiselno in po vsebini opredeljujejo kot pravno osebo, œeprav ti viri ne podelijo izrecnega statusa pravne osebe OZUL. Upravljavci z loviøœi in loviøœi posebnega namena so v Republiki Sloveniji za dejavnost lovstva registrirane pravne osebe, ki se morajo zaradi trajnostnega gospodarjenja z divjadjo zdruæevati v OZUL (œlen 4/6 in œlen 67 ZDLov-1). Lovske organizacije, torej tudi OZUL, imajo po zakonu predpisano sodelovalno dolænost pri ustanovitvi LUO, LPN in loviøœ (œlen 6 do 8 ZDLov-1). OZUL ima po zakonu opredeljeno vlogo in sodelovanje pri naœrtovanju upravljanja z divjadjo, in sicer pri dolgoroœnem naœrtu LUO, pri letnem naœrtu LUO in pri letnem naœrtu loviøœa ter LPN (œlen 12 do 17 ZDLov-1). Dodatno to podroœje podrobneje ureja øe veljavni Pravilnik o vsebini naœrtov upravljanja z divjadjo (Ur. list RS, øt. 111/2005). Po doloœbi 3. odstavka œlena 16 ZDLov-1 upravljavci loviøœ v sodelovanju z OZUL in Zavodom smotrno razdelijo v letnem naœrtu LUO doloœene ukrepe med posamezna loviøœa in LPN. Na podlagi 4. odstavka œlena 21 ZDLov-1 OZUL v sodelovanju z Zavodom opravljajo v javnem interesu letne preglede odstrela in izgub za presojo pravilnosti opravljenega naœrta odvzema divjadi. To OZUL izvajajo kot javno pooblastilo. Naloge OZUL se financirajo iz prispevkov upravljavcev loviøœ (œlena 22 in 23 ZDLov-1). Øe podrobneje pa to podroœje delovanja OZUL opredeljuje Pravilnik o evidentiranju odstrela in izgub divjadi (Ur. list RS, øt. 120/2005). Tudi pri kontroli, evidenci odstrela in izgub divjadi je poudarjena vloga OZUL. Po œlenu 45/2 ZDLov-1 mora upravljavec loviøœa o odvzemu (odstrelu ali izgubi) medveda, volka ali risa najpozneje v 24 urah obvestiti OZUL, le-ta pa mora o tem œim prej obvestiti vse druge upraviœence za lov v LUO. Po œlenu 46/2 ZDLov-1 morajo upravljavci zaradi zagotavljanja stanja in razvojnih trendov populacij vrst divjadi v rokih, doloœenih z letnimi naœrti LUO, posredovati komisiji LUO (ki deluje znotraj OZUL) trofejne liste in materialne dokaze o opravljenem odstrelu in izgubah, podrobnejøe delo komisije pa je predpisano s Pravilnikom o evidentiranju in odstrela izgub divjadi. Œeprav zakon na enem mestu govori o komisiji LUO (za evidentiranje opravljenega odstrela in izgub œlen 46 ZDLov-1), pa je povsem jasno, da gre za dejavnost OZUL, dejavnost v javnem interesu in kot javno pooblastilo (œlen 21/4 in œlen 22 ZDLov-1). Po doloœbah œlena 66 ZDLov-1 ukinitev lovske druæine lahko predlaga tudi OZUL, morebiten ostanek aktivnih sredstev ob ukinitvi LD pa pripade OZUL oziroma Zvezi. Nosilna doloœba za dejavnosti OZUL oziroma njegovih organov pa je doloœba œlena 67 ZDLov-1. Temeljne pristojnosti (taksativno naøtete po zakonu) so: urejati stvari strokovne in upravljavske narave œlanov zdruæenja v povezavi z divjadjo in lovstvom v njihovem imenu in za njihov raœun, usklajevati stvari strokovne in upravljalske narave do dræavnih organov in Zavoda ter do Zveze, organizirati letne preglede odstrela in izgub za presojo pravilnosti uresniœenega naœrta odvzema divjadi v sodelovanju z Zavodom, pripravljati izhodiøœa za pripravo letnih naœrtov v posameznih loviøœih, druge naloge, ki jih sprejme zbor upravljavcev.»druge naloge«iz alineje pa so lahko le tiste, ki so v neposredni ali posredni povezavi z nalogami iz prvih øtirih alinej oziroma naloge, ki sodijo v sklop trajnostnega gospodarjenja oziroma upravljanja z divjadjo. V naøtetih povzetkih gre za neposredno pristojnost in za neposredno vlogo OZUL. OZUL pa imajo tudi posredno vlogo oziroma posredne pristojnosti, vse vezano na ZDLov-1 in podzakonske akte in povsod tam, 542

29 LOVSKA ORGANIZACIJA kjer zadeva upravljavce, loviøœa, divjad, lovstvo. Poleg zakonskih in podzakonskih virov so za delovanje OZUL oziroma za opredelitev njihovih pristojnosti pomembna tudi Pravila OZUL kot avtonomni pravni vir, pri œemer morajo biti Pravila OZUL v skladu s Pravilnikom o OZUL (Ur. list RS, øt. 62/2006). Navedeni Pravilnik predpisuje tudi postopek evidentiranja OZUL pri MKGP, hkrati pa vsem OZUL kot obveznim zdruæenjem upravljavcev oziroma kot lovskim organizacijam daje øe doloœene pomembne vsebine (æig, transakcijski raœun, zastopanje in predstavljanje OZUL, razpolaganje z denarnimi sredstvi in drugimi sredstvi, odgovornost za obveznosti OZUL ). Primarni partnerji OZUL so upravljavci loviøœ in loviøœ s posebnim namenom ter Zavod. Na relaciji med OZUL in LZS je tako imenovana strokovno-sodelovalna dolænost, saj Zveza sodeluje z dræavnimi in strokovnimi organi v zadevah, ki se nanaøajo na lovstvo in upravljanje z divjadjo, OZUL pa morajo usklajevati stvari strokovne in upravljalske narave do dræavnih organov, Zavoda in Zveze (œlena 66 in 67 ZDLov-1). OZUL, LZS in Zavod niso v nobenem odnosu podrejenosti ali nadrejenosti. V vseh primerih so samostojne lovske organizacije, ki jim ZDLov-1 zapoveduje sodelovalno dolænost. Kako in na kakøen naœin se takøna sodelovalna dolænost konkretizira v praksi, pa je prvenstveno odvisno od pravilne uporabe in razumevanja ZDLov-1 ter podzakonskih aktov. V Republiki Sloveniji je ustanovljenih vseh 15 OZUL, ki jih doloœajo zakoniti predpisi. Ustanavljanje OZUL je potekalo skoraj dve leti, od zaœetka 2005 pa do zdaj. V zaœetku leta 2006, ko je bila ustanovljena æe veœina OZUL, je zaœela delovati tudi Koordinacija OZUL, ki je neformalna, posvetovalna, usklajevalna in delovna oblika poenotenega dela vseh OZUL. Doslej so bili æe trije sestanki Koordinacije. Vsakokratni koordinator je tudi gostitelj in sklicatelj Koordinacije, zadolæen za sklic in vodenje seje, predlaganje dnevnega reda in sklepov ter njihovo realizacijo, pisanje zapisnika. Vseh treh sestankov Koordinacije (v Zahodno visoko-kraøkem, Novomeøkem in Gorenjskem LUO) se je udeleæila veœina predsednikov OZUL (od 9 do 12), ki so soglasno sprejemali pomembne sklepe za delovanje OZUL, torej za upravljavce loviøœ in LPN. Na sestankih Koordinacije sodelujejo predstavniki Zavoda kot sodelovalni partnerji, na zadnjem sestanku na Gorenjskem pa sta bila posebej vabljena in navzoœa tudi predstavnika LZS (Bogdan Mahne in Darko But), zaradi dokonœnega dogovora o programu LISJAK, zlasti v tistem delu, ki pri gospodarjenju z loviøœi in divjadjo zadeva upravljavce loviøœ. Skupno je bilo ugotovljeno, da je program LISJAK napredoval do stopnje, ko bo uporaben tudi za vnose podatkov, kot jih od upravljavcev loviøœ in LPN terjajo omenjeni podzakonski akti oz. pravilniki. Sprejet je bil tudi strateøki dogovor, da se bo sodelovanje OZUL in LZS okrepilo Modul Odvzem iz loviøœa je bil pripravljen æe lani s ciljem, da bi poenostavili vodenje evidence odvzema. Veœ kot 100 LD ga je æe uporabljalo, Koroøka lovska zveza pa je tudi kot edina na njegovi podlagi opravila kategorizacijo. Letos so bile opravljene obøirnejøe spremembe, ki so posledica: 1. sprejetja novega Pravilnika o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovskoupravljalskem obmoœju, 2.»œiøœenja«vseh podatkov, ki jih omenjeni pravilnik ne zahteva ter 3. zaradi vkljuœevana novih kategorij uporabnikov v informacijski sistem (Zavod za gozdove Slovenije, lovska inøpekcija, OZUL). Veœina sprememb je bila opravljena z enkratnim posegom v program, o œemer so bili vsi, ki imajo dostop v LISJAK, obveøœeni ob prijavi v program. Sicer pa je sprememba programa zajemala popravke na naslednjih podroœjih: 1. vodenje evidenœnih knjig, 2. postopek vnosa naœrta odvzema, 3. uskladitev øifranta vrst odvzema, 4. vnos in zakljuœevanje podatkov o odvzemu ter 5. postopek izvedbe kategorizacije. in da se bodo sestankov Koordinacije po naœelu vzajemnosti ter po potrebi udeleæevali poleg predstavnikov ZGS tudi predstavniki LZS. Enaka zaveza velja tudi za LZS, kjer naj bi predsedniki OZUL naøli sogovornika z organom LZS, ki pa øe ni konkretno opredeljen. Neformalna Koordinacija se je tako pokazala kot koristna in potrebna oblika povezovanja OZUL, ki lahko preraste tudi v formalno povezavo Zdruæenje OZUL v RS, kar pa bo treba urediti z ustreznimi dogovori in akti. Ali bo temu tako, bosta pokazala œas in razvojna praksa delovanja OZUL. Anton Øubic, predsednik OZUL gorenjskega LUO LISJAK: odvzem divjadi iz loviøœa Evidenœne knjige odvzema so tri. Omenjeni pravilnik sicer doloœa dve knjigi, in sicer: evidenœno knjigo odvzema velike divjadi, v kateri ni sprememb in evidenœno knjigo odvzema male divjadi, v katero se poleg sedanjih vrst vpisujejo tudi vsi plenilci oz. zveri (jazbeci, lisice, kune ). Tako so vsi upravljavci loviøœ morali preøtevilœiti dotedanje vnose, in sicer po kronoloøkem zaporedju odvzema. Tudi pri mali divjadi je predvideno, da se odstrel lahko vpisuje koliœinsko. Koliœinski vpis je pogojen z vrsto lova (skupinski lov vpis koliœine, kot uplenitelj pa skupinski lov). V takem primeru se za geokordinate in kraj odvzema vnese lokacija zbiraliøœa/zbornega mesta. Za individualni lov (lisica, kuna ) se vpisujejo posamezni osebki in uplenitelj. Ob tem pa so izpadle nekatere vrste divjadi, ki se posameznemu upravljavcu loviøœa dodeljujejo z odloœbo (medved, volk, ris, kormoran ). Zato je uvedena nova evidenœna knjiga knjiga odvzema zavarovanih vrst divjadi, v katero se lahko poleg prej naøtetih vrst vpisujejo tudi izgube drugih zavarovanih vrst divjadi (vidra, dihur ). Slednje je namenjeno izkljuœno za evidentiranje izgub, saj je v nasprotnem primeru podatek o najdbi za kakrøne koli prihodnje analize trajno izgubljen. Za divjad, katere odstrel je bil odobren z odloœbo, morajo upravljavci loviøœa pri posamezni æivali vpisati øtevilko odloœbe o odstrelu. Posamezno evidenœno knjigo odvzema je mogoœe izpisati pod Odvzem iz loviøœa Evidence Evidenœna knjiga odvzema. Postopek vnosa naœrta odvzema Uveden je dokumentarni sistem naœrtovanja odvzema. Ob pripravi letnega naœrta loviøœa v zaœetku koledarskega leta posamezni upravljavec loviøœa pripravi svoj naœrt odvzema divjadi in ga zakljuœi. Enako kot upravljavci ga na podlagi analize odvzema v prejønjih letih in poslediœno izravnave le-tega pripravi tudi OZUL, ki ga prav tako zakljuœi. Po uskladitvi naœrta odvzema OZUL-a s pristojnim ZGS tajnik OZUL-a naœrt uskladi. Øele usklajeni naœrt se prikazuje na izpisih realizacije. Ker pa mora biti vsem OZUL dana moænost popravkov in sprememb naœrtov, ki so posledica dogajanja v naravi, jih lahko popravljajo s poznejøimi popravki. Posamezni upravljavec ima vseskozi vpogled v vse faze naœrtovanja, s œimer je zadoøœeno tudi naœelu transparentnosti poslovanja. Naœrt odvzema je viden pod Odvzem iz loviøœa Naœrt odvzema. Uskladitev øifranta vrst odvzema Uskladitev je bila potrebna zaradi manjøih neskladij med podzakonskimi predpisi iz minulega leta. V tej razliœici smo jo, skupaj z ZGS, opravili z novimi kombinacijami vrst odvzema (npr.: v prejønji razliœici programa smo imeli sanitarni odstrel, vendar ni bilo podatka, zaradi œesa je bil opravljen sanitarni odstrel. V tej razliœici pa lahko izberemo odstrel in pod vrsta bolezni izberemo nosni zolj ali pa poøkodba. Iz øifranta smo izbrisali obstrelitev in odlov. Vnos in zakljuœevanje podatkov o odvzemu Na ravni koordinacije OZUL-ov je bilo dogovorjeno, da se vnos podatkov o odvzemu vpisuje do 5. v tekoœem mesecu za prejønji mesec. Vnosi se sproti zakljuœujejo, saj mora biti øtevilka vnosa v LISJAK enaka kot øtevilka vnosa v roœni evidenœni knjigi odvzema. Pravilnik tudi doloœa, da je treba ZGS trimeseœno poroœati o opravljenem odvzemu. To je bilo urejeno na dva naœina. Prvi je v tem, da imajo naœrtovalci na rav- 543

30 Sicer pa navajam dodatno razlago za nekatera polja, katerih nazivi so usklajeni z novim pravilnikom: Datum in ura odvzema: Zapis se vnaøa v obliki dan/mesec/leto presledek ura:minuta Kategorija divjadi: Kategorija se doloœi po internem pravilniku (A, B). Bioloøka masa: Teæa divjadi z glavo in nogami; kot loœilo se vnese vejica. Transportna masa: Teæa divjadi brez glave in nog; kot loœilo se vnese vejica. Pri divjih praøiœih je transportna masa enaka bioloøki. Masa rogovja: Teæa rogovja v gramih; tehtanje se opravlja ob zakljuœku koledarskega leta na interni kategorizaciji razen lovskega turizma. Ocena trofeje: Ocena trofeje v toœkah; ocenjevanje se izvaja na interni kategorizaciji razen lovskega turizma. Øt. izjave usposobljene Je øtevilka napotnice / etikete po starem. osebe: Øt. pooblaøœene osebe: Je registrska øtevilka poobl. preglednika divjaœine po starem. Uplenitelj gost: Priimek in ime lovskega gosta. Lovski gosti se vnaøajo prek menija Œlanstvo gost. Podatki o lovskih gostih so poslovna skrivnost lovske druæine. Uplenitelj œlan: Œe je naveden gost kot uplenitelj, se v polju uplenitelj - œlan izbere œlan, ki je gosta vodil. ni obmoœnih enot ZGS neposredni vpogled v trenutno realizacijo odvzema. Drugi pa je v tem, da bo upravljavec loviøœa dokumentarno zakljuœil podatke po izteku trimeseœja podoben naœin kot velja za naœrte odvzema (npr. za prvo trimeseœje do 5. aprila, za œetrto trimeseœje pa 5. januarja). Foto: H. Orøaniå Diana Postopek izvedbe kategorizacije Za izvedbo kategorizacije je delno popravljen izpis pod zavihkom Odvzem iz loviøœa kategorizacija. Poleg æe opravljene druæinske kategorizacije bo do konca leta pripravljena øe kategorizacija, ki se opravi na ravni LUO. Postopek kategorizacije bo potekal na naslednji naœin: skozi meni druæinska kategorizacija bo lahko upravljavec loviøœa med in za minulo leto vpisoval podatke o starosti, masi rogovja in trofejnih toœkah. Za potrebe kategorizacije bo izpisal potrebne obrazce npr.: seznam srnjakov - lanøœakov. Podatke na izpisu bo primerjal s øtevilom levih spodnjih œeljusti in rogovjem, øtevilom trofejnih listov ter øtevilom zapisnikov o izgubi oz. potrdil VHS. Øtevilo se mora ujemati; v œasu od do se opravi kategorizacija v LUO. Za potrebe izvedbe bo omogoœeno popravljanje vseh podatkov, ki se vodijo o posameznem osebku, ter izpis popravljenih podatkov. Pripravljeno bo tudi tvorjenje zapisnika (vnos podatkov o zapisnikarju, predstavnikih loviøœa, komisiji LUO in opombah predstavnikov ali komisije); po konœani kategorizaciji bo OZUL pripravil zakljuœek, v katerem bo vso divjad prestavil v status zakljuœena kategorizacija. S tem podatkov ni veœ mogoœe popravljati. Tako usklajeni podatki o odvzemu se nato programsko»izvozijo«in v digitalni obliki predajo ZGS. Seveda pa so omogoœeni tudi nekateri neposredni izpisi prek Odvzem iz loviøœa Evidence. Trenutno so pripravljeni trije, in sicer: izloœitve in stanja divjadi (obrazec iz letnega naœrta loviøœa), evidenœna knjiga odvzema in trenutna realizacija odvzema (izpis realizacije na dan izpisa). Dodatni izpisi se bodo pripravljali v naslednjem letu. Za tiste, ki so bolj veøœi dela z Excelom, pa smo ponudili moænost filtriranja podatkov na meniju Odvzem iz loviøœa pregledi. Namreœ: v izbirnih poljih lahko s kljukico izbirate podatke, ki jih æelite prikazovati oz. analizirati. Velja naœelo, da so podatki urejeni po prvem izbranem polju. Prav tako lahko postavljate»filtre«na posamezna polja (npr.: œe æelite izpisati le izgube srnjadi, v polju divjad izberite srnjad in v prvem polju vrsta odvzema izberite bolezen, v drugem pa drugo). Pri dosedanjem delu opaæamo nekatere napake. Naœelno velja, da se: datum vpisuje v obliki dan / mesec / leto (presledek) ura : minuta ter mase ter toœke vpisujejo z decimalno vejico. Vsem uporabnikom predlagam, da se sprotno seznanjajo z navodili za delo, ki so objavljena v LISJAKU pod Podpora Navodila. Le-te tudi sproti urejamo. V kratkem bo za vse upravljavce loviøœ aktiven modul Lovske økode, ki uvaja manjøo spremembo pri ocenjevanju økode od divjadi. Za potrebe inventur/popisov stanja pa bo do konca leta aktiviran øe modul Lovsko-tehniœni objekti. Podrobnejøi opisi bodo objavljeni v nadaljevanju. Darko But Dræavno prvenstvo LZS 2006 v streljanju na premiœno tarœo LZS je tudi letos razpisala in pripravila dræavno prvenstvo v streljanju na premiœno tarœo - beæeœega merjasca. To je izredno zanimiva disciplina v lovskem streljanju in tudi ena izmed strelskih disciplin, ki so odliœna vaja za lov (predvsem za pogone na divje praøiœe). V nedeljo, 17. septembra letos, je v organizaciji LD Slovenj Gradec potekalo dræavno prvenstvo LZS v streljanju na premiœno tarœo - beæeœega merjasca. Tekmovanje se je zaœelo ob 9. uri z otvoritveno slovesnostjo, na kateri so udeleæence pozdravili stareøina LD Slovenj Gradec ter tudi predsednik Koroøke Lovske zveze Duøan Leskovec, æupan Mestne obœine Slovenj Gradec Matjaæ Zanoøkar in predstavnik LZS Brane Kurnik. S svojo prisotnostjo je tekmovanju izkazal posebno œast æupan Mestne obœine Slovenj Gradec, saj je bilo tekmovanje tudi del organiziranih øportnih in kulturnih prireditev ob prazniku Mestne obœine Slovenj Gradec. Streliøœe, na katerem je potekalo letoønje prvenstvo, je tekmovalcem æe dobro znano, saj je bilo na tem streliøœu dræavno prvenstvo LZS organizirano æe lani. Dan pred prvenstvom je ves œas uradnega treninga vztrajno deæevalo, vendar so domaœini tekmovanje vseeno dobro pripravili in izvedli, za kar veljajo œlanom LD Slovenj Gradec vse œestitke in pohvala. Tekmovanje v streljanju na premiœno tarœo - beæeœi merjasec je potekalo po znanih pravilih za to disciplino lovskega streljanja, Najboljøi trije posamezniki v streljanju na premiœno tarœo Foto: B. Kurnik 544

31 LOVSKA ORGANIZACIJA pri œemer je dovoljena uporaba optiœnih namerilnih naprav (strelni daljnogled do 12 x poveœave) ter uporaba vseh puøk kalibra.22 l r., skupna teæa puøke in namerilne naprave pa ne sme presegati 5 kg. Vsi nastopajoœi so tekmovali z dvema preizkusnima streloma in z 20 streli v tekmovalni seriji (zaradi tehniœnih teæav samo poœasni teki v œasu 5 sekund). Kljub slabemu vremenu so bili doseæeni odliœni rezultati, œemur je botrovalo predvsem dejstvo, da je tekmovanje potekalo samo v poœasnih tekih. Po prvem delu tekmovanja so najboljøi tekmovalci streljali øe konœno ali finalno serijo. Za uvrstitev v finale je bilo treba pristreljati rezultat 155 krogov. Razlike med finalisti so bile majhne, saj jih je loœilo le nekaj krogov, zato je bilo streljanje v konœni seriji øe posebno zanimivo. V tem delu tekmovanja so se zlasti izkazali tekmovalci celjske obmoœne lovske zveze, ki so streljali zelo zanesljivo in prepriœljivo zasedli vsa prva mesta. Prav odliœni rezultati in kar nekaj novih mlajøih obrazov med tekmovalci kaæe, da je precejønje zanimanje za to lovsko-strelsko disciplino, vendar primanjkuje tovrstnih streliøœ v Sloveniji. Po konœanem tekmovanju sta predstavnik LZS Mitja Kersnik in predsednik Koroøke Lovske zveze Duøan Leskovec najboljøim razdelila pokale in nagrade, ki jih je zanje pripravila LZS. Vsi udeleæenci prvenstva LZS so si bili enotnega mnenja, da je treba s takimi tekmovanji nadaljevati in to strelsko disciplino promovirati po vsej Sloveniji, saj je izredno zanimiva in za lovsko organizacijo tudi pomembna. Brane Kurnik Rezultati tekmovanja v Slovenj Gradcu: EKIPNO: 1. SK ZLD - CELJE 508 toœk (J. Kustura, A. Øekoranja, J. Æohar) 2. ZLD LJUBLJANA 436 toœk (M. Sterle, A. Erjavec, L. Pavloviœ) 3. LZ KOROØKE 433 toœk (T. Hain, L. Travner, E. Sidar) POSAMEZNO 1. Janez KUSTURA (SK ZLD - Celje) 2. Jure ÆOHAR (SK ZLD - Celje) 3. Duøan ÆEHELJ (SK ZLD - Celje) 354 toœk 342 toœk 335 toœk 4. Samo VONŒINA (LZ Koroøke) 327 toœk 5. Anton ERJAVEC (ZLD Ljubljana) 314 toœk 6. Leopold TRAVNER (LZ Koroøke) 307 toœk Odslej dragocena uœila Lovska in ribiøka inøpekcija Inøpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Lovski zvezi Slovenije s sklepom dodelila v hranjenje koæo povoæenega medvedjega mladiœa in troje rogovij jelenov. Medvedek, teæak 8 kilogramov, je bil povoæen na obmoœju LD Ribnica, rogovja jelenov pa so bila upleniteljem zaplenjena zaradi nepravilnega odstrela. Lovska zveza Slovenije je financirala prepariranje medvedka pri znanima preparatorjema Tonetu vilnim generacijam uœencev pri poglobljenem spoznavanju narave. Poleg za uœence zanimivega in privlaœnega medvedjega mladiœa so dragocen uœni pripomoœek tudi tri rogovja jelenov. Dva jelena sta bila namreœ pomotoma odstreljena kot enoletnika ali lanøœaka (dejansko pa sta bila v tretjem letu starosti). Oba sta imela rogovje øe v fazi razvoja. Na enem od rogovij je bil mah prepariran, z drugega pa je bil odstranjen, tako da si bodo uœenci lahko s pomoœjo preparatov laæje predstavljali in razumeli razvoj rogovja ter njegovo obarvanje po oœiøœenju mahu. Tretje rogovje dopolnjuje razvojno zgodbo prvih dveh, saj je rogovje zgodaj odstreljenega jelena, ki je æe oœistil mah z doraslega rogovja in komaj zaœel z barvanjem. Pohvale vredna je razumna odloœitev naøe lovske inøpekcije, da koæo medveda in rogovja (na Predsednik LZS Bogdan Mahne izroœa ravnatelju OØ Duøana Muniha iz Mosta na Soœi, Branku Loncnerju, dermoplastiœni preparat medvedka. Dogodku so prisostvovali tudi sodelavec pri urejanju kabineta Martin Rovøœek Tinki, lovski inøpektor Jernej Marolt, vodja Inøpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Igor Simœiœ, Duøan Jug in Gregor Bolœina. POPRAVEK V œlanku O. Bakala, LD Lendava sodi med najstarejøe v LD v dræavi (Lovec, 10/06, str. 493), je objavljen nepravilen podatek, da so bili rekordni œekani merjasca iz tega loviøœa ocenjeni z 216 CIC toœkami. Na ta podatek, ki presega celo svetovni rekord za merjaøœje œekane, se je oglasilo nekaj ocenjevalcev trofej in povedalo, da to ni mogoœe. Po naknadnem preverjanju dokumentacije za te œekane se je izkazalo, da so œekani merjasca iz LD Lendava dejansko ocenjeni s 116 CIC toœkami. Za pomoto se opraviœujejo avtorju Osteju Bakalu in javnosti. Uredniøtvo Foto: B. Leskovic in Roku Hafnerju ter vse dodeljene preparate, skladno z doloœili sklepa inøpekcije, posredovala v hranjenje Osnovni øoli Duøana Muniha z Mosta na Soœi kot dopolnitev zbirke uœil kabineta biologije. O vse pohvale vrednih, predvsem pa uspeønih prizadevanjih te osnovne øole, ki so pripeljala do tako bogato opremljenega kabineta za pouk biologije, smo æe nekajkrat pisali v glasilu Lovec. Novi eksponati æivali, ki tudi æivijo v okolju blizu øole, so pa manj pogoste in jih je zato poslediœno tudi teæje pridobiti, bodo odslej sluæili kot uœni pripomoœki uœiteljem in øtenjih so ostale tudi evidenœne plombe inøpekcije), kar je bilo zaplenjeno zaradi nepravilnega odstrela (odstrel v lovopustu oz. sankcija zaradi odstrela, ki ni bil v skladu s potrjenim letnim naœrtom), namesto uniœenja dodeli v hranjenje osnovni øoli, kjer bodo sluæili kot uœni pripomoœki. G. Bolœina 60 let LD Mirna Pred lovskim domom v Zapuæah smo 3. junija letos mirnski lovci praznovali 60 let delovanja naøe LD. Dogodek smo zdruæili s praznikom KS Mirna in vsakoletnim sreœanjem upokojencev. Ustanovni œlani Lovske druæine Mirna so s takratnim Okrajnim izvrøilnim ljudskim odborom Trebnje podpisali zakupno listino. Zakupna doba je trajala do , letna zakupnina pa je bila doloœena na takratnih 774 dinarjev za loviøœe, ki je bilo veliko ha. S poznejøimi dogovori med Obœino Trebnje in LD Mirna sta se spreminjali zakupnina pa tudi velikost oziroma meja loviøœa. V zaœetku junija 1946 se je na ustanovnem sestanku zbralo osem lovcev: Franc Ajdiøœek s Stana, Darij Berce z Mirne, Franjo in Marko Bulc z Mirne, Franc Grdin iz Doline, Alfonz Gregorœiœ z Gomile, Marjan Jenko iz Ljubljane in Franc Rozman s Cirnika. Izvolili so stareøino Franja Bulca, tajnika Darija Berceta in blagajnika Franca Grdino. Prekaljeni predvojni lovci so se æe na tem sestanku dogovorili, da bodo skrbeli za loviøœe, praviœen lov in gojitev divjadi. Dogovor spoøtujemo in udejanjamo tudi dandanes. Zdajønji œlani smo ponosni na biserno pot druæine, saj smo v øestih desetletjih opravili ogromno dela, predvsem pa ohranili skoraj vse vrste divjadi. Øtevilœnost nekaterih vrst se je celo nekajkrat poveœala. Treba je vedeti, da v tem obdobju intenzivno gospodarjenje s kmetijskimi povrøinami in industrija nista bili prijazni naravi in divjadi v njej. Ob umnem lovskem gospodarjenju smo œlani skrbeli tudi za druøtveno, druæabno in øportnorekreativno dejavnost. Spomladi 1973 smo se odloœili za nakup brunarice, ki jo je prodajalo GG Koœevje in od Kmetijske zadruge Trebnje odkupili parcelo, na kateri smo zaœeli graditi naøo koœo. Preizkuønja tovariøtva je bila za vse œlane 545

32 LOVSKA ORGANIZACIJA trda in zahtevna, vendar smo jo odliœno prestali. Ob velikem odrekanju lovcev in z znatno pomoœjo podjetij, ustanov in posameznikov smo odprtje lovskega doma proslavili 10. junija Spodbudne besede in pohvale nam je ob odprtju izrekel tudi takratni predsednik LZS Rado Pehaœek. Na sreœo smo imeli v vodstvu LD vedno funkcionarje, ki so se trudili za œim boljøe odnose in sodelovanje s sosednjimi druæinami. Æe pred tremi desetletji smo na naøo pobudo»zdruæili«øest LD v»mirnski bazen«z jasnim ciljem: uspeønejøe gospodarjenje z divjadjo in poglobljeno prijateljstvo med lovci. Z leti smo se navzven øe bolj odprli in navezali prijateljske stike s hrvaøko LD Srna iz Velike Gorice pri Zagrebu. Prijateljevanje je prekinila zadnja vojna. Øe vedno gojimo pristne lovske odnose z Mirnski jubilanti (junij 2006) no sodelovanje se je zahvalil Osnovni øoli Mirna, Krajevni skupnosti, sosednjim LD ter lastnikom gozdov in kmetijskih zemljiøœ. Vse prisotne je povabil na ogled lovske razstave, ki so jo prizadevni lovci pripravili v prostorih lovskega doma. Duøan Skerbiø, predsednik KS Mirna, je vsem krajanom œestital za praznik, lovcem pa za naø jubilej in poudaril zelo dobro sodelovanje, za kar so nam podelili priznanje. Œestitkam so se pridruæili tudi predstavniki sosednjih LD ter pobratene LD, kar so nekateri dopolnili s spominskimi darili. Mirnski lovci smo ponosni na œlane, ki so v tem obdobju uspeøno delovali v viøjih organih lovskih organizacij. Eden najzasluænejøih za slovensko lovstvo je prav gotovo soustanovitelj in prvi stareøina naøe LD Franjo Bulc, ki je bil skoraj trideset let LD Javornik - Postojna, s katero smo se pobratili septembra Organizirali smo tudi precej strokovnih ekskurzij, izletov in predavanj ter tri zelo odmevne lovske razstave. Naøi odliœni strelci prinaøajo medalje in pokale od vsepovsod, kar je sad dolgoletnega udejstvovanja v lovskem strelstvu. Zelo dobro sodelujemo z lastniki kmetijskih zemljiøœ in gozdov, pa tudi s Krajevno skupnostjo in drugimi organizacijami ter druøtvi. Tako kot øtevilni œlani je tudi druæina prejela za neutrudno delo veœ priznanj in odliœij. Æe leta 1982 je LZS druæino odlikovala z redom za lovske zasluge II. stopnje, ob letoønjem jubileju pa nam je priznanje izroœila tudi Krajevna skupnost. Na slovesnosti je øtevilne prisotne pozdravil stareøina Stane Smoliœ in v nekaj stavkih predstavil poslanstvo lovcev. Za vzortudi na œelu ZLD Novo mesto, dolga leta tudi œlan IO LZS in predsednik Kinoloøke zveze Slovenije ter œlan predsedstva Kinoloøke zveze Jugoslavije. Øe viøje se je kot lovski funkcionar povzpel njegov sin Marko Bulc, ki je bil poleg funkcij v organih ZLD NM in LZS (œlan UO in tajnik) tudi œlan UO in predsedstva v LZ takratne Jugoslavije, od leta 1972 do 1980 pa je bil predsednik LZ SFRJ. V tem œasu je bil tudi podpredsednik CIC (Mednarodnega sveta za lovstvo in varstvo divjadi), v letih 1980 do 1983 pa so ga izvolili za predsednika CIC, kar je sploh najviøji poloæaj v svetovnem lovstvu. Æe v obøirni publikaciji, ki smo jo izdali ob 50-letnici LD, je Marko Bulc zapisal:»pravijo, da kdor ima uspeøno preteklost, ima tudi prihodnost. Naj bo tako tudi z Lovsko druæino Mirna!«Duøan Zakrajøek 60 let LD Pogorevc a Kavnikovem vrhu poje- dva, na Cajgarju adn»nta (eden), na Polovcu dva, v Jedlovœke frate adn (eden), pri Maœjem koritu pa kar øtirje«. Takøen je bil pogovor med lovci, ki so se zbrali malega travna Pri Kovaœu v Javorju daljnega leta Zbrali so se, da bi ustanovili LD. V zgodnjih jutranjih urah pa so najbolj zavzeti za lov odøli øe na zasliøevanje velikega petelina. Zbrali so se kmetje iz Javorja ter delavci iz Œrne in Æerjava. Veœina med njimi so bili æe lovci v stari Jugoslaviji tako smo jo paœ imenovali. Pavel Fortin, Anton Glanœnik, Andrej Havnik, Janez Jelen, Øimon Kompan Jedlovœnik, Joæe Pepi Komprej, Marko Krajnc, Gregor Krivec, Filip Naverønik, Ivan Potoœnik Kovaœ, Ivan Peœovnik Juvan, Janez Sagoneœnik, Alojz Simetinger in Franc Øibolt. Navzoœa sta bila øe Silvester Obretan Permanski in Alojz Simetinger ml., ki se takrat nista vœlanila. Zaposlena sta bila pri gozdni upravi. Delavci in usluæbenci gozdne uprave pa so takrat sami lovili na doloœenih delih loviøœ, ki so jih pozneje dodelili LD. V vodstvo druæine, kot so takrat imenovali UO, so bili izvoljeni: stareøina Anton Glanœnik, gospodar Andrej Havnik, tajnik Ivan Potoœnik in blagajnik Alojz Simetinger. Ustanovljeni druæini so dali ime LD Œrna Javorje. Meja loviøœa je po grobem opisu potekala po KO Ludranski vrh, Javorje, Jazbina in del Zg. Razbora od Slemena do Suhodolskega mlina. Leta 1948 so nastale spremembe: predele loviøœ, kjer so lovili delavci gozdne uprave, so dodelili LD. Meje loviøœ je v sodelovanju z lovci doloœil OLO (Okrajni ljudski odbor) Slovenj Gradec in LD izdal odloœbe. Zaselek ali KO Ludranski Vrh je bil dodeljen LD Bistra, Zg. Razbor do vodovpadnic LD Podgorje, naøi LD pa hrib Pogorevc. Takrat smo tudi spremenili ime iz LD Œrna Javorje v LD Pogorevc. Toliko iz spomina in pripovedovanja brata Lojzija, ki je øe edini med lovci, ki so takrat sestankovali Pri Kovaœu, in oœeta, ki je bil prvi stareøina LD, ko se je preimenovala v LD Pogorevc. Za kraj praznovanja 60-letnice smo si izbrali koœo Krivec, ki stoji ob juænem poboœju Urølje gore s krajevnim imenom Jazbina. Na praznovanje smo povabili: kmete, æene pokojnih œlanov, predstavnika KLZ, predstavnike sosednjih LD, vse lovce in druge krajane. Za kratek kulturni program so poskrbeli rogisti iz LD Muta in pevci Okteta LD Peca Meæica. Rogiste in pevce so posluøali tudi planinci na vrhu Urølje gore.»na Peco bi øel, ta mi je bila najbolj vøeœ,«mi je ob sreœanju dejal znanec iz Prevalj. Stareøina Marko Jelen je pozdravil vse navzoœe in obudil spomin na opravljeno delo, na 60-letno prehojeno pot naøe LD.»Lovili smo in delali: krmne njive, priprava krme za zimsko krmljenje, solnice; za nami in pokojnimi œlani so ostali kilometri stez, krmiøœa, preæe, redno vzdræevanje istih, œiøœenje opuøœenih travnikov in paønikov. To so dela, ki smo jih in jih øe redno opravljamo. Opravljenim delom pa naj dodam gradnjo koœe Krivec in obnovo koœe Dukles, postavljene v idiliœnem okolju samega hriba Pogorevc. Prva obnova je bila po letu 1950, za tem veœ obnov, kot smo to imenovali, bolj vzdræevalna dela: podi, dimnik, streha, obloga sten, barvanje ipd., za tem pa temeljita obnova od temeljev do strehe. Najveœ fiziœno teæavnega dela pri obnovi in vzdræevanju je bilo vedno spravilo materiala, saj do koœe vodi le gozdna steza in je ves potreben material potoval v samokolnici ter na ramenih lovcev. Nekaj besed in spominov pa namenimo tudi koœi Krivec, kjer smo se danes zbrali. Priœetek je bil z nakupom hiøe bajte, katere lastnik je bil Franc Krivec. Odloœili smo se za novogradnjo in ko je bila koœa æe v zakljuœni fazi, smo staro bajto poruøili. Opravljeno je bilo veliko delo, veliko delovnih ur, prevozov, odrekanja, prosjaœenja in finanœnih teæav. Ostalo pa je ime Pri Krivecu.«To je kratek povzetek govora stareøine, ki je na koncu øe dodal:»ponosni smo, da je bil gams, katerega roglji so bili dræavni prvak, uplenjen v naøi LD, uplenitelj pa je bil pokojni Gregi Krivec.«Za tem je stareøina podelil priznanja nekaterim œlanom za opravljeno dolgoletno delo v LD, in sicer za: dolgoletne funkcije, kinologijo, delo v loviøœu in pri koœah. Plaketo KLZ nam je predal predsednik Duøan Leskovec ter v pozdravnem govoru pohvalil delo naøe LD na podroœju gojitve divjadi in druga dela. 546

33 LOVSKA ORGANIZACIJA Omenil je tudi lovski zakon in dejal:»tovariøi lovci, bodimo sloæni, da bo obveljala naøa misel, naøa prizadevanja za ohranitev lovske organizacije takøne kot je, ki pa jo s trudom lahko øe izboljøamo.«potem so pozdravne besede, lepe misli in æelje o plodnem delu ter sodelovanju, kot je bilo æe doslej, izrekli øe stareøine: LD Jamnica Maks Oserban, LD Preæihovo Tone Navodnik, LD Peca Pavel Streblovnik. Skupna nota ali misel vseh pa je bila: Ostanimo lovski tovariøi, zdruæeni v skrbi za naravo, divjad, rastlinstvo, za œisto okolje, da krajino ohranimo zanamcem. Izogibajmo se imperialistiœnim teænjam za spreminjanje mej in povzroœanje netovariøkih odnosov med lovci. Proslavo smo sklenili s pesmijo, nadaljevali pa s prosto zabavo. Milan Simetinger 60 let LD Kobilje Ob jubileju so lovci bogatejøi za novo hladilnico Pred 60 leti je bila ustanovljena LD Kobilje. Lovske dejavnosti na obmoœju sedanje LD Kobilje so potekale æe pred 2. svetovno vojno, in sicer v obliki lovov zakupnikov in podzakupnikov, za kar so pisni dokumenti. V tistih œasih je bilo loviøœe veliko ha in bogato predvsem z malo divjadjo; najveœ je bilo poljskih zajcev in poljskih jerebic. Sredi petdesetih let prejønjega stoletja so se v LD zgodile velike spremembe: razpuøœena in ustanovljena je bila LD Dobrovnik. Skupna LD Dobrovnik, ki je vkljuœevala œlane zelene bratovøœine iz Kobilja, je delovala vse do leta 1992, ko so œlani zelene bratovøœine iz Kobilja sklenili na novo ustanoviti lastno LD Kobilje. Osrednje praznovanje ob 60- letnici LD je bilo v nedeljo, 20. avgusta 2006, pri lovskem domu LD Kobilje. Praznovanje in visoka obletnica sta dokaz, da v Obœini Kobilje lovstvo nima samo bogate preteklosti, temveœ tudi svetlo prihodnost. Sicer pa je bila ta lovska organizacija izpostavljena øtevilnim zgodovinskim preizkuønjam in teæavam ter ne nazadnje tudi lepim lovskim dogodkom. Doæivela je øtevilne spremembe, zdruæitve, razdruæitve, novo organiziranost, a je kljub temu ostala zvesta svoji temeljni dejavnosti: bila je v korist narave in ljudi. V teh desetletjih delovanja so se lovci izkazali kot dobri in odgovorni gospodarji ter veliko naredili za ohranitev naravne dediøœine in øe posebno divjadi. Lovci LD Kobilje so opravili na tisoœe prostovoljnih delovnih ur, saj so skrbno uredili in opremili lovski dom, skrbeli za loviøœa in divjad, tovariøko sodelovali z drugimi lovskimi druæinami. V Obœini Kobilje je lovska dejavnost postala sestavni del skupnih prizadevanj za varstvo narave, a æal vœasih zaradi nenaœrtovanih posegov v prostor onesnaæena. Zaradi vedno stroæjih in zahtevnejøih pogojev gospodarjenja ter izvajanja stroæjih zakonskih predpisov, tudi glede sprejema in oddaje uplenjene divjadi, so morali kobiljski lovci po odprtju lovskega doma zaœeti razmiøljati o ureditvi nove hladilnice. Tako so v celoti prenovili ekonomsko Ob jubileju 60-letnice LD Kobilje je zbranim spregovoril stareøina Joæe Serøen. zgradbo lovskega doma in pozneje v njej uredili hladilnico za sprejem in oddajo uplenjene divjadi. Le-ta zdaj ustreza vsem standardom veterinarsko-prehrambnih predpisov. Lovci so zgradbo uredili tako, da imajo moænost tudi razkosavati meso divjadi za lastne potrebe. Projekt nove hladilnice so gradili po fazah in ga dokonœali v øtirih letih. Naloæbena investicija je ocenjena na 6 milijonov tolarjev, pri œemer so pri gradnji levji deleæ vloæili v obliki prostovoljnega dela. Sicer pa LD Kobilje uplenjeno divjad posreduje v nadaljnjo predelavo prek svojih uradnih odjemalcev, vedno veœji del pa odkupijo lovci sami za lastne potrebe. Œlani LD Kobilje so proslavili svojo 60-letnico. V zadnjem obdobju treh let se je na podroœju lovstva pripravljala in sprejemala ter naposled uveljavljala nova lovska zakonodaja, ki ne samo lovcem, ampak tudi vsem drugim uporabnikom prostora nalaga øtevilne nove in zahtevnejøe naloge glede ohranjanja naravnega okolja. Tudi novi zakon ZDLov-1 med drugim predvideva plaœevanje koncesij za upravljanje z loviøœi, velikost loviøœ pa mora po novem zakonu obsegati najmanj 2000 ha. To doloœilo zakona je do doloœene mere»prizadelo«tudi sedanjo LD Kobilje, saj jim je»zmanjkalo«pribliæno 70 ha lovne povrøine. Pri reøevanju jim je na pomoœ priskoœila LD Prosenjakovci, ki jim je odstopila v upravljanje veœ kot 50 ha svojega loviøœa. Nasprotno pa LD Dobrovnik ni pokazala razumevanja, saj od njih niso dobili soglasja za 20 ha potrebne lovne povrøine. Kljub prizadevanjem so dosegli cilj: Vlada Slovenije jim je s svojo uredbo le dodelila loviøœe, s katerim upravljajo zdaj. LD Kobilje po svojih najboljøih moœeh in finanœnih zmoænostih vodi aktivno politiko prepreœevanja økode od divjadi na kmetijskih povrøinah in odpravljanju posledic le-te. Lovci se zavedajo, da je økoda od divjadi v sedanjih, zelo zaostrenih razmerah kmetovanja dodatna obremenitev za pridelovalce, ki pa bi se morali zavedati, da vse økode le ni mogoœe prepreœiti. Vse primere poøkodovanja kmetijskih povrøin œlani LD Kobilje poskuøajo reøevati œim bolj strpno in v duhu soglasja pri poravnavi økode. Lovska organizacija in strokovnjaki iøœejo nova in vedno uœinkovitejøa sredstva za prepreœevanje vseh vrst økode, ki pa so pogosto kratkotrajna in z omejenimi uœinki. Poleg nalog, ki jih LD Kobilje nalagajo lovski in etiœni predpisi, LD Kobilje aktivno deluje tudi na podroœju ohranjanja lovskega izroœila in obiœajev, razvija lovski turizem, pri œemer omogoœa lov na divjad domaœim in tujim lovcem. LD Kobilje nudi na voljo svoj lovski dom za manjøo odøkodnino za osebna praznovanja ali druæinske praznike ter druga sreœanja. LD Kobilje si prizadeva za dobro sodelovanje z vsemi obœani Kobilja. Ob jubileju so se praznovanja LD Kobilje udeleæili tudi œlani LD Preæihovo - Kotlje na Koroøkem, LD Prosenjakovci in lovski prijatelji iz sosednje Madæarske in Avstrije. Praznovanja se je udeleæil predsednik IO OZUL Pomurja Janez Øtotel, iz ZLD Prekmurje sta se jubileja udeleæila Anton Bensa in Aleksander Beer. Videli smo tudi direktorja Zavarovalnice Triglav Rudija Cipota in æupana Obœine Kobilje Pavla Nemeta. Vsi omenjeni so LD œestitali ob njeni 60-letnici obstoja in delovanja. Za kulturni utrip so poskrbeli Prekmurski lovski rogisti in Lovski oktet LD Preæihovo - Kotlje. Bojan Æerdin LD Podlehnik 60 let Osrednja prireditev, proslava ob 60-letnici te LD, se je zaœela æe dopoldan s kulturnim programom in nagovorom stareøine LD Podlehnik Viktorjem Svenøkom, slavnostni govornik pa je bil Emilijan Trafela. Zaœetki LD segajo v leto 1945, ko so zaœeli nekdanji slovenskí zakupniki zbirati okrog sebe krajane, ki so imeli veselje do lova 547

34 LOVSKA ORGANIZACIJA in divjadi ter so po zaselkih ustanavljali zaœasna lovska druøtva. Odlok iz 5. septembra 1945 je doloœal, da je dovoljeno loviti le z lovsko dovolilnico. Naslednje leto, leta 1946, je bil sprejet Zaœasni zakon o lovu, ki je divjad opredelil kot ljudsko dobrino in doloœil, da loviøœa lahko dobijo v zakup le lovske druæine (LD), ki jim pripada tudi divjad. Na povrøini zdajønjega loviøœa so delovale tri LD, ki so 10. oktobra 1946 skupaj ustanovile enotno, zdajønjo Lovsko druæino Podlehnik. V zaœetku je bilo le 9 œlanov in za prvega stareøino so izvolili Ignaca Sekeløka, za namestníka pa Antona Trafelo. Leta 1950 sta se formalno zdruæili æetalska in podlehniøka lovska druæina. V obdobju 1946 do 1954 sta izvajali skupne love na zavarovane vrste divjadi, na druge vrste plenilcev pa so bili dovoljeni posamezni lovi. Maja leta 1949 je bil sprejet nov republiøki lovski zakon, ki je doloœal, da LD delujejo po Zakonu o druøtvih in se morajo obvezno zdruæevati v Lovsko zvezo Slovenije, œlani pa morajo kmetijo na lokaciji, kjer so øe vedno (na Kopoltovem) in jo preuredili za potrebe lovstva. Obœasno sluæi tudi drugim druøtvom v kraju. LD Podlehnik je svojo aktivnost razvijala tudi na drugih podroœjih lovstva. Tako so leta 1968, kot prvi v okviru ZLD Ptuj, razvili svoj druøtveni prapor in naslednje leto sklenili pobratenje z LD Banja Loka iz Koœevja. Lovci so na svoje delo in na delo svojih prednikov upraviœeno ponosni. S svojim delom in dejavnostjo so pomembno prispevali k ohranjanju narave in divjadi ter vsega æivega in neæivega sveta v svojem okolju. Lov ni le varstvo, so poudarjali, ampak tudi odgovorno vzdræevalno koriøœenje narave, njenih virov, ob kakrønem se lahko ohranjajo prostoæiveœe æivalske vrste in njihovi æivljenjski prostori. LD si v celoti prizadeva za ohranitev zdravega œlovekovega okolja, zato priœakuje, da je upoøtevana pri regionalnem naœrtovanju. Vsa dela v loviøœu so neplaœana obveznost œlanov. Temeljni naœeli upravljanja sta varopraviti lovski izpit pred izpitno komisijo. Øtevilo œlanstva v LD se je veœalo iz leta v leto, krivolov ni bil pereœ problem na tem obmoœju. Lovci LD Podlehnik so se v prvih letih sestajali v gostilni na Gorci pri Svenøku, pozneje v gostilni pri Novi Cerkvi in si nato uredili svoj prostor v vili Sofiji (na Podgorøkovem). Lovstvo je postajalo vse bolj zahtevna panoga in se ni ukvarjalo zgolj z odstrelom. Nato so si poiskali novo lokacijo in kupili stanovanjsko hiøo na Meniøkem ter jo preuredili v lovski dom. Œez nekaj let so kupili manjøo Utrinek izpred lovskega doma LD Podlehnik po proslavi ob 60-letnici Foto: Z. Golub stvo in gojitev divjadi. LD ni dobivala in ne dobiva nikakrønih subvencij, a je njen saldo, zaradi vlaganj z brezplaœnim delom, pozitiven. Dobro leto jih øe loœi od pomembnega jubileja slovenske lovske organizacije, ko bodo vsi slovenski lovci praznovali 100- letnico obstoja. Lovstvo poleg temeljne dejavnosti razvija øe druge oblike kulturne dejavnosti, ki so posredno ali neposredno povezane tudi s krajani. Po proslavi LD Podlehnik sta sledila zakuska in zabavni program z Ansamblom bratje Beløak. V okviru pestrega kulturnega programa so nastopili rogisti ZLD Ptuj - Ormoæ, uœenci OØ Martina Koresa, plesalci TD Podlehnik ter skupina za ohranjanje øeg in navad. Priznanja in odlikovanja Lovske zveze Slovenije za dolgoletno delo so podelili Joæetu Trafeli, Francu Trafeli, Øtefanu Foøtnariœu st. in Viktorju Svenøku (stareøini LD). Posebna priznanja LD Podlehnik za dolgoletno uspeøno sodelovanje pa so prejeli: Obœina Podlehnik, pobratena LD Banja Loka - Kostel, Policijska postaja Podlehnik, Druøtvo podeæelskih æena - Podlehnik, domaœa OØ in Miroslava Mauœiœ. Zdenka Golub 60 let LD Podgorje Praznovali kar sedem jubilejev Koroøka LD Podgorje pri Slovenj Gradcu, ki po velikosti loviøœa (5.120 ha) ter z 90 œlani in 11 pripravniki spada med veœje LD v koroøki LZ, je svoj 60- letni jubilej praznovala 29. julija Ko so konec druge svetovne vojne tudi v Mislinjski dolini zaœeli ustanavljati lovske druæine, je 17 ljubiteljev narave in lova iz Podgorja, Ømiklavæa in Razborja 26. junija leta ustanovilo LD Podgorje. Loviøœe, ki je takrat bilo dodeljeno LD Podgorje, je zajemalo katastrske obœine Podgorje, Ømiklavæ, Vodriæ, Velunjo, Raduøe, Spodnji in Zgornji Razbor vse do vrha Urølje gore (5500 ha). Reorganizacija lovskih druæin, leta 1949, ni obøla tudi LD Ømiklavæ, ki se je pripojila LD Podgorje. Øele leta 1952, ko je del podgorskega loviøœa dobila LD Golavabuka, so podgorski lovci konœno lahko zarisali meje svojega loviøœa, ki veljajo øe dandanes. Zelo pestra in bogata je zgodovina tamkajønje LD. Podgorski lovci so resniœno lahko ponosni na svojo LD, ki so jo v minulih 60 letih dokaj uspeøno vodili stareøine Jaka Rigelnik, Pavel Skobir, Slavko Œas, Ivan Apat, Ivo Rogina, Milan Øtumpfl, Anton Knap, Darko Øtern, Maksimiljan Kramljak in Aleksander Øtumpfl. Od leta 2005 je stareøina Janko Skobir, gospodar pa Branko Knap. Zelo ponosni so lahko na mnoge uspehe, ki so jih dosegli z dobro naœrtovanim in strokovnim delom, zlasti na podroœju pravilne gojitve in odstrela divjadi. Vidne uspehe dosegajo tudi na podroœju lovske kinologije, strelstva in lovske druæabnosti. V Kroniki LD, ki so jo med drugim objavili v jubilejnem almanahu, je mogoœe zaslediti, da so leta 1952 slavnostno odprli prvo lovsko koœo na Molakovem vrhu, ki pa se je pod teæo snega poruøila pozimi 1952/53. V dobrem letu so zgradili nov, velik lovski dom na Œerœejevem vrhu. Leta 1969 so razvili prapor in konec leta 1966 v loviøœe spustili muflone s Korzike. Øe posebno so ponosni, da so leta 1971 ustanovili lovski pevski zbor in da so bili v letih 1974 in 1996 podgorski lovski pevci organizatorji 2. in 22. sreœanja LPZ in rogistov Slovenije v Podgorju in Slovenj Gradcu. V lepem spominu imajo tudi leto 1976, ko so podpisali listino o pobratenju z LD Øentilj. Leta 1996 so ob 50-letnici LD Podgorje organizirali prvo lovsko maøo na Koroøkem, saj so se po tem zgledovale tudi druge koroøke lovske druæine. Zadnje dni vroœega letoønjega julija so tamkajønji lovci praznovali pravzaprav kar sedem jubilejev: poleg 60-letnice øe 50 let odprtja lovskega doma, 40 let naselitve muflonov, 35-letnico delovanja Lovskega okteta, 30 let pobratenja z LD Øentilj, 10- letnico prve lovske maøe in 10. sreœanje s kmeti in lastniki zemljiøœ na obmoœju LD Podgorje. Proslavo so pripravili pred obnovljenim in polepøanim lovskim domom na Œerœejevem vrhu. Priøli so mnogi domaœi lovci in predstavniki sosednjih koroøkih in øtajerskih LD. Delegacijo Koroøke lovske zveze je vodil predsednik Duøan Leskovec, spremljala pa sta ga Duøan Kudrnovsky in Franc Praznik. Proslave so se udeleæili tudi lovski inøpektor Drago Kriæan, œlani pobratene LD Øentilj, æupan in podæupan Mestne obœine Slovenj Gradec Matjaæ Zanoøkar in Joæe Jeromel ter predsednik vaøke skupnosti Podgorje Ivan Paœnik. Priøla sta tudi predstavnika Policijske postaje Slovenj Gradec ter mnogi kmetje, sponzorji in drugi ljubitelji slovenskega lovstva ter nekaj njihovih prijateljev iz Avstrije. O pestri zgodovini LD je spregovoril stareøina Janko Skobir. Duøan Leskovec, ki je tudi zastopal predsednika LZ Slovenije Bogdana Mahneta, je podelil lovska priznanja LZS in KLZ. Œeprav so podgorski lovci vedno dobro delali za napredek lovstva 548

35 LOVSKA ORGANIZACIJA in za zdravo naravo in divjad, zadnjih deset let niso bili deleæni nobenih lovskih priznanj. Zato je bilo tokrat tudi podeljeno nekoliko veœ zasluænih priznanj. Tako je prizadevni Janko Skobir prejel red za lovske zasluge II. stopnje, red za lovske zasluge III. stopnje so prejeli Avgust Jeromel, Branko Knap, Edo Kohovnikar, Alojz Prednik, Branko Zavernik in Martin Viæentin. Znak za lovske zasluge pa so dobili Adolf in Oto Hojnik, Vinko Lenart, Mihael Oiclj, Joæef in Venœeslav Puønik, Anton in Simon Skobir, Oto Suøec in Aleksander Øtumpfl. KLZ je podelila svoje plakete LD Podgorje Joæetu Cesniku, Tonetu øli v to lepo boæjo katedralo pod milim nebom. Ni lepøih sveœnikov, kot so tukaj okoli nas mogoœne stojeœe smreke in gore. Ni lepøega kot prisluhniti Bogu, øumenju gozda, prijazni besedi prijatelja, soseda in znanca,«je med drugim poudaril æupnik Korat. Veliki mnoæici, bolj ali manj vernim, ki so se zbrali pri sv. maøi, je spregovoril tudi stareøina Janko Skobir:»Œeprav je god sv. Huberta, zavetnika lovcev in prijateljev narave 3. novembra, podgorski lovci æe deseto leto lovsko sv. maøo lepo pripravimo vsako zadnjo soboto v juliju. Tako tudi lovci pomagamo ohranjati in bogatiti star evropski kulturni, lovski in verski obiœaj, ki je bil Œlani LD Podgorje pred svojim lovskim domom na Œerœejevem vrhu. Med njimi tudi najstarejøa œlana: 91-letni Franc Øvab in 90-letni Joæe Cesnik. Foto F. Rotar Franc Pukøiœ, æupan Obœine Destrnik, izroœa zlato plaketo lovski druæini. Tak je napis je na novem praporu Lovske druæine Destrnik, ki so ga v poœastitev 60-letnice svojega delovanja slovesno razvili 5. avgusta 2006 na kulturni prireditvi pred svojim lovskim domom v Drstelji. Drog prapora krasi 200 zlatih æebljiœkov, prireditve pa se je udeleæilo veœ kot 300 udeleæencev, med katerimi so bili tudi æupan Obœine Destrnik Franc Pukøiœ z obœinskimi svetniki in predstavniki domaœih druøtev tega kraja. Prireditev so zaœeli s koraœnico Pihalne godbe Obœine Dornava in dræavno himno. Klasiœno so nagovor stareøine najavili rogisti ZLD Ptuj - Ormoæ, v kulturnem programu pa so sodelovali øe: uœenci OØ Destrnik, Urbanœanke iz Turistiœnega druøtva Destrnik, strelci treh œastnih salv iz moænarjev, lovski prapor pa je blagoslovil krajevni æupnik. Lovska zveza Slovenije je øest œlanov odlikovala z redom za lovske zasluge II. ali III. stopnje. Odlikovanja LZS in ZLD je zasluænim izroœil tajnik, mag. Sreœko F. Krope, ki je vse prisotne lovce in goste tudi nagovoril. Med vsemi udeleæenci in prejemniki odlikovanj LZS je bil tudi 94-letni œlan LD Destrnik, Joæef Sakeløek, ki kljub svoji lepi starosti øe»odrajæa«na lov. In kakøna je osebna izkaznica LD Destrnik? V njej je 48 œlanov, od katerih je eden pripravnik, povpreœna starost œlanov je Joæef Sakeløek, najstarejøi øe aktivni lovec LD Destrnik Gaøperju, Joæetu Kotniku, Janezu Øternu in Francu Øvabu. Kar nekaj podgorskih lovcev je prejelo tudi znake KLZ. Nemalo spominskih daril je ob svojem jubileju prejela tudi LD Podgorje. Sicer æe tako zanimivo in lepo lovsko prireditev je brez dvoma øe dodatno obogatila 10., jubilejna lovska sv. maøa, ki jo je vodil domaœi æupnik, prodekan Leopold Korat. Tokrat so ob njem maøevali tudi æupniki Janko Straøek iz Cirkovc, Silvo Molan iz Solœave, ki je tudi lovec, Tine Tajnik iz Mislinje in Mirko Horvat iz Doliœa. Podgorski æupnik Leopold Korat, ki ima zaradi vsestranskega delovanja v tej mali in sloæni kmeœki vasici veliko prijateljev, zlasti med lovci, je vse prisotne ponovno spomnil, kako pomembno poslanstvo opravljajo lovci za naravo in divjad:»æe ob prvi lovski sv. maøi na Œerœejevem vrhu, kjer so lovci postavili naravni lovski oltar, smo si obljubili, da bomo øe priskoraj pol stoletja povsem pozabljen tudi na Koroøkem,«je zbrane spomnil Janko Skobir, ki je tudi predsednik podgorskega Lovskega okteta. Za popolnost osrednje prireditve in lovske maøe so z ubranim petjem in igranjem poskrbeli pevci LO LD Podgorje in Øtajerski rogisti. Za plesno glasbo je skrbel Ansambel Zaloænik, za dobro hrano in hladno pijaœo pa podjetje Ledas, d. o. o. Franc Rotar Œuvajmo naøe naravno bogastvo! Anton Zelenik, boter lovskega prapora, ki ga predaja stareøini, Feliksu Majeriœu. Stareøina LD Destrnik Feliks Majeriœ je v uvodnem pozdravnem govoru pozdravil vse prisotne in prebral dolg spisek vseh vabljenih gostov, nato pa povzel zgodovinski pregled delovanja LD. Posebej je izpostavil vse aktivnosti in pozneje zasluænim œlanom lovske druæine skupaj s predsednikom komisije za priznanja in odlikovanja lovske druæine razdelil pisna priznanja. Pisno priznanje za delo na podroœju lovstva je LD Destrnik podelila tudi ZLD Ptuj - Ormoæ. 55 let. Zaradi delovnih œlanov imajo lep lovski dom, vzorno sodelujejo s krajani in krajevnimi organizacijami, od Obœine Destrnik pa so na prireditvi prejeli zlato obœinsko plaketo. Lovci so po uradnem delu poskrbeli tudi za zabavni del. Na plesiøœu se je trlo plesalcev in do zakljuœka redakcije øe nismo prejeli obvestila, da so z zabavnim delom æe konœali. In prav je tako! Zaæelimo jim øe mnogo uspeønih let. Mag. Sreœko F. Krope 549 Vse foto: Z. Krope

36 LOVSKA ORGANIZACIJA 60 let LD Gradiøœe Pisalo se je leto Natanœneje 12. junija je bilo, ko se je zbralo sedemnajst ljubiteljev narave in lova ter tako postavilo zaœetni mejnik, od katerega je minilo jubilejnih øestdeset let od ustanovitve Lovske druæine Gradiøœe. Œeprav je bilo na zaœetku le sedemnajst œlanov, pa se dandanes gradiøki lovci lahko pohvalijo kar s precej veœjim øtevilom 64 œlani, med katerimi so tudi predstavnice æenskega spola. LD je zaœela delovati na obmoœju naselij Pameœe, Troblej in Gradiøœe na povrøini ha, kar je v LGB Slovenj Gradec najmanjøa lovna povrøina. Po pribliæno dveh letih delovanja LD Pameœe se je le-ta zdruæila z LD Trbonje. Njuno skupno delovanje je trajalo do leta 1956, ko sta nastali spet dve lovski druæini, LD Gradiøœe in LD Bukovje. Z æeljo, da bi lovci dobili svoj lastni dom, se je leta 1961 zaœela priprava za gradnjo lovske koœe. Glavni organizator in pobudnik je bil takratni stareøina Joæe Tretjak. Gradnja se je konœala leta 1964 z uradnim odprtjem. Poleg gradnje koœe so lovci te LD leta 1968 razvili tudi svoj prapor, novega pa so razvili leta Loviøœe LD Gradiøœe spada med sredogorsko, saj je nadmorska viøina od 400 m in vse do m. Lovci upravljajo z hektarji loviøœa, od katerega je lovnih povrøin le øe ha. Glavna divjad v loviøœu je srnjad, poleg nje pa gospodarijo øe z jelenjadjo, gamsom, divjim praøiœem, jazbecem, redkost pa so postali planinski zajec, veliki petelin in ruøevec. Prav tako v loviøœu æe nekaj let ne beleæijo veœ fazana in poljske jerebice, ki sta bila v preteklosti kar dobro zastopana. Øtevilo poljskega zajca se ponovno poveœuje, predvsem zaradi zmanjøanja øtevilœnosti lisic. Ker se lovci ne zanimajo za lov sivih vran, srak in øoj, se njihovo øtevilo obœutno poveœuje. Tako kot na gojitvenem podroœju so izredno aktivni tudi na kinoloøkem in strelskem. V ta namen je LD leta 1998 zgradila sodobno streliøœe na glinaste golobe, kar je odraz dobrih doseækov lovcev na raznih tekmovanjih. Øestdeset let je za œloveka dolgo œasovno obdobje, za naravo kot celoto pa le majhen preblisk. Vse uspehe, ki so jih v tem obdobju dosegli lovci LD Gradiøœe, Œlani LD Gradiøœe ob svoji 60-letnici, ki so jo proslavili LD Gradiøœe je ob svojem jubileju izdala Zbornik in tako pozabi œasa iztrgala pomembne zgodovinske dogodke od ustanovitve, leta 1946, do danes. Zbornik je zbral in uredil uredniøki odbor LD s pomoœjo øtevilnih drugih lovcev, ki so s svojimi prispevki skuøali bralcem predstaviti zgodovino in organiziranost lovstva v vseh øestdesetih letih delovanja. Zbornik je obogaten s øtevilnimi dokumentarnimi fotografijami iz preteklosti, ki so se ohranile do danes, in s fotografijami divjadi. velja pripisati celotnemu œlanstvu in pripravljenosti posameznih lovcev, ki so v minulem obdobju prevzemali in uspeøno opravljali zahtevne funkcije in naloge. Predvsem je pomembno, da œlani s kmeti in lastniki zemljiøœ dobro sodelujejo in nimajo nesporazumov. Tudi økode, ki jih povzroœa divjad na kmetijskih povrøinah, reøujejo strpno in sporazumno. Po besedah stareøine LD Gradiøœe Uroøa Økorjanca si vsaka kmetija zasluæi priznanje za dobro sodelovanje. Œastitljivega jubileja, ki so ga lovci praznovali pred svojo lovsko koœo, so se udeleæili tudi æupan Mestne obœine Slovenj Gradec Matjaæ Zanoøkar, predsednik Vaøke skupnosti Pameœe - Troblje Ivo Karner, predsednik Vaøke skupnosti Gradiøœe Milan Œujeæ ter predstavniki Koroøke lovske zveze. Program so kulturno zaznamovali pevci Lovskega okteta Podgorje iz Slovenj Gradca in Rogisti LD Muta. Med prejemniki zahval, ki so jih gradiøki lovci razdelili ob jubileju, so bili Mestna obœina Slovenj Gradec, Koroøka lovska zveza, Prostovoljno gasilsko druøtvo Pameœe - Troblje, Vaøka skupnost Pameœe - Troblje ter Vaøka skupnost Gradiøœe. Nato so sledila priznanje in œestitke LD Gradiøœe ob 60-letnici, ki jih je pripravila Koroøka lovska zveza, njej pa so se pridruæile tudi druge LD. Po konœanem kulturnem delu se je zaœelo druæenje ob zvokih domaœega ansambla, lovci pa so poskrbeli za dobro kapljico in lovski golaæ. Sreœko Kosovel je zapisal:»kako lepo bi bilo romati vse æivljenje skozi gozd in se nikoli, nikoli ne ustaviti «Tudi lovcem LD Gradiøœe æelimo veselo naprej proti novemu jubileju! Milena Tretjak LPZ Druøtva prekmurskih lovcev deluje æe 21 let Na podroœju ohranjanja zborovskega petja je bil leta 1985 ustanovljen Lovski pevski zbor Druøtva prekmurskih lovcev. V zaœetku se je imenoval Pevski zbor Zveze lovskih druæin Prekmurja. Pevski zbor prekmurskih lovcev je preæivel kar nekaj»reorganizacij«, a so kljub temu lovci - pevci ostali zvesti svojemu zboru, œeprav so se v njem menjavale generacije pevcev. V zboru sedaj pojejo lovci in delavci, ki imajo veselje do petja in negovanja zborovskega petja; so predvsem starejøi pevci, ki si kljub naporom odtrgajo urico za vaje in nastope. Predsednik Druøtva prekmurskih pevcev - lovcev je Ivan Hozjan iz Murske Sobote. Prvi zborovodja je bil Franœek Zver, pozneje je vodenje zbora prevzel Tomaæ Kuhar, sedaj pa jih»vodi«zborovodkinja Suzana Økafar iz Ljutomera. Pevski zbor ima v svojem repertoarju okrog 20 razliœnih pesmi, predvsem pa je ducat lovskih, narodnih in sakralnih. Pevci najveœkrat nastopajo na lovskih proslavah in prireditvah ter obletnicah, radi se udeleæujejo vsakoletnih sreœanj lovskih pevskih zborov. Trenutno v zboru poje 11 pevcev, zato bi v svoje vrste radi pritegnili predvsem mlajøe pevce. Vaje imajo v lovskem domu v Murski Soboti. B. Æerdin Pevski zbor Druøtva prekmurskih lovcev z zborovodkinjo Suzano Økafar 550

37 Dan z lovci Maja smo imeli na podruæniœni øoli Kostanjevica na Krasu Dan odprtih vrat skupaj z lovci LD Trstelj. Zbrali smo se pred øolo, kjer smo uœenci in uœiteljice pripravili za starøe, lovce in druge goste kratek kulturni program. Predstavili smo se s petjem, plesom in recitacijami o gozdnih æivalih in lovcih. Lovec Darjo Spaœal nam je predstavil LD Trstelj, pripovedoval je o gozdnih æivalih, ki æivijo na naøem obmoœju, pa tudi o tem, kako lovci skrbijo za divjad. Sledil je pohod z lovci. Vodja naøega skupnega pohoda je bil lovec Zorko Franœeøkin, ki nas je sklical v vrsto in pohod se je zaœel. Za zaœetek in ob koncu pohoda smo sliøali zvok lovskega roga. Lovci so nam na poti pokazali napajaliøœe korito, opazovalnico ali lovsko preæo in krmiøœe. Med potjo so nam povedali marsikaj zanimivega o æivalih in lovu. Pohod smo sklenili pri lovski koœi LD Trstelj. Tam nas je œakal lovski golaæ s polento, ki so nam ga pripravile naøe kuharice. Ko smo se okrepœali, so nam lovci v koœi prikazali svojo lovsko øego lovski krst (kako lovski tovariøi krstijo novega lovca, ko upleni prvo divjad) in ga konœali z lovskim ropotom (tudi obiœaj). Œas je hitro minil in morali smo se posloviti. Za vse izkazano se zahvaljujemo lovcem LD Trstelj, posebno øe lovcu Darju, naøi ravnateljici Danijeli Kosovelj, Obœini Miren - Kostanjevica, KS Kostanjevica in vsem drugim, ki so pripomogli, da nam bo dan z lovci ostal v lepem spominu. Uœenci in uœiteljice POØ Kostanjevica na Krasu Ogled loviøœa in lovskih naprav LD Trstelj (lovka za odlov in oznaœevanje divjih praøiœev) Lovcem LD Trstelj smo se za trud oddolæili z eno izmed naøih risbic. Topli obœutki po obisku v OØ Raœe VLZ Maribor mi je bila dodeljena funkcija urejanja stikov z javnostjo. To je zelo øiroko obmoœje delovanja, ki se vsekakor ne nanaøa le na javna obœila, paœ pa tudi na stike s øolskimi in predøolskimi otroki. In prav slednjim smo namenili najveœ œasa in energije. Nalogo sem z veseljem sprejel, saj sem æe pred to funkcijo z navduøenjem øiril znanje o lovstvu in vlogi lovca ter vsakega posameznika v naravi seznanjal z njo. Otroke sem obiskoval v vrtcih pa tudi v øolah. Øe posebno smo se spoprijateljili lovci in otroci iz OØ Raœe, OØ Slivnica in OØ Miklavæ ter se povezali na Foto: D. Spaœal œistilnih akcijah, ki jih prireja LD Raœe. Vsi skupaj smo sledili sloganu»skrbimo za œistejøe okolje!«akcija je bila zelo dobro sprejeta pri otrocih pa tudi lovcih in øirøi javnosti. Lahko reœemo, da je naøa akcija postala kar tradicionalna in pomeni skupen œas, ko vsi zdruæujemo zabavo in izobraæevanje s koristnim delom. Pred nedavnim sem prejel prijazno povabilo razredniœarke 7. razreda OØ Raœe Marije Zavernik, na katerega sem se z veseljem odzval. Kljub temu so me obhajali dvomi, da morda moj obisk v øoli ne bo ravno ob primernem œasu, zakljuœku øolskega leta namreœ, ko vsi otroci komaj œakajo na zasluæene poœitnice. Kmalu sem ugotovil, da so bili moji dvomi neutemeljeni; œakalo me je prijetno preseneœenje. Ko sem vstopil v razred, me je razredniœarka otrokom najprej predstavila, oni pa so me prisrœno pozdravili. Vse bojazni in dvomi so izginili v trenutku. Zaœel se je æivahen pogovor o lovu, divjadi in okolju, skratka o vsem æivalstvu in rastlinstvu, ki nas obdaja. Uœenci so bili izredno prijetni sogovorci, ki so me vedno znova preseneœali z nadvse zanimivimi vpraøanji. Na nekatera izmed njih ni bilo lahko odgovoriti, tako da sem moral kar poøteno pobrskati po svojem MLADI PIØEJO Med uœenci OØ Raœe sem se izjemno prijetno poœutil. znanju. Œeprav je bilo øolsko leto pri koncu in so bile ocene zakljuœene, so prav vsi uœenci pozorno in zavzeto spremljali moje predavanje. Morda celo preveœ, saj so nas øele drugi uœenci s trkanjem na vrata opozorili, da je naøa ura minila. Za nas gotovo prehitro, saj smo bili pripravljeni klepet øe nadaljevati. Skupinska fotografija dokazuje naøe prisrœno slovo, ki se je konœalo z obljubo, da bomo øe naprej sodelovali in skrbeli za naravo po naøih najboljøih moœeh, v dobro vseh nas. Øolo sem zapustil s prijetnimi obœutki in vem, da bom odslej tam vedno dobrodoøel gost. Vse pohvale veljajo uœencem in seveda razredniœarki Zavernikovi, ki ima velik posluh za problematiko aktivnega varstva okolja in æeli o tem tudi œim bolj ozaveøœati svoje uœence. Ob tako vzorni uœiteljici in uœencih se ne morejo porajati dvomi o varstvu okolja tudi v prihodnje. Prepriœan sem, da bodo ti uœenci zelo dobri dijaki in øtudentje, ki bodo v bliænji prihodnosti v veliki meri prispevali k boljøemu razvoju druæbe. Vsem uœencem in Mariji Zavernik se øe enkrat zahvaljujem za topel sprejem in posluh. V œast mi je bilo, da sem bil lahko vaø gost. Drago Veøner Ogled loviøœa in lovskih naprav LD Trstelj (lovka za odlov in oznaœevanje divjih praøiœev) Foto: D. Veøner 551

38 JUBILANTI Osemdesetletnico æivljenja je praznoval Joæe Kuntariœ, œlan LD Reœica pri Laøkem. Rodil se je v Kostanjevici na Krki. Tam je naredil prve æivljenjske korake in obiskoval osnovno øolo. Meøœansko øolo je obiskoval v Krøkem. Vojna vihra ga je kot zavednega Slovenca æe pri petnajstih letih, septembra 1941, vkljuœila v NOG. Tako je v øtirih letih vojne pomagal osvoboditi domovino, na kar je lahko upraviœeno ponosen. Po konœani vojni je opravil viøjo upravno øolo v Beogradu in se vkljuœil v organe notranjih zadev, kjer je do leta 1966 opravljal øtevilne odgovorne dolænosti. Takrat je prevzel delo sekretarja Gozdnega gospodarstva Celje in ta poklic opravljal do leta Od tega leta do upokojitve, leta 1982, je delal pri Zavarovalnici Triglav v Celju. S svojim prizadevnim in odgovornim delom ter odnosom do soborcev in sodelavcev si je ustvaril ugled dobrega tovariøa in sodelavca, iskrenega prijatelja in zaupanja vrednega œloveka, zato so mu zaupali øtevilne odgovorne naloge in dolænosti. Za svoje prizadevno delo je prejel øtevilna priznanja in dræavna odlikovanja. Joæe je strasten ljubitelj narave, zato se je æe leta 1945 vœlanil v domaœo LD Kostanjevica na Krki. Sluæba ga je privedla na celjsko obmoœje, zato se je tudi vœlanil v takratno LD Øoøtanj (zdaj Velunja) in prevzel opravljanje odgovornih dolænosti v tej LD. Leta 1952 je prevzel dolænosti predsednika Okrajne lovske zveze Øoøtanj. Po zdruæitvi te zveze v ZLD Celje pa je prevzel dolænost podpredsednika te zveze in ji predsedoval deset let. Od leta 1952 do 2002 je opravljal øtevilne odgovorne naloge in funkcije v LZS in bil eno mandatno obdobje tudi œlan UO LZ Jugoslavije. V LD Reœica pri Laøkem se je vkljuœil leta 1962 in opravljal øtevilne odgovorne naloge. Øe posebno je zasluæen za uspeøno naselitev muflonov na obmoœju Ømohorja, saj je leta 1966 vodil projekt preselitve tropa muflonov iz narodnega parka San Paradisso v Italiji. Vrsto let je v Savinjsko-Kozjanski ZLD Celje, pa tudi v domaœi LD poleg drugih nalog skrbel za razvoj lovnega turizma za tujce. Za prizadevno delo v lovskih vrstah je bil odlikovan z znakom za lovske zasluge, z redom za lovske zasluge III. in I. stopnje ter leta 1976 tudi z najviøjim odlikovanjem v LZS, z Zlatorogovo plaketo. V nekdanji skupni domovini je prejel srebrni in zlati red LZJ. Za Joæetovo uspeøno in izredno strokovno dolgoletno delo v lovskih vrstah smo mu hvaleæni reœiøki lovci, pa tudi lovci øirøega celjskega obmoœja ter slovenskega prostora. Naøe skromne pozornosti ob njegovih jubilejih so daleœ premajhne glede na njegovo res veliko delo. Joæe, æelimo ti øe veliko prijetnih uæitkov v naravi, predvsem pa, da bi veder in zdrav prihajal na druæenje z lovskimi tovariøi, ki te zelo spoøtujemo, cenimo in imamo radi. LD Reœica pri Laøkem A. M. Savinjsko-Kozjanska ZLD Celje Lovska zveza Slovenije Mirko Skudnik - Fridl, œlan LD Peca - Meæica je julija 2006 praznoval svojo 80- letnico æivljenja in 55-letnico svoje bogate lovske kariere. Rodil se je v Meæici na Koroøkem kot sin rudarja in se tudi sam æe v rani mladosti posvetil rudarstvu. Leta 1950 je konœal tehniœno rudarsko øolo v Ljubljani ter ostal zvest rudarskemu poklicu vse do upokojitve. Æe kot otrok je znal prisluhniti utripu æivljenja v naravi ter zaradi ljubezni do narave in divjadi vstopil v lovske vrste leta 1951 kot œlan LD Pogorevc. Pozneje je zaradi sluæbenih dolænosti prestopil v LD Peca - Meæica. V obeh lovskih druæinah je vsa leta opravljal pomembne funkcije in lovska opravila. Od leta 1952 do 1955 je bil tajnik, od leta 1955 do 1958 pa blagajnik LD Pogorevc. V LD Peca se je takoj vkljuœil v upravne organe LD in vestno opravljal vse zaupane funkcije. Bil je statistik (1958 do 1960), predsednik NO (1960 do 1963) ter nato øe dolgoletni blagajnik (1963 do 1983). Bil je tudi œlan UO LZ Maribor (1967 do 1972) in veœkratni delegat na skupøœinah LZS. V letih 1983 do 1986 je bil predsednik NO v LD, hkrati pa od leta 1985 do 1993 predsednik NO ZLD Maribor in œlan Gojitvene komisije za veliko divjad (1993 do 2001) ter stareøina LD Peca (1992 do 1996). Œlan NO LZS je bil od leta 1993 do 1997 in œlan Komisije za stike z javnostjo pri KLZ od leta 2001 do danes. Je soustanovitelj Lovskega okteta LD Peca - Meæica in Koroøke lovske zveze. Tudi v naøi reviji Lovec se pogosto pojavlja s strokovnimi in drugimi prispevki. S svojim mentorstvom je vzgojil mnogo dobrih lovcev. Vedno z veseljem prenaøa na mlajøe lovce svoje bogate izkuønje in znanje o varstvu narave, divjadi in lovu. Za vestno in poærtvovalno delo ga je LZS odlikovala z znakom za lovske zasluge, redom III. in II. stopnje. Leta 2005 je prejel odlikovanje avstrijske Koroøke LZ (Kartner Jagerschaft) za posebne zasluge v lovstvu na øirøem Koroøkem. Plakete je prejel tudi od LD Peca - Meæica in od Koroøke lovske zveze. Tudi zdaj, ko Fridl vstopa v 80. leta, je øe vedno aktiven na vseh podroœjih in se aktivno zavzema za napredek v lovstvu. Dragi Fridl, ob visokem jubileju ti iskreno œestitamo, æelimo ti øe mnogo trdnega zdravja, veliko veselja in uspehov pri varstvu narave in ohranitvi divjadi. LD Peca - Meæica M. M. Uredniøtvo Lovca Sredi poletja, natanœneje , se je rodil Miran Resnik, œlan LD Videm ob Savi. Leta 2006 je torej dopolnil 70 let æivljenja. Ni mu jih videti, ker jih dobro prikriva. Rodil se je v Anæah pri Brestanici, kjer je na kmetiji starøev preæivljal svoja otroøka in mladostna leta in kamor se øe zdaj rad vraœa. Njegove korenine so kmeœke in trdne; izoblikovale so mu pozitiven znaœaj in odnos do narave, dela, poslovnosti in tovariøev. Leta 1974 se je vkljuœil v lovske vrste, da bi bil z naravo v tesnejøem stiku ter bi doprinesel tudi svoj deleæ pri varstvu in vzgoji divjadi. Kmalu po vstopu v LD Videm je spoznal, da brez dobrega in izøolanega psa ni praviœnega lova, zato je postal tudi vzoren vodnik. Zaradi zaupanja lovcev vanj, njegove izjemne poslovne aktivnosti in pravilnega odnosa do divjadi in lovstva je æe kmalu zaœel opravljati zahtevne in odgovorne dolænosti v lovski druæini in zunaj nje. V LD je opravljal funkcije in zadolæitve: bil je œlan disciplinske komisije, gospodar in stareøina LD. Funkcijo stareøine je opravljal kar øtiri mandatna obdobja (1985 do 2001). Kot stareøina se je zavzemal za dodatno izobraæevanje œlanov, za dobre in spoøtljive odnose med lovci pa tudi s krajani z obmoœja naøega loviøœa. Øe posebno se je zavzemal za pomoœ kmetijskim pridelovalcem pri zaøœiti pred økodo od divjadi. Skrbel je tudi za stalen nadzor dogajanj v loviøœu ter za vlaganje in zaøœito divjadi. Veliko je V TEM MESECU PRAZNUJEJO* SVOJ ÆIVLJENJSKI JUBILEJ 95-letnico Rudolf Zrinski, LD Peœarovci 85-letnico Janez Golob, LD Sveta Marjeta Peter Muhviœ, LD Predgrad Konrad Repa, LD Mala Nedelja Andrej Smerdel, LD Radvanje Leopold Trbuc, LD Videm ob Øœavnici 80-letnico Stanko Kos, LD Bistra, Œrna na Koroøkem Ivo Kralj, LD Pøata Vlado Kranjc, LD Prebold Karel Martinc, LD Doliœ Slavko Novak, LD Kriæevci Anton Ornik, LD Benedikt Drago Podpeœan, LD Jurkloøter Stane Rant, LD Æelezniki Livio Villat, DSL FJK Doberdob Stane Vodiøkar, LD Hrastnik Adolf Vovœak, LD Dobova Benedikt Vovk, LD Gaberk, Divaœa ( ) 75-letnico Anton Albinini, LD Begunjøœica Ivan Belina, LD Kozje Ciril Bratuæ, LD Œepovan Miloø Œelar, LD Rakovnik Aleksander Ekart, LD Starøe Stanko Gaøljeviœ, LD Boris Kidriœ Karel Glaser, LD Hoœe Karel Goriøek, LD Gozdnik, Griæe Andrej Jeriœ, LD Loka pri Zidanem Mostu Andrej Klemenc, LD Ribnica Franc Koroøec, LD Velike Laøœe Slavko Kovaœ, LD Vitanje prispeval tudi pri dograditvi in opremi lovskega doma na Libni in za ureditev njegove okolice. Leta 2000 je veliko energije vloæil za organizacijo 50-letnice LD Videm ob Savi in izdajo priroœne broøure. Miran ni bil povezan samo z naravo in lovom, aktivno je sodeloval tudi pri napredku svoje lokalne in krajevne skupnosti, saj je bil vkljuœen v razliœne organe pri Skupøœini Obœine Krøko, Obrtne zbornice in KS Krøko, kjer je bil predsednik. V svojem æivljenjskem delovnem obdobju je bil in je øe vedno izjemno uspeøen v svojem poklicu, postal je velik in priznan podjetnik doma in v tujini. Za svojo uspeøno poklicno delo je prijel æe veœ priznanj. Od LZS je prijel znak za lovske zasluge. Miran, ob tvojem æivljenjskem jubileju ti iskreno œestitamo. Tvoja æivljenjska pot naj bo øe mnogo let sreœna in zdrava. Uæivaj na lovskih pohodih, med gozdovi, nasadi in vinogradi, kjer si naøel svoj mir in boø sreœal nas, ki smo tvoji iskreni lovski tovariøi in dobri prijatelji. LD Videm ob Savi F. P. Andrej Levec, LD Logatec Karel Lipovec, LD Pernica Branko Magdiœ, LD Ljutomer Rado Mahniœ, LD Raøa, Øtorje Hinko Martinœiœ, LD Podkum Andrej Merkaœ, LD Preæihovo Joæef Novak, LD Ptuj Alojz Repolusk, LD Ruøe Zvonko Øabeder, LD Fram Ivan Æiœkar, LD Zabukovje 70-letnico Janez Babiœ, LD Dragatuø Joæe Babøek, LD Ruøe Stane Bodlaj, LD Stahovica Leopold Gorøe, LD Dragatuø Milan Gropajc, LD Slavnik, Materija Miroslav Jablanov, LD Pugled Anton Janeæ, LD Ljubinj Franc Jazbec, LD Jezero, Komen Slavko Jereb, LD Kostanjevica Joæe Koveø, LD Velika Polana Mirko Krajger, KPL Celovec Franc Kranjc, LD Ømarna gora Joæe Lisec, LD Studenec, Veliki Trn Martin Meøko, LD Velenje Vladimir Miheliœ, LD Ribnica Ivan Miklavæina, LD Økale Roman Moleh, LD Sv. Ana Jadran Perkan, LD Trnovo Ernest Petriœ, LD Soœa Franc Pirnat, LD Iga vas Borut Predan, LD Dravinja Vito Primoæiœ, DSL FJK Doberdob Franc Rihter, LD Mislinja Franc Øteblaj, LD Mokrc Oto Vogrinœiœ, LD Apaœe Zora Vrh, LD Trnovo Ivan Zadravec, LD Kog Vsem jubilantom iskrene œestitke! * Po podatkih, ki so nam jih posredovali tajniki LD na œlanskih seznamih! 552

39 LOVSKI OPRTNIK Foto: L. Skvarœa Diana Na kune! K pisanju so me spodbudili nekateri nejeverni Tomaæi, ki so mislili, da jim pripovedujem lovsko latinøœino, ko sem jim pripovedoval, kako uspeøno uplenim tudi po veœ kun v enem veœeru, in to na»sladoled«. Pa ne samo kun, na dlaki obleæi tudi veliko lisic. Prvi pogoj za uspeøen lov je udobna lovska preæa, ki ne økriplje in je postavljena v bliæini steœin. Najbolj idealno mesto je ob potoœku, obraslim z grmiœevjem, kjer kune vse leto najdejo kakøen slasten zalogaj in ki z rahlim øumenjem»prekriva«naøe morda øe vedno preglasno premikanje na preæi. Zelo zanimivo je tudi mesto, kjer presledek med dvema gozdnima kompleksoma pokriva pas grmiœevja, ali œe je v bliæini od naselja odmaknjen kozolec, senik ali»øupa«, saj je znano, da se kune rade zadræujejo tam. Œe preæa ni zaprta ali urejena v kroønji koøate smreke, jo zamaskirajmo s smrekovimi, lahko pa tudi z gabrovimi vejami, saj temu listavcu odpade listje øele spomladi. Lahko uporabimo tudi øotorsko platno ali drug primeren kos blaga. Bistveno je, da smo zakriti in da imamo za seboj temno ozadje ter desniœarji zakrito tudi desno stran preæe. Seveda pa mora biti pozimi preæa vedno temeljito oœiøœena snega. K preæi prihajajmo vedno po isti stezi, ki naj, œe le mogoœe, ne seka steœin. Naslon za puøko ovijmo s starim øalom ali debelejøim trakom iz blaga, s puøke snemimo jermen ter jo poloæimo ob sebi tako, da je cev na ograji, kopito pa na klopi. Tako nam je lepo pri roki, saj je ne moremo ves œas dræati v rokah. Po klopi razgrnimo filc ali kaj podobnega, tako da imamo zadnjico lepo na suhem in toplem, puøkino kopito, daljnogled, naboje in plastenko s øirokim grlom (sluæi nam kot»noœna posoda«) pa na mehkem, da pri uporabi ne povzroœamo øumov. Œim manj se premikajmo in ne delajmo hitrih gibov! Ne kadimo in ne cmokljajmo z bomboni ali æveœilnim gumijem! Drugi pogoj so topla in udobna oblaœila ter obutev. Zavedati se moramo, da bomo na preæi v mrazu presedeli kar nekaj ur, ponavadi pet ali øest. Vœasih, v primeru dobrega kunjega obiska, tudi vso noœ. Obleka naj bo mehka in po moænosti veœslojna. To je pomembno, da nas oblaœila ne veæejo, hkrati pa so taka tudi dobra toplotna izolacija. Vsekakor morajo biti iz blaga, ki ne povzroœa øumov pri gibanju. Obutev naj bo dovolj velika, da lahko obujemo veœ parov toplih nogavic, saj nas vedno najprej zaœne zebsti v prste na nogah. Idealni so termoizolacijski nizki økornji. Tako toplo obleœeni zlezemo øe v neøumeœo œakalno vreœo. Sam uporabljam vreœo z naøitimi rokavi, izdelano po moji zamisli. V njej me ne zebe tudi pri 20 stopinjah C. Glavno je krmiøœe, s katerim bomo kune privabili v svojo neposredno bliæino. Œe æelimo, da bomo pred cev dobili tudi tiste, ki ne æivijo le v neposredni bliæini, moramo krmiøœe redno zalagati vse leto ali vsaj od septembra naprej. Sam na povrøini okrog 10 x 10 m raztresem zdrobljene jagodne napolitanke, ki dajejo izrazito moœan vonj, ali frutabello. Na strelni daljavi 30 do 35 m v zemljo na veœ krajih plitvo zakopljem rozine in maœje brikete, pozimi pa jih samo raztrosim po snegu. Krmiøœa redno kontroliram in obnavljam. Ko se zaœne lovna sezona na kune, se tisti dan, ko nameravam iti na preæo, tistemu krmiøœu ne pribliæujem. Takrat za raztros briketov uporabim ribiøko fraœo, s katero s preæe»nastrelim«brikete ali rozine po krmiøœu. Briketi, najboljøi so z divjaœino ali ribami, so primerni samo maœji, ki so v velikosti rozin ali enega griæljaja. Tako kuna hodi od griæljaja do griæljaja, mi pa imamo dovolj œasa, da nas medtem mine lovska mrzlica in lahko zbrano pomerimo. Veœje griæljaje, ki jih kuna ne more pogoltniti takoj, odnese v varno kritje, kjer jih v miru pouæije, tako da imamo v takem primeru manj œasa za strel. Marsikdo spraøuje, zakaj polagam napolitanke in rozine, namesto mesa in kosti. Kot vemo, imajo kune (posebno belice) zelo rade sadje. Poleti, ko naletimo na kunji iztrebek, vidimo, da je v njem vse polno peøk gozdnih sadeæev. Tako jim sadje diøi tudi pozimi, posebno, ker v naravi takrat ni sadja, jagode pa omamno diøijo; ne samo kunam, pogosto se pridejo posladkat tudi lisice. Tako se mi vœasih zgodi, da v eni noœi uplenim tudi po øtiri, pet lisic in nobene kune. Pa øe nekaj: noœ ni najugodnejøa takrat, ko sije polna luna. Takrat se preveœ vidi! Veliko ustreznejøi so rahlo oblaœni veœeri in noœi. Pa tudi vetrc lahko neæno pihlja ali naletava sneg (vendar le rahlo), kajti pri moœnejøem sneæenju je najbolje, da se œim prej poberemo v toplo posteljo in poœakamo do tedaj, ko se sneæna odeja usede in se kunam ne udira veœ. 553

40 LOVSKI OPRTNIK Æelim vam œim veœ lovskega uæitka in uspeønih lovov na kune. Posebno ob potokih pazite, da v naglici belice ali zlatice ne boste zamenjali z zavarovanim dihurjem. Pa saj veste: dihur pri hoji»dela grbo«, zato pazite na ta znak! In drobne øibre uporabite, bodo bolj zanesljive kot razni»pp«! Jaz imam v svoji tricevki v desni cevi s poloviœnim œokom 2,5 do 3 mm øibre za kune, v levi, ki je polno zadrgnjena, pa 3,5 do 4 mm za lisice. Pri drobnejøih øibrah imam boljøi uspeh, saj kuno ali lisico zadene veœ øiber, ki povzroœijo dovolj moœan øok, da divjad obleæi v ognju. Je pa res, da pri obstrelitvi krvni sled ni tako izrazit in je treba uporabiti psa, veøœega dela po krvnem sledu. Franc Kulovec Eden od mnogih skupnih lovov œisto navaden, a drugaœen Nedelja ob koncu oktobra. Drugi skupni lov v tistem letu v LD Javornik. Organizator lova: javorniøki revir Ta lov sem obœutil drugaœe kot mnoge doslej. Mogoœe tudi zaradi vremena, nenavadnega za oktober: za poldrugo ped suhega snega! Sedemnajst stopinj mraza v Godoviœu, pred lovskim domom v Trepœah pa trinajst pod niœlo! V kristalno jasnem jutru Drevje øe ni odvrglo listja. Na Trœkovi senoæeti v belem prostranstvu venec poœrnelega listja na snegu pod kroønjo samotnega drevesa. Tudi oreh pred lovskim domom øe ni izgubil svojih velikih grenkih listov, celo nekaj zgrbanœenih plodov je øe na vejah, zato teæa snega lomi njegove lesene roke. Zbirali smo se z jutranjo luœjo in odbleskom mladega snega v oœeh. S øirokimi nasmehi na obrazih in krepkimi stiski rok. Lovci v zelenem. Na belem. Skupni lov je bil to: z lovci LD Hotedrøica in gosti iz sosednjih lovskih druæin, zato smo se znanci in prijatelji preøerno pozdravljali. Nekaj veœ kot øtirideset nas je bilo in ko smo se v zboru pred domom preøteli, je lovovodja in revirni vodja Miha z zadovoljnim obrazom zaklical v kuhinjo:»za petdeset ljudi skuhajte, Tonœka! Ko pridemo nazaj, bomo laœni kot volkovi!«tonœka je kuharica v pokoju in nam je dolga desetletja kuhala, ko smo se stekali v naø lovski dom: ob slovesnostih in slavjih, ob skupnih lovih. In ob pogrebih naøih lovskih tovariøev Miha, vodja revirja Javornik ter takratni gospodar lovskega doma, je eden najsvetlejøih ljudi, kar jih poznam. Trdo ga je preizkuøalo æivljenje, v otroøtvu in mladosti. Z njega je obrusilo vse, kar mnoge od nas zapira v rise nedostopnosti, morda celo rahle vzviøenosti. Miha se kaæe kot œlovek œiste, otroøke duøe ter kot pravi prijatelj. Hkrati pa s svojo dobroduønostjo in navidezno prostoduønostjo prestreza napetosti, ki tu in tam zaprasketajo med nami, in jih, kot strelovod strelo, razelektri. Nekaj njegovih izvirnih govornih maøil je æe preølo v œrnovrøko ljudsko besedno izroœilo, recimo tista:»bravo mi, ker druzga ni!«ali pa:»jaz sem norec za opravljeno delo!«ko je v druæbi razpoloæenje na viøku, zelo rad z moœnim visokim glasom, kamor mu veœina teæko sledi, zapoje prve verze pesmi v angleøœini It s now or never Ko pa se poslavljamo, navadno reœe:»se vidimo, ko se zagledamo!«prav tak nas je Miha pozdravil, polne priœakovanja, in nam povedal:»jagali bomo v Mrzlem Logu in proti Kriæni Gori, gor œez Novino in Suho lokev do Spodnjega Ægavca, Kaliø in Brkovnka. Na stojiøœa vas bodo popeljali lovci iz naøega revirja. Prizanaøajte vodeœim srnam in koøutam. Ni lovsko, da ubijeø mater mladiœu, tudi œe je le-ta æe skoraj odrasel. Po prvem pogonu se dobimo Pri Vodnjaku, po konœanem drugem pa v lovskem domu, kjer bosta pozdrav lovini in zadnji pogon!«potem je vse potekalo, kot na skupnih lovih paœ poteka, a vseeno je bilo v zraku tokrat øe nekaj drugega. Zakaj? Morda zaradi zasneæenega gozda ali zaradi pod belim bremenom upognjenega drevja; morebiti zaradi z vej usipajoœega se prøiœa, iskreœega se in presijanega od nizkega jutranjega sonca; ali mogoœe zaradi sveæih sledov v snegu: kunjih, lisiœjih, srnjih, miøjih, veveriœjih; tudi jelena smo presledili in celo volœji sled je tisti dan kriæal Kriæno Goro! Vendar je v prvem pogonu petinøtirideset puøk molœalo. Zaradi snega, ki je padal z dreves, se divjad ni premikala, œe nisi skoraj trœil vanjo. Le nekaj previdne in poœasi premikajoœe se srnjadi je videl ta in oni, a streljal ni nihœe. Milan Kavœiœ, zrel moæakar v petdesetih in druæinski oœe, pa je, na zborno mesto gredoœ, navduøeno kot otrok pripovedoval o»œisto œrni veveriœki, ki da je ves œas pogona telovadila tik nad njegovo glavo in ga zvedavo ogledovala«. V drugem pogonu je bilo sonce æe visoko in zmehœani sneg je øe bolj hrupno drsel z dreves na gozdna tla. A æe takoj na zaœetku sta zaporedoma poœili dve puøki. Potem nobena veœ. Vsak od nas je ugibal:»kdo je streljal? Kaj je streljal? Je æival padla v ognju?«prviœ je poœilo blizu mene, morda na sosednjem stojiøœu, ko sam nisem bil niti øe na svojem mestu. Zato sem sklepal: verjetno je Foto: E. Mihevc Diana Kuna zlatica

41 LOVSKI OPRTNIK»V zraku tokrat øe nekaj drugega «Kriæna gora v snegu streljal Slavko, moj nekdanji lovski mentor, dolgoletni gospodar LD Javornik in sedanji stareøina. Res je streljal Slavko.»Takoj ko si ti øel naprej na svoje stojiøœe,«mi je pripovedoval, ko sem po koncu pogona priøel do njega.»vidim, da me izmed dreves gleda velika srna. Takoj za njo je stal øibkejøi srnjak. Srne ne bom streljal,«sem pomislil in tako je padel srnjak «Sneg okoli uplenjene æivali je rdeœe cvetel, s krvjo pa je bila oroøena tudi smrekova vejica za klobukom uplenitelja. Kri in sneg. Rdeœe in belo. Krvavo rdeœe in sneæno belo. In zamolklo modro zimsko nebo. In veter med temno zelenimi vejami smrek; med sivo-rjavimi vejami bukev, polnimi zgrbanœenega premrlega listja; severni veter med vejicami: na njih konœiœih, zapredeno v popkih, spi skrito æivljenje. Novo bitje pa klije tudi v srni, ki jo je v vroœih in soparnih dneh avgusta morda oplodil prav uplenjeni srnjak O, ti veœno æivljenje, ki si neskonœno ponavljanje! V to kroænico smo ujeti tudi mi, v sebi zakljuœujemo svoj krog, ki rojeva nove kroge veœno vrteœega se stvarstva Po mobiju pokliœeva Martina, naj naokrog, s terencem, pride po plen. Zveva tudi, da je z drugim strelom lovski gost iz Hotedrøice uplenil srnjega mladiœa, srnjaœka. Dva strela, dvoje uplenjene divjadi. Res: lep in œist lov Martin je, tako kot tudi jaz, iz Vipavske doline. Lovca na Œrnovrøkem sva postala hkrati, pred dobrim desetletjem. Hkrati sva zaprosila za sprejem v tamkajønjo LD; skupaj sva bila vabljena na strog uradni razgovor, preden so naju sprejeli kot kandidata; skupaj sva se œez Vrh Gore vozila v Idrijo na predavanja za lovske pripravnike; skupaj sva naredila lovski izpit, ki se nama je zdel pomembnejøi od mnogih drugih izpitov v æivljenju; skupaj jagava vsa ta leta in œutiva, kako naju sprejemajo vase in medse: javorniøki in kriænogorski gozdovi, hruøiøke globaœe, strmine in globine Idrijske Bele ter œrnovrøki lovci. Pozdrav lovini je bil slovesen: zaradi zamolklega zvoka lovskega roga, zaradi svetlih vtisov, ki smo jih prinesli s seboj iz gozda, zaradi lovsko praviœno uplenjene divjadi in tudi zaradi vznesenih besed lovovodje Mihe Zadnji pogon je bil vesel in hrupen, obarvan z vonjem po dobrih jedeh naøe Tonœke; povzdignjen s preøerno pesmijo iz petdesetih moøkih grl; oplemeniten s toplim globokim basom stároste œrnovrøkih lovcev, Vladimirja Kobala; potrjen z lovskim ropotom in zaœinjen z nenavadno glasnim smehom prevzemnika divjadi, naøega Romana, ki sicer ni lovec. Roman ima namreœ tako navado, da se smeje na vse grlo in zraven v hitrem taktu moœno udarja z nogo ob tla, kar vedno vzbudi salve smeha øe pri drugih prisotnih Lovski dom smo zapuøœali pozno zveœer. Tistih nekaj kozarœkov popitega vina, ki jih je na moœno podlago zauæil skoraj vsak od nas, ni skrbelo nobenega. Œe pijeø v sproøœeni druæbi, œe si poln veselja, brez zlih misli in zavisti, œe lahko vsakemu pogledaø v oœi, potem te vino ne upijani. Le pomaga ti, da svet gledaø s svetle strani in ubijalskega alkohola ni v tvoji krvi. Ne morejo ga zaznati niti najobœutljivejøe merilne naprave Franc Œernigoj Foto: F. Œernigoj Prepeliœar je padel v brezno Zadnji teden letoønjega avgusta se je na Klancah, med Gorenjim Jezerom in Loøko dolino, v osrœju Notranjske, zgodila nezgoda, ki bi ji zaradi sreœnega konca po pravici lahko rekli»sreœa v nesreœi«. Prekaljeni lovec Janez iz LD Loæ - Stari trg je okrog preæe klestil grmiœevje. Kot ponavadi ga je spremljal zvesti sopotnik in prav tako vseh gozdnih pustolovøœin vajen prepeliœar Bor, ki je v najlepøih pasjih fantovskih letih. Janez je naenkrat zasliøal kratek lajeæ, potem pa cviljenje nekje spodaj. Ko je spustil orodje iz rok in skoœil pogledat, kaj je s psom, ni videl niœesar, niti svojega psa ne. Œeprav se tam okrog vsak dan sprehaja kar nekaj medvedov in medvedk z mladiœi, ki se gostijo s sadjem, ki je letos, posebno na starih sortah jablan in hruøk, obrodilo obilno, kot æe dolgo ne, tokrat ni bilo v bliæini nobenega godrnjavega kosmatinca. A glej, tri metre od preæe je v travi zijala luknja, øiroka komaj za øirino ne preveœ krepkega moøkega, iz katere je iz precejøne globine prihajalo Borovo toæeœe cviljenje. Bor, ki mu je oœitno nenadoma Reøenec in reøevalec zmanjkalo tal pod nogami, je zdrsnil v kraøko brezno in se nekje zagozdil. Œez nekaj œasa so mu moœi popustile in s petih metrov je padel na dno brezna. K sreœi je mogoœe v dobi mobilnih telefonov hitro poklicati pomoœ. Janez je poklical svoje lovske tovariøe in jamarje. Rajmund Strle in Matej Kræiœ, jamarja iz Druøtva ljubiteljev Kriæne jame, in lovci Evgen, Andrej, in France so bili œez pol ure æe pri preæi. Reøevalna akcija se je zaœela. Najprej se je spustil v brezno Rajmund. V globini desetih metrov je dosegel psa, ga zavil v øotorsko krilo in navezal na vrv. Ekipa na povrøju je previdno vlekla nesreœnega øtirinoæca. A na pol poti se je ustavilo. Pes se je spet zagozdil in v brezno se je spustil øe Matej. Ko je osvobodil psa, so ga lovci lahko æe brez teæav potegnili na svetlo. Za njim sta iz ne preveœ prijaznega podzemlja prilezla na plano øe oba jamarja. Lastnik Janez ni bil na koncu akcije samo vesel, ampak tudi poøteno ganjen, ker njegov ljubljenec ni utrpel nobene poøkodbe, razen nekaj duøevnih ran, ki so v takøni situaciji razumljive. Ganjen je bil tudi zaradi poærtvovalnosti prijateljev in obeh jamarjev. Œeprav je glavna znaœilnost 555 Foto: F. Anzeljc

42 LOVSKI OPRTNIK kraøkega sveta, da je ves izvotljen in naluknjan, bi bilo pametno brezna, kakrøno je ob lovski preæi na Klancah, ustrezno zaøœititi. Naslednjiœ morda tisti, ki bi spet zdrsnil v globino, ne bi imel take sreœe, kot jo je imel Bor. Zahvala velja jamarjem, ki so bili takoj pripravljeni pomagati pasjemu nesreœniku. France Anzeljc Gamsji mladiœ v Vintgarju V LD Bled gospodarimo z manjøo populacijo gamsov, ki se prostorsko deli na dva dela. Del populacije poseljuje robni del kraøke planote Pokljuke in njene strmine, drugi del pa æivi na Borøtu (931 m) in Homu (834 m), ki ju seka ozka, turistiœno dobro znana soteska Vintgar. Po Vintgarju, ki ga je po zadnji ledeni dobi izdolbla reka Radovna, je celo poimenovan geografski reliefni izraz vintgar, ki pomeni sotesko z vzporednimi in navpiœnimi stenami. Strmine in previsne stene Vintgarja so odliœno staniøœe za gamse, saj so tod strma, neprehodna poboœja, porasla z redkim bukovim in gabrovim gozdom, ki ga ponekod sekajo œistine z gosto podrastjo. Lovci nikoli ne lovimo v turistiœnem delu Vintgarja, ki je naravni spomenik. Gamse lovimo nad Vintgarjem v Strmi strani na Borøtu in obœasno na Homu, kjer se v strmih poboœjih vleœeta lovski stezi. V tem revirju na leto uplenimo do dva gamsa, vœasih øe manj. Gamsi so v gozdu precej zaupljivi, tako da jih je mogoœe opazovati od blizu skoraj v vseh letnih œasih. Letos smo trije lovci LD Bled doæiveli zanimivo izkuønjo, saj smo øli na gamsa malo drugaœe. 21. junija smo namreœ prejeli klic, da je v soteski Vintgar ujet gams. Hitro smo se trije œlani LD Bled, Vlado Marolt, Stane Kapø in podpisani, organizirali in odpravili v Vintgar. O tem, kaj naj priœakujemo, smo lahko le ugibali, vendar niti slutili nismo, kakøen razplet nas œaka. Na vhodu nas je priœakal oskrbnik soteske, ki nam je povedal, da je gams ujet nekje pred Æumrovim spomenikom. Ko smo se odpravili v sotesko, smo si ogledovali poliœke in morebitne kraje, kamor naj bi se gams zatekel, a ga sprva nikakor nismo mogli najti. Po oskrbnikovih navodilih naj bi bil ujet na najoæjem delu soteske. Gamsji mladiœ, ujet pod mostiœkom. Ko sem se prek ograje spustil do vode, sem bil tako blizu gamsa, da sem ga æe vonjal, a ga øe nisem videl. Nato nam je na sreœo mimoidoœi obiskovalec pokazal, kje se skriva ubogi gamsji mladiœ. Kozliœ se je zatekel pod lesene mostiœke, ki so zgrajeni za obiskovalce Vintgarja. Tiœal je na skalni poliœki, ki je bila ravno pod mostiœkom, tako da ga je bilo nemogoœe opaziti. Videti ga je bilo mogoœe le skozi centimeter øiroke øpranje med deskami. Izhoda, razen prek reke Radovne, ni imel. Oœitno se je mladiœ bal vode in se je raje zatekel na poliœko in œakal, kaj mu bo prinesla usoda. Kako je priøel tja, od koder ni imel izhoda, lahko le ugibamo. Mogoœe je trop gamsov v suønem in vroœem juliju priøel pit vodo do Radovne in je igrivi mladiœ padel v vodo, morda je zdrsnil prek poboœja ali pa mu je spodrsnilo pri preœkanju Radovne in se je reøil na skalnato poliœko. Dostopa do poliœke nismo Vlado Marolt in Stane Kapø na poti iz soteske Gamsja kozica spet na svobodi imeli, zato smo se odloœili, da bomo odmaknili deske z mostiœka in mladiœka potegnili ven. Vse dogajanje je potekalo v polni sezoni, v lepem vremenu, ko je bilo v soteski mnogo obiskovalcev, za katere je bilo reøevanje pravi mali spektakel. Mladiœ nam Foto: M. Marolt je v prvem poskusu, da bi ga z vrvjo potegnili prek mostu, pobegnil do reke. K sreœi se je ponovno zatekel pod deske, kjer sem ga naposled le uspel ujeti in izvleœi. Gamsja kozica je bila izœrpana in v stresu. Na zaœetku, ko sem jo ujel, je malo zajokala, a se je v mojem naroœju kaj hitro pomirila. Nato smo jo hitro odnesli iz soteske in jo visoko nad njo spustili v Borøt. Hitro je stekla nekaj metrov proœ od nas in se zaœela takoj brezskrbno pasti, saj je bila oœitno zelo laœna. V upanju, da bo œim prej naøla svojo mater in da jo bo ta zopet vzela k sebi, smo jo izpustili v naravo. Borøt, kamor smo mladiœa izpustili, je povrøinsko relativno majhna vzpetina. Kozica je bil sicer telesno moœna, tako da je imela dobre moænosti za preæivetje. V spomin nam je pustila nekaj zanimivih fotografij, ki so malo drugaœne od obiœajnih lovskih fotografij. Tudi obiskovalci Vintgarja so priøli na svoj raœun, saj so lahko opazovali zanimivo reøevanje, kjer smo se lovci pokazali v drugaœni luœi, kot smo preveœkrat prikazani. Miha Marolt Razstava, ki je navduøila Moravœane Slikar Blaæ Slapar je z ljubeznijo narisal osmerico velikih zveri Kulturni dom v Moravœah æe dolgo ni bil tako poln, kot je bil ob nedavnem odprtju razstave domaœina, mladega, veœstranskega umetnika Blaæa Slaparja. Pokazal je svoje slike, risbe, pla- 556

43 LOVSKI OPRTNIK zovanega in slikanega v ljubljanskem æivalskem vrtu, vzelo veœ kot pol leta œasa. Sicer pa je na razstavi viselo tudi nekaj portretov in njegovih abstraktnih slik. Na razstavo so priøli tudi øolarji in mladina, kar je bilo slikarju posebno vøeœ, ker so njegove slike velikih divjih æivali vzpodbudile ne le obœudovanje, ampak tudi razmiøljanje, kako bi jih bilo dobro varovati v naravi, ker jo bogatijo in polepøajo. Mladi, 24-letni slikar ima za seboj æe nekaj uspehov. Srebrno nagrado na Slovenskem oglaøevalskem festivalu je dobila njegova ilustracija pesmi Napis nad kate, naslovnice Moravøkih novic, saj je absolvent vizualnih komunikacij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Diplomo je posvetil osmerici velikanov med divjimi æivalmi, katerih razstavljene slike so tako prepriœljive, da so oœarale marsikaterega obiskovalca. Zveri je risal v æivo v æivalskih vrtovih. Beli medved v velikosti 3 x 3 m je krasil razstavno dvorano, kot bi bil pravi kosmatinec na filmskem platnu. Avtor ga je øel slikat na platno v dunajski æivalski vrt zato, da ga je opazoval pri gibanju. In zakaj si je Blaæ Slapar izbral ravno zveri?»zato, ker jih obœudujem æe od malega in sem jih risal, øe preden sem øel v øolo. To so æivali, ki vzbujajo strahospoøtovanje,«je povedal na razstavi, ko je razlagal, kako mu je risanje belega in rjavega medveda, velikega pingvina, øimpanza, tigra, morskega psa, bizona, leva in planinskega orla, opamestom Sreœka Kosovela in prav takøno si je zasluæil na nateœaju za plakat ob stoletnici slovenskega filma. Slikar, ki je tudi oblikovalec, si je izbral motiv iz enega najlepøih vojnih filmov pri nas Ne joœi, Peter s stavkom malœka iz filma»a s ti tud notr padu?«vpraøanje je bilo namenjeno nemøkemu vojaku, ki je padel v Avtor je øel slikat belega medveda v æivalski vrt na Dunaj. Blaæ Slapar ob eni svojih likovnih stvaritev na temo velikih zveri kraøko jamo, kjer je bil fantiœek skrit. Mimogrede: ta stavek je mladina posvojila. Svojo prvo samostojno razstavo je posvetil pokojnemu bratu Aleøu, sestriœni Katji in soøolcu, ki so preminili v prometnih nesreœah. Blaæ Slapar je obœutljiva duøa, ki øe kako zaznava, kaj se dogaja okrog nas in po svetu. Pohvalno je, da se je lotil risanja zveri, ki so dandanes v veliki nemilosti. Æal so to pri nas tudi medvedi, s katerimi zdaj niœ veœ ne upravlja stroka, ampak politika! Slednje je mnenje spodaj podpisane. Albina Podbevøek Foto: A. Podbevøek Jezero Komarnik zbiraliøœe øtevilnih raznovrstnih ptic Raœji piknik v LD Lenart Œlani LD Lenart smo tudi letos, 3. septembra 2006, organizirali tradicionalni lov na raco mlakarico ob ribniku Komarnik pri Œrnem lesu. Lov, ki ga imenujemo Raœji piknik, vedno organiziramo prvo nedeljo v septembru; je kot nekakøen mejnik ob zavedanju, da je v naøe preœudovito okolje, v naøe Slovenske gorice zaœela prihajati jesen, ki nas med drugim obdari z lepimi lovskimi doæivljaji, ki jih lahko doæivimo na skupnih lovih med lovskimi tovariøi. Tako je bilo tudi tokrat. Lovci smo se zbrali prelepo nedeljo ob 8. uri ob jezeru Komarnik. Bilo nas je okrog 90, priøli so tudi iz pobratene LD Boœ na Kozjaku, LD Prosenjakovci, Trnovska vas, Oplotnica, Podgorci, Stoparce, Duplek, Voliœina, Sv. Jurij, Sv. Ana, Dobrava, Benedikt, Lenart in øe iz drugih lovskih druæin. Po pozdravnem govoru stareøine LD Lenart Viktorja Økofa smo se lovci v dveh skupinah odpravili na nasipe lepega jezera, v katerem pa je bilo zaradi poletne suøe bolj malo vode. Po znaku lovskega roga se je zaœel lov, ki je trajal skoraj do 11. ure. Lov organiziramo skupaj z LD Pernica zaradi preleta rac iz enega ribnika v drugega. Na svoj raœun so priøli tudi lovski psi, ki so imeli v loœju kar dovolj dela, da so jih dvignili. Æal nam je bila Diana bolj slabo naklonjena, saj smo uplenili samo 6 rac mlakaric. Maloøtevilen plen ni pokvaril prijetnega tovariøkega vzduøja ob prelepem lovskem domu v Sp. Porœiœu. Naø lovec, znani kuhar Stanislav Kegel, je pripravil œudovit srnjakov golaæ, za sladico pa je poskrbel s pravo slovenskogoriøko gibanico. Po zajetni podkrepitvi smo lovci zaœeli s tradicionalnim streljanjem na glinaste golobe. Tekmovanje je bilo prijateljsko, œeprav je bilo prijavljenih kar 70 tekmovalcev. Rezultati: 1. Bezjak LD Podgorci, 2. Gruøovnik LD Boœ na Kozjaku in 3. J. Perko LD Lenart. Vsi trije so prejeli pokale. Œlani LD Lenart smo se tudi tokrat dokazali z brezhibno organizacijo piknika; dokazali smo, Naø priznani kuhar Stanislav Kegel v svojem elementu da znamo pritegniti lovske tovariøe tudi v naø konec Slovenskih goric, da se med nami dobro poœutijo in sklepajo nova in nova poznanstva. To pa je dandanes, v œasu hitrega æivljenja in vse veœje globalizacije, najpomembnejøe. Stisk prijateljeve roke in nasmeh sta vredna celo bogastvo! Vabimo tudi druge, ki bi se nam æeleli pridruæiti prihodnje leto; prav prisrœno ste vabljeni in dobrodoøli boste med lovci LD Lenart v Slovenskih goricah. Prijateljstvo, prisrœnost in gostoljubnost so naøe dobre strani. Franc Øtumberger Foto: F. Øtumberger 557

44 V SPOMIN Anton Volk, naø dolgoletni (veœ kot 47 let) in œastni œlan LD Mirna Peœ, je umrl (rojen ). Ob otoænih zvokih lovskih rogov smo se od njega poslovili z vsemi lovskimi œastmi na pokopaliøœu v Preœni pri Novem mestu. Pogreba so se udeleæili øtevilni lovci s prapori iz sosednjih lovskih druæin, prisoten pa je bil tudi prapor ZLD Novo mesto. Anton je bil lovec vse od leta Zaupane so mu bile marsikatere odgovorne funkcije, saj je bil: tajnik, kinoloøki referent, knjigovodja in predsednik disciplinske komisije. Navedene naloge je opravljal v obdobju od leta 1985 do leta 2002, obenem pa je bil nekaj let tudi œlan IO pri ZLD Novo mesto, kjer je opravljal funkcijo referenta za finance in materialno poslovanje. Udejstvovanje Antona Volka je v lovski druæini Mirna Peœ zapustilo vidne sledove. Za vse prizadevno delo v LD Mirna Peœ in ZLD Novo mesto ga je LZS odlikovala z znakom za lovske zasluge, pa tudi z redom III., II. in I. stopnje. Hvala ti za vse! LD Mirna Peœ L. P. Mnoæica krajanov, znancev, predvsem pa lovcev se je aprila 2006 zbrala na pokopaliøœu v Hotedrøici, da bi se øe zadnjiœ poslovili od staroste naøe LD, Ivana Brenœiœa, ki je bil zadnji od ustanoviteljev LD Hotedrøica. Ivan je umrl 18. aprila 2006, le nekaj dni po dopolnjenem 98. letu. Brenœiœ se je rodil 1. aprila 1908 v Hotedrøici in je bil eden izmed moæ nekaj Hotencev, ki so ustanovili lovsko druæino. Æe od zaœetka je opravljal razne funkcije in prevzemal nase naloge in bremena ter utrjeval pot novonastali LD takoj po osvoboditvi. Od leta 1945 in neprekinjeno do leta 1954 je bil œlan UO LD, pozneje pa veœ let œlan nadzornega odbora. Bil je tudi prvi praporøœak v naøi druæini. Veliko naøih œlanov se øe spominja njegovih pripovedovanj in zgodb, predvsem, kako teæko je bilo prva leta, ko je bilo loviøœe prazno in so se æe takrat ukvarjali z naœrtovanjem ter gojitvijo divjadi. Seveda naœrtovanje ni bilo takøno kot dandanes, a je iz podatkov tedanje dobe jasno vidno, da je bila ena od njihovih glavnih nalog poveœanje øtevilœnosti divjadi v loviøœu, ki je bilo izropano zaradi vojne vihre. Teæko bomo pozabili njegove zgodbe, ki jim ni bilo ne konca ne kraja, predvsem ko je bilo treba kakøno»uøpiœiti«, kot je dejal sam. Veliko smeha in solz je bilo vsakokrat, ko smo ga pripravili, da je z nami obujal spomine. Mnogim lovcem naøe druæine je bil mentor in nas je s prvimi lovskimi koraki uspeøno vodil po loviøœu, saj je poznal skoraj vsak skriti kotiœek naøega loviøœa, kamor je z zadovoljstvom vodil mlade lovce na opazovanja in lov. Za delo, ki ga je vloæil v lovstvo, je Ivan prejel lovski odlikovanji: znak LZS za lovske zasluge in red III. stopnje. Leta 1980 je zaradi svojih zaslug postal tudi œastni œlan naøe LD. Dragi Ivan, æalostno je bilo poslednje slovo od tebe, ki si tako ljubil domaœo zemljo in naravo, ko so nam lovski rogovi in streli iz lovskih puøk naznanili, da je tvoj lov konœan. Za vse, kar si dobrega storil za nas in naøe lovstvo, se ti zahvaljujemo. Ostal nam boø v trajnem spominu. Æelimo ti le øe miren poœitek v domaœi zemlji. LD Hotedrøica V. Ø. Prvi poletni dnevi so razdajali sonœne æarke po naøi prelepi dolini, ko smo izvedeli, da je umrl naø dolgoletni lovski tovariø Ivan Økrbec. Tihe besede slovesa in zvoki lovskega roga so naznanili zadnje slovo naøemu spoøtovanemu prijatelju, ki je umrl Na njegovi zadnji poti ga je pospremila mnoæica krajanov in œlanov LD Stari trg pri Loæu ter drugih LD s prapori. Ivan Økrbec je bil œlan naøe lovske bratovøœine veœ kot pol stoletja: od leta Zgodnja otroøka leta je preæivljal pri stricu v Litiji. Pozneje se je øolal v Mengøu in Kranju, kjer je obiskoval øolo za organizacijo dela. Po izobraæevanju se je vrnil v Podcerkev. Bil je eden prvih delavcev Kovinoplastike - Loæ. Spomini na mladost ter æelja po vrnitvi v svet narave so Ivana leta 1953 pripeljali med lovce. Lovski izpit je opravil leta 1955 v Ljubljani. Od tedaj je opravljal veliko lovskih zadolæitev. Æe leta 1957 je postal tajnik. Blagajnik je bil kar tri mandatna obdobja (od 1964 do 1967, od 1971 do 1972 ter od 1977 do 1979), referent za lovsko literaturo je bil v letih 1974 in 1976, v letih 1975 do 1980 pa je bil predsednik DK LD. Ivanova delovna aktivnost se je odraæala tudi pri gradnji lovskega doma, obnovi lovskih koœ in pri delu v loviøœu. Za svoje vestno in poærtvovalno delo v lovstvu je prejel znak LZS za lovske zasluge in red III. stopnje. Lovci iz LD Loæ - Stari trg smo se mu za dobro delo oddolæili tako, da smo ga imenovali za œastnega œlana naøe LD. Økrbec je bil delaven, praktiœen in zaupanja vreden sogovomik. Znal je prisluhniti in obœutiti tovariøtvo. Poseben nasmeh na njegovem obrazu je izdajal prijaznost in obœutljivost do soœloveka. Dragi Ivan, mirno poœivaj v domaœi notranjski zemlji, sredi naøega loviøœa. Za vse, kar si storil za naravo in lovstvo, se ti zahvaljujemo z iskreno hvaleænostjo. LD Loæ - Stari trg R. S. Po krajøi bolezni nas je za vedno zapustil naø dolgoletni lovski prijatelj Franc Horvat iz Bodoncev, dolgoletni œlan LD Radovci. Franc se je rodil pri Gradu na Goriœkem. V LD Radovci je vstopil leta 1956, v œasu, ko je bilo treba trdo delati in s svojo marljivostjo dokazovati, da si poøten in z duøo ter srcem zavzet œlan zelene bratovøœine, da nisi samo lovec v ozkem pomenu besede, temveœ tudi gojitelj in ljubitelj divjadi in narave. Franc je bil tak dober lovski tovariø. Vendar tudi njemu ni prizanesla bolezen. Ni mu dovolila praznovati zlatega jubileja 50 let delovanja v LD Radovci. Do smrti je prebival v Bodoncih, kjer je bil tudi je tudi œlan ZB NOB, ki je delovala na obmoœju Pomurja. Franc je dajal napotke mnogim mlajøim œlanom, vzgajal mlade lovce in bil vedno zgleden œlan naøe LD. Zaradi svoje marljivosti je v naøi LD opravljal veœ odgovornih nalog. V LD Radovci je kot œlan IO LD opravljal funkcije referenta za lovni turizem od leta 1980 do 1998, ima pa tudi velike zasluge za razvoj tujskega lovnega turizma. To mu je omogoœalo znanje tujih jezikov, nemøœine in Iz lovskih vrst so za vedno odøli tudi: Boris Zarli, LD Tolmin, * , Bernd Furlan, LD Dobova, * , Anton Gorøe, LD Smuk, Semiœ, * , Franc Œernoøa, LD Rogaøka Slatina, * , Anton Adamiœ, LD Dolenja vas, * , Joæe Hajtnik, LD Golavabuka, * , Zmago Œehovin, LD Øtanjel, * , Joæe Terœon, LD Jezero, Komen, * , Joæe Semoliœ, LD Jezero, Komen, * , Dominik Vidic, LD Jesenice, * , Franc Pogaœnik, LD Joøt, Kranj, * , Feliks Sreœko Beloglavec, LD Pobreæje, Miklavæ, * , Janko Leban, LD Javornik, * , Umrlim œasten spomin! Ivan Kotar, LD Øentjernej, * , Emeran Reya, LD Sabotin, * , Joæe Bibiœ, LD Globoko, * , Pavel Draksler, LD Øenœur, * , Karlo Æiberna, LD Tabor, Seæana, * , Anton Hrastnik, LD Polskava, * , Pavel Visoœnik, LD Hoœe, * , Simon Smontara, LD Ormoæ, * , Alojz Œebulj, LD Strojna, * , Viktor Koneœnik, LD Mozirje, * , Franc Œernoøa, LD Rogaøka Slatina, * , Ivan Ambroæ, LD Laze, * , Branko Dragan, LD Trebnje, * , , Ivan Longar, LD Trebnje, * , italijanøœine, pa tudi poklic zasebnega gostilniœarja. Œlan NO LD je bil od 1998 do leta Za svoje zavzeto delo v lovski organizaciji je Franc prejel znak LZS za lovske zasluge in red III. stopnje. LD Radovci mu je izroœila priznanje za dolgoletno aktivno in neutrudno delo v LD. Nad odprti grob so se Horvatu v slovo priklonili prapori, zadoneli so lovski rogovi, oglasile so se puøke in naznanile njegov zadnji lov ter odhod v veœna loviøœa. Dragi lovski tovariø Franc! Ko smo ti lepega sonœnega junijskega popoldneva na pokopaliøœu v domaœih Bodoncih solovci LD Radovci, œlani sosednjih druæin, LD Brezovci, LD Grad Kuzma in LD Rogaøovci, pa tudi mnogi vaøœani, prijatelji in znanci iz bliænje ter daljne okolice izkazali zadnjo œast, smo v sebi obœutili praznino, ki je zavela po tvoji smrti. Zahvaljujemo se ti za vse, kar si storil za nas, in ti obljubljamo, da boø v naøih mislih vedno ostal z nami. Naj ti bo lahka domaœa zemlja in ptice naj ti pojejo, kot so ti vse æivljenje! LD Radovci H. V. Lovci LD Dravinja - Majøperk smo ob vseh priloænostih, øe posebno ob praznovanjih raznih jubilejev s ponosom poudarjali, da imamo v svojih vrstah øe ustanovnega œlana LD. To je bil naø Franc Kosi. Æalostni smo bili, ko smo izvedeli, da je Franc za vedno zapustil naøe vrste. Luœ sveta je zagledal v Srediøœu ob Dravi Osnovno øolo je konœal v rodnem kraju, v Zagrebu pa se je izuœil za kolarja. Ker v svojem poklicu ni dobil sluæbe, se je zaposlil v TT Varteks v Varaædinu kot tkalec, kamor se je od doma vozil v sluæbo s kolesom. Ker je bil ambiciozen in tam ni videl nobene moænosti napredovanja, se je leta 1941 odloœil za zaposlitev v Tovarni volnenih izdelkov Majøperk, med drugim tudi zato, ker so mu ponudili stanovanje neposredno ob reki Dravinji. Napredoval je v mojstra, vodjo vzdræevanja v tkalnici, nazadnje pa je bil vodja kontrole surovega blaga, kar je ostal vse do svoje upokojitve. V lovske vrste se je Kosi vkljuœil leta 1945, prav na dan ustanovitve Lovske druæine Majøperk (15. 8.), in sicer kot ustanovni œlan skupaj s øe 18 lovci. LD Majøperk se je leta 1949 zdruæila z LD Ptujska Gora, ki je bila naslednica Lovskega kluba Ptujska Gora, ustanovljenega leta 1921, v LD Dravinja - Majøperk. Vse od ustanovitve pa do leta 1972 je bil Franc œlan UO, v katerem je opravljal funkcije gospodarja, tajnika, blagajnika in strelskega referenta. Po duøi je bil lovec, posebno pa se ga bomo spominjali kot vnetega zagovornika in pobudnika ohranjanja lovskih øeg in navad. Lovci se ga bomo najbolj spominjali tudi kot veœnega»predsednika lovskega razsodiøœa«pri lovskih krstih. Franc je za svoje dolgoletno in zavzeto delo v LD prejel druæinsko priznanje, listino œastnega œlana LD, LZS pa ga je odlikovala z znakom za lovske zasluge in redom III. stopnje. Franc je bil tudi ustanovni in aktivni œlan Ribiøke druæine Leøje - Majøperk. RZS ga je odlikovala s svojimi vsemi tremi najviøjimi odlikovanji. 558

45 LOVSKA KINOLOGIJA Franc je bil tudi rojen glasbenik, kar je ostal vse do svoje smrti. Œeravno je bil glasbeni samouk, je bil dirigent Pihalnega orkestra DPD Svoboda - Majøperk celih 30 let, vodil je tudi meøani PZ, pomagal je pri postavitvi dveh operet in zanju priredil glasbo. Vodil je tamburaøki zbor in narodnozabavni ansambel, v katerem je tudi igral. Poleg vsega je bil v mlajøih letih tudi navduøen øportnik odbojkar. Veliko bi øe lahko napisali o naøem Francu, vendar naj misli strnemo z besedami:»bil si dober druæinski oœe in nadvse cenjen lovski tovariø. Takega se te bomo øe dolgo spominjali, zato je bilo slovo od tebe øe toliko teæje. Mirno poœivaj v naøi slovenski zemlji!«ld Dravinja - Majøperk R. B. Na piøeœkem pokopaliøœu smo se 17. junija 2006 poslovili od enega najstarejøih œlanov naøe LD, Franca Vrstovøka st. ali Rapoœkega Franceta, kot smo ga imenovali vsi daleœ naokrog. France se je rodil 11. februarja 1924 v Dednji vasi pri Piøecah. Otroøtvo in mladostna leta je preæivel med trdim delom na majhni kmetiji na predgorju Orlice, ki je komaj preæivljala druæino. S prihodom nemøkega okupatorja v naøe kraje se je Francu sicer mirno in ustaljeno æivljenje obrnilo na glavo: z druæino vred je bil izseljen v Nemœijo. Klic svobode in domotoæje po domaœiji na Veselem Vrhu pa sta bila premoœna, tako da je Francu kmalu uspelo pobegniti in se vrniti domov. Ker so ga Nemci iskali, je takoj naøel stik z NOG in odøel v partizane, v Kozjanski odred. Po vojni je nekaj mesecev delal pri Narodni milici, nato se je vrnil na domaœo kmetijo, se poroœil in ustvaril druæino ter zgradil lepo in urejeno domaœijo. Lovskim vrstam se je zapisal pred 51 leti prav v naøi LD. Kako tudi ne, saj je ves svoj æivljenjski vek preæivel sredi narave in dobesedno z njo. Æe kot otrok in mlad fant se je nagledal jutranjih bojeœih izstopov srnjadi na planjave njegovih Rapovc in naposluøal preletov ptic ob sonœnem zahodu. Bil je eden tistih klenih moæ, ki so po vojni postavili temelje naøi LD, ki so jo gradili od vsega zaœetka. Bil je tisti, na œigar pleœih je rasel lovski dom, v katerega je tako rad zahajal in za katerega gradnjo je daroval mnogo æuljev, znoja, œasa in materialnih sredstev. Franc je nekaj desetletij vodil tudi lovski revir Rapovce, za njim pa ga je prevzel njegov sin. V LD je bil od leta 1970 do 1986 œlan UO in od leta 1986 do 1992 NO. Bil je nosilec øtevilnih druæinskih priznanj, odlikovan pa je bil tudi z znakom LZS za lovske zasluge in redom III. stopnje. France je bil lovec z duøo poøtenega kmeœkega œloveka, ki mu ni bilo æal odrekanja v skupno dobro, ki je znal svoje interese podrediti skupnosti, kar je dandanes na æalost postala tako redka vrlina. Vsa njegova druæina je æivela za lov in lovce. Njegov dom in srce sta bila øiroko odprta za slehernega od nas, ki smo prihajali v Rapovce. Od njegove hiøe preprosto nisi mogel oditi, ne da bi te pogostili, ti dali vzpodbudno in prijazno besedo od prvega do zadnjega. France je tako uœil tudi svoja otroka in njune druæine. Uœili pa smo se tudi mi, ki smo v Rapovce prihajali s puøko in brez nje. Uœili smo se ljubezni do narave, soœloveka, æivali, divjadi. France je bil potrpeæljiv in vztrajen uœitelj nas, nadebudnih mladih lovcev. Nauœil nas je potrpeæljivosti, uæivati v skupnem delu, za skupno stvar. Nauœil nas je spoøtovanja do divjadi, do lovskih obiœajev, do korenin slovenskega lovstva. Øe nepolno leto nazaj smo ga obœudovali na skupnem lovu pri Veliki bukvi na vrhu Orlice. Obœudovali njegovo moœ, klenost, tehtno besedo, njegov miren nastop, pameten in pomirjajoœ nasvet. Znal nas je razveseliti s svojimi dogodivøœinami in øalami. O, kako bomo vse to pogreøali! Vlival nam je pogum in nam dajal varnost. Vodil nas je v lovsko pesem, z njim smo bili resniœno veseli. France je odøel v loviøœe, od koder ni vrnitve. Naøel je svoj mir ob æeni, kot si je, ko je bil øe æiv, vedno æelel. Nam pa ostaja nanj hvaleæen spomin ob vsem dobrem, kar nam je zapustil. Hvala ti, France! LD Piøece S. P. Zahrbtna bolezen je iztrgala iz vrst LD Moravœe Franca Avblja, ki je bil lovec, kmet, strojnik, predvsem pa preudaren œlovek in iskren tovariø. Luœ sveta je zagledal v Zg. Kosezah pri Moravœah. Velika druæina, v kateri je odraøœal, ga je nauœila, da mora vse deliti, dobro in slabo. To mu je ostalo za vse æivljenje. Delil je predvsem dobro, slabo pa je vedno znal zadræati zase. Œeprav je veœino svojega poklicnega æivljenja preæivel v Termitu, d. d., pa je v bistvu ostal kmet v najbolj plemenitem pomenu besede. Pravzaprav je bil del narave in samo po sebi je bilo razumljivo, da se je leta 1967 vkljuœil v lovske vrste. V LD se je dokazal kot izjemno delaven œlan. V letih 1978 do 1982 je bil gospodar, od leta 1982 do 1986 kinolog LD, nato pa ponovno dober gospodar od leta 1986 do Leta 1993 je prevzel vodenje druæine in ji nato predsedoval polnih 13 let, t. j. vse do svoje prezgodnje smrti. Za obdobje njegovega vodstva so druæino zaznamovali umirjeni odnosi ter vsestransko uspeøno vodenje. Mirno lahko trdimo, da se je ogromno naredilo in da je bila v veliki meri to prav zasluga naøega Franceta. Tvorno je sodeloval tudi z ZLD Ljubljana in sosednjimi LD. To ne nazadnje potrjujejo odlikovanja, ki jih je prejel za svoje prizadevno delo v lovstvu: priznanje LD Moravœe, znak LZS za zasluge in red III. st. ZLD Ljubljana ga je odlikovala s svojo plaketo. Franc je bil vsestransko aktiven moæ. Dolga leta je predsedoval KS Peœe, bil pa je tudi aktiven gasilec in œebelar, kar je navsezadnje potrdila tudi njegova zadnja pot. Pravijo, da takega pogreba øe ni bilo v Moravœah. Teæko je pravzaprav opisati boleœino in praznino, ki je ostala za njim. Radi smo ga imeli, ker je bil preprosto dober œlovek in iskren prijatelj. Takega bomo ohranili v trajnem spominu. LD Moravœe V. E. 2. dræavna razstava psov CAC Koroøka 2006 Pozdravni nagovor podpredsednika KZS (za lovske pse) Angela Vidmarja Najlepøi planinski goniœi CAC Koroøke 2006 Majhna, a zelo lepa Koroøka, ki jo obdajajo Urølja gora, Peca in Pohorje, se razprostira v osrœju severozahodne Slovenije, kjer je center Koroøke regije Slovenj Gradec. Tudi letos je privabila øtevilne razstavljavce iz evropskih dræav na 2. dræavno razstavo psov lovskih pasem. Poleg øtevilnih razstavljavcev lovskih pasem iz Slovenije je na razstavi sodelovalo kar nekaj razstavljavcev s øtirinoænimi lepotci iz Hrvaøke, Srbije in Œrne gore, Italije, Avstrije, Nemœije, Madæarske, Œeøke in Slovaøke. Koroøci bi razstavo glede na udeleæbo psov lovskih pasem mirno poimenovali kar mednarodno razstavo, saj je bila tudi organizacijsko na visokem nivoju. Organizacijo prireditve CAC - Koroøka 2006 je KZS zaupala mlademu klubu LKD Koroøke s sedeæem v Slovenj Gradcu. KZS se je odloœila tako, ker smo Koroøci v zadnjih letih organizirali kar nekaj prireditev in tekem in vselej je bila organizacija na kakovostnem nivoju. Zadnja prireditev, ki nam jo je zaupala KZS, je bila dræavna tekma goniœev na Koroøkem, iz katere izhaja tudi evropska prvakinja Cita, vodnika Mirana Suøca iz Doliœa pri Slovenj Gradcu. Ker je bila prireditev odliœno ocenjena, je bila odloœitev KZS, da 2. dræavno razstavo lahko kakovostno izpelje LKD Koroøke, popolnoma upraviœena. Bogata razstava z veœ kot 230 psi lovskih pasem in vrhunska organizacija LKD Koroøke sta bili poplaœani s sploønim zadovoljstvom razstavljavcev in gledalcev, ki so si ogledali razstavo. Ves trud trimeseœnega dela pod mentorstvom Marije in Blaæa Kavœiœa ter njune hœerke Martine je bil bogato poplaœan z uspeøno razstavo. Hvala jim za ves trud in pomoœ na vseh nivojih pri izpeljavi prve Koroøke razstave z mednarodnim prizvokom. Mlado LKD Koroøke je v nedeljo, 10. septembra 2006, prviœ v svojem petletnem obstoju po ustanovitvi, organiziralo 2. dræavno razstavo psov lovskih pasem na letaliøœu v Slovenj Gradcu v prelepem okolju, ki so ga dali na voljo vodstvo in lastniki Hotela Letaliøœe. Œlanom LKD nam je bilo tako omogoœeno, da 559 Vse foto: J. Grah

46 LOVSKA KINOLOGIJA pino pa je staæirala Bojana Tivadar. Sodniki so opravili svojo nalogo kakovostno, strokovno, predvsem pa objektivno, kar so potrdili tudi gledalci in vodniki psov. Tudi delegatka KZS Marija Kavœiœ je pohvalila delo sodnikov. S svojo avtoriteto je dosledno spremljala prireditev do konca in sproti reøevala posamezne teæave. Tudi pri oceni organizacije delegatka KZS ni skoparila s pohvalami in je povedala, da je razstava CAC - Koroøka 2006 veœ kot uspela ter da je potekala izredno tekoœe in kakovostno. Øtevilœnost privedenih psov lahko ocenimo za dobro, œeprav ni bila rekordna. Na specializirani lovski razstavi CAC na Gorenjskem pred dvema letoma je bilo namreœ okrog 230 psov. Prav je, da specializirana lovska razstava CAC ostane predvsem lovska, kar pomeni, naj se na njej dobro poœutijo tudi lovski vodniki, ki sicer ne prihajajo na sploøne razstave psov. Kljub taki usmeritvi pa bi bilo po moji oceni Najlepøi psi 2. dræavne razstave lovskih psov CAC - Koroøka 2006 (planinski goniœ, clumber øpanjel, resasti foksterier), njihovi vodniki, sodniøki zbor in delegatka KZS smo pripravili velike ocenjevalne kroge s senœniki in mizami ter veœ kot 500 sedeæev za razstavljavce in gledalce, ki so si priøli ogledat razstavo iz Slovenije in zamejstva. Razstavo na Koroøkem si je ogledalo veœ kot 2000 gledalcev in razstavljavcev. V uvodu je Joæef Grah, predsednik LKD Koroøke, ki je bil hkrati tudi vodja prireditve, pozdravil vse vodnike lovskih psov, goste, sodnike in gledalce, ki so se odzvali naøemu povabilu. Za njim je imel nagovor podpredsednik KZS za lovsko kinologijo Angel Vidmar. Na govorniøki oder je stopil tudi Duøan Leskovec, predsednik Koroøke LZ, ki je v svojem imenu in v imenu slovenskega lovstva zaæelel razstavljavcem veliko uspehov in jim prenesel pozdrave in æelje predsednika LZS Bogdana Mahneta. Pravila razstave sta predstavila Bojan Deberøek in Blaæ Kavœiœ, kot delegatka KZS pa je prevzela besedo Marija Kavœiœ, ki je uradno odprla razstavo psov lovskih pasem. Glavni pokrovitelj in sponzor razstave je bila HUBA Slovenija z lastnikom Tomaæem Øelekarjem. Razstavljavcem, ki so dosegli odliœne rezultate, je poleg velike koliœine pasje hrane v paketih poklonil tudi kristalni pokal za BOB (najlepøega psa te razstave). Med sponzorji je bilo tudi veliko drugih ljubiteljev tovrstnih razstav, za kar se jim na tem mestu iskreno zahvaljujemo, zabeleæeni pa so v biltenu, ki je izøel ob razstavi. Lovske pasme psov je v 7 krogih ocenjevalo 7 sodnikov iz Slovenije, Republike Srpske (BIH), Srbije, Œrne gore, Avstrije in Pozdrav nemøkih goniœev Najøtevilœnejøa pasma na razstavi so bili planinski goniœi (24), sledili so jim labradorski prinaøalec (21), nemøki prepeliœarji (15), nemøki lovski terierji (14), hannovrski barvarji (13), brandl braki (13), resasti jazbeœarji (11), bavarski barvarji (10), istrski kratkodlaki goniœi (9), beagleji (9), brak-jazbeœarji (8), kratkodlaki foksterierji (7), zlati prinaøalci (6), nemøki goniœi (5), irski setri (5), nemøki kratkodlaki ptiœarj (4), nemøki ostrodl. ptiœarji - æimavci (4), dalmatinci (4), basset houndi (3), istrski resasti goniœi (3), mali modri gaskonjski goniœi (3), pes. sv. Huberta (3), madæarske kratkodlake viæle (3), angleøki øpringer øpanjeli (3), angleøki koker øpanjeli - œrni (3), resasta foksterierja (2), dolgodlaka jazbeœarja - kunœarja (2), posavska goniœa (2), rodezijska grebenarja (2), bretonska ptiœarja (2), Parson J. Russel terier (1), dolgodlaki jazbeœar - pritlikavi (1), kratkodlaki jazbeœar (1), kratkodlaki jazbeœar - pritlikavi (1), bosanski barak (1), ogrski goniœ (1), kratkodlaki vajmarski ptiœar (1), clumber øpanjel (1), gladkodlaki prinaøalec (1), ameriøki koker øpanjel - œrni (1), angleøki koker øpanjel drugih barv (1), angleøki rdeœi koker øpanjel (1). Zastopanost razstavljavcev in psov na 2. dræavni razstavi CAC; Koroøka 2006 Dræava Øtev. psov Øtev. vodnikov Øtev. pasem 1. SLOVENIJA ITALIJA MADÆARSKA (H) AVSTRIJA (A) NEMŒIJA (D) SRBIJA IN ŒRNA GORA HRVAØKA (HR) ŒEØKA (CZ) SKUPAJ Nemœije. Po krogih so bili razporejeni na podlagi sodniøkih licenc, in sicer: Joæe Batiœ (SLO), Slavko Ælebnik (SLO), Vedran Boæiœkoviå (BIH), Wolfgang Retschitzegger (A), Vojko Pirher (SLO), Aleksander Sveteløek (SLO) in Joæe Vester (SLO). Sodnikom v krogih so bili v pomoœ tudi staæisti. Za FCI VI. skupino psov so staæirali mag. Blaæ Kavœiœ, Darko Groøelj in Radoø Burnik. Za FCI VII. skumogoœe pritegniti k udeleæbi øe veœ lovskih razstavljavcev iz Slovenije, pa tudi iz sosednjih dræav. Specializirane lovske razstave (»specialke«) so tudi idealna priloænost za pridobivanje dodatnih sodniøkih izkuøenj za sodnike, ki ocenjujejo le pse lovskih pasem, ne dobijo pa dovolj priloænosti tudi za sojenje na razstavah. Gostinska ponudba in postreæba sta bili v organizaciji gostincev in lastnikov Hotela Letaliøœe dobri, za kar moramo pohvaliti vse sodelujoœe, ki se jim øe enkrat zahvaljujemo, da so omogoœili prireditev v njihovem lepem okolju. Vsa pohvala velja organizatorju, œlanom LKD Koroøke, ki so z veliko truda in œasa uspeli pripraviti ustrezen razstavni prostor pa tudi organizacijsko dobro izpeljati zahtevno dræavno razstavo psov lovskih pasem. Zahvala velja tudi vsem drugim, ki so kakor koli pomagali pri njenem uspehu: sodnikom, vodnikom in prireditvenemu odboru. Joæef Grah, predsednik organizacijskega odbora 560

47 LOVSKA KINOLOGIJA Sodelovanje LKD Idrija na CAC - Koroøka 2006 Na priporoœilo in osebno povabilo predsednika Vzrejne komisije (VK) za goniœe Slavka Ælebnika smo se tudi œlani LKD Idrija udeleæili 2. dræavne razstave psov lovskih pasem CAC - KOROØKA Lovsko-kinoloøko druøtvo (LKD) Idrija deluje æe od leta 1980 in je najmanjøe lovsko-kinoloøko druøtvo v Sloveniji. V Lovsko zvezo Idrija (LZI) je povezanih 7 lovskih druæin, ki jim LKD Idrija nudi vse lovsko-kinoloøke usluge in prisluhne njihovim potre- Na razstavi CAC - Koroøka smo se œlani LKD Idrija odloœili, da prikaæemo vzrejne doseæke pri obeh pasmah istrskega goniœa, t. j. kratkodlakega in resastega. Obe pasmi sta nesporno slovenski, pa vendar je FCI (Federation cynologique international) avtohtonost obeh istrijancev dodelilo Hrvaøki, kar nikakor ni pravilno in je velika krivica naøi lovski kinologiji. Razstavljali smo tri kratkodlake istrske goniœe in enega resastega istrskega goniœa. V razredu mladih smo na omenjeni razstavi pokazali naøo kdl. istrsko goniœko Brino, vodnika Franca Bonœine iz Gorenje Kanolje pri Spodnji Idriji. Postala je prvakinja razreda mladih in pre- Anton Raspet iz Cerknega. Razglaøena je bila za prvakinjo med mladiœi. Od naøih øtirih istrijancev so bili torej kar trije psi visoko odlikovani. Dobro razpoloæeni in v veselem vzduøju smo se v poznih popoldanskih urah vraœali domov prepriœani, da se bomo udeleæili øe veœ tako dobro organiziranih razstav naøih lovskih øtirinoænih prijateljev. Anton Raspet, predsednik LKD Idrija 19. tekma v vodnem delu Ig 2006 Lahko je napisati poroœilo ali œlanek za revijo Lovec ali Kinolog, œe tekma poteka tako, kot si jo je zamislil organizator, in œe se strogo upoøteva doloœeni Pravilnik za tekmovanje lovskih psov vseh pasem v vodnem delu, ki so ga sprejeli delni zbori sodnikov za ptiœarje, øarivce in terierje, ki je v veljavi æe od leta Na podlagi razpisa kinoloøkih prireditev za leto 2006 je bila v okviru naœrtovanih prireditev LKD Ljubljana naœrtovana tudi 19. tekma v vodnem delu. Poimenovana je kot tekmovanje oziroma dræavno prvenstvo v delu psov v vodnem delu in je namenjena za vse pasme lovskih psov, ki na tej tekmi tekmujejo za pokal mesta Ljubljana. Uradno jo oznaœimo kot CACT Draga pri Igu 2006, potekala pa je Lepo je bilo opazovati, ko se je pod dvema zastavama (dræavno in KZS - FCI) ter pod praporoma LKD Ljubljana in LD Ig postavilo v øpalir 20 tekmovalcev z razliœnimi pasmami lovskih psov. Obdajalo jih je œudovito okolje ob vzhajanju jutranjega sonca in svetlikajoœih se meglicah, ki so se dvigale nad iøkim bajerjem, bogato obdanim z je- Vsi vodniki LKD Idrija in njihovi psi, razstavljeni na 2. dræavni razstavi lovskih psov Koroøka Foto: A. Raspet Kot, kjer je videti samo jezero, obrobje Mokrca in nebo: mir in raj na Zemlji Foto: M. Samar Izbiranje najlepøih mladiœev lovskih psov Slovenije. Prvakinja je postala Lola (resasta istrijanka) z mlado vodnico Brigito Raspet. bam. LZI ima v 7 LD vœlanjenih 384 lovcev, a jih je od njih samo 115 œlanov LKD Idrija. Za druøtvo je to zelo malo œlanov kinologov, smo pa zato vsi zelo delavni in pravi ljubitelji lovskih øtirinoænih prijateljev, ki smo kos tudi najteæjim kinoloøkim zahtevam. V LKD Idrija so predstavniki vseh skupin lovskih psov (razen ptiœarjev), vseh skupaj jih je pribliæno 110, prevladujejo pa goniœi, predvsem istrijanci in posavci. jela naslov BOB (prvakinja pasme), za kar si je prisluæila dva pokala. V vmesnem razredu smo razstavljali istrsko kdl. goniœko Baro vodnika Simona Rudolfa iz Podlaniøœa pri Cerknem; prejela je odliœno oceno in naslov CAC. V razredu delovnih psov smo razstavljali prav tako kdl. goniœko Bajdo, ki jo je vodil lastnik Slavko Burnik iz Sp. Idrije, in je dobila oceno odliœno. Resasto istrsko goniœko Lolo je v razredu mladiœev razstavljal Tekmovalce je pozdravil tudi vodja sodniøkega zbora in obenem delegat KZS Vinko Forøœek. 561

48 LOVSKA KINOLOGIJA senskim rastlinjem. Kar œutilo se je, da bo dan miren, za tekmovalce ugoden in uspeøen. Sledili so pozdravni in otvoritveni govori po vrstnem protokolarnem zaporedju. Najprej je udeleæence pozdravil vodja prireditve Roman Celarc, potem podpredsednik LKD Ljubljana Joæe Roæmanc in za njim kinoloøki cev. Dva prijavljena sta tekmo predhodno odpovedala. Tekma je potekala tekoœe, brez kakrønih koli posebnih spodrsljajev, brez pritoæb in v zadovoljstvo tekmovalcev in prireditelja. Ekipno so bile najboljøe naslednje ekipe: 1. LKD Ptuj I.; 2. Primorje; 3. LKD Gorica Ne æelim na øiroko analizirati rezultatov in ocen posameznih parov, ker v veœini primerov to ne pomeni niœ, œe si dela tudi ne ogledaø. Menim, da je pomembneje sodelovati, si takøno tekmo ogledati, saj øele tako œlovek dobi pravi obœutek za kritiko. Preglednica za razvrøœanje v nagradne razrede je namreœ dokaj tesna in v posameznih disciplinah odloœajo minute in sekunde za doloœeno opravilo psa. O dosedanjem delu, t. j. tekmah v vodnem delu, je bilo æe veliko napisanega (od vodij prireditev in avtorjev œlankov), a malo objavljenega. Treba je opozoriti na dejstvo, ki ga ni mogoœe spregledati: da je v zadnjem œasu opaziti vse manj zainteresiranih vodnikov, pa tudi øtevilo opazosodnik in vodja sodniøkega zbora ter obenem delagat KZS Vinko Forøœek. Teren, kjer je potekala tekma, je za takøne prireditve enkraten in ga ni mogoœe na kratko opisati. To je bajer, kjer je na vzhodni strani takoj ob jezeru lovski dom LD Ig, od koder je preœudovit razgled po celotni povrøini bajerja in neposredno na mokrøko pogorje, preteæno poraslo z listnatim drevjem, kjer œlovek s srcem in duøo vsrkava œisto, naravno in neokrnjeno æivljenjsko duøevno hrano. To je raj, kraj miru, sveæine in navdiha za delo. Bil je prijetno topel, sonœen in miren dan, vreden enkratnega soæitja. Soæitje so tod naøli tekmovalci in øtirinoæni prijatelji, sodniøki zbor in drugi prisotni. Tako kot sem æe omenil, se je na ta dan zbralo 20 tekmovalcev, 6 sodnikov, strokovni delavci in celotna administrativna ter redarska sluæba. Seveda pa ni manjkalo gledalcev, lovskih pripravnikov in drugih ljubiteljev lovskih psov ter tovrstnih tekmovanj. Po konœanem uvodnem delu so se tekmovalci po ærebu øtevilk razdelili glede na posamezne discipline v 3 skupine. Vse tri discipline je ocenjevalo skupaj 6 sodnikov, in sicer v parih. Sodili so izkuøeni kinoloøki sodniki. Veœina jih je na tekmi ocenjevala æe veœkrat, nekateri Sodnika ocenjujeta in komentirata delo psa in vodnika. pa so svoje sodniøko poslanstvo opravljali æe od prve tekme, ki je bila organizirana leta Sodili so kinoloøki sodniki: Vinko Forøœek, Ivan Traven, Joæe Rus, Mirko Koroøec, Joæe Selan in Oresto Bordon. Za tekmo je bilo uradno prijavljenih 22 tekmovalcev, tekme pa se je udeleæilo 20 tekmoval- Tudi letos je zmagal Vilko Turk z nemøko kratkodlakarko Brino. Posamezni rezultati tekmujoœih vodnikov psov Uvrst. Tekmovalec Ime psa Nagradni Øtev. Œas in pasma razred toœk 1. Vilko Turk Brina - NKP ,94 2. Dimitrij Arœon Bor - Pr 1. a 82 2,06 3. Marjan Æiæmond Astor - NKP 1. b 82 4,10 4. Edmond Ferfolja Biser - Pr ,88 5. Vili Postruænik Kora - NKP 1. a 80 4,08 6. Alojz Æiher Ajøa - NÆ 1. b 80 4,51 7. Savo Juren Doro - NÆ 1. a 77 1,78 8. Janez Horvat Ajda - NKP 1. b 77 3,31 9. Vinko Cernatiœ Kola - NKP , Aljaæ Øobar Cina - NKP 1. a 71 5, Vlado Bogdanoviœ Feja - NÆ 1. b 71 5, Anton Savargnani Pegy Vaj. Pt , Janez Horvat Deni - NKP 3. a 71 2, Aleksander Koøuta Eneja - NKP 3. b 71 7,92 Vse foto: B. Rakar valcev se manjøa. O razlogih ne bi razpravljal, saj so znani veœini zelene bratovøœine (predvsem zaradi raznih pritiskov medijev in neusklajenih zakonov). Ker prihodnje leto naœrtujemo jubilejno, 20. tekmo, æe sedaj vabim poleg tekmovalcev tudi vse tiste, ki so ljubitelji lovskih psov in razliœnih tekmovanj, naj si tekmovanje ogledajo. V slogi je moœ! S podelitvijo 1., 2. in 3. mesta in prehodnega pokala mesta Ljubljana smo najboljøim izroœili øe ekipne pokale, nato pa so vodja prireditve in podpredsednik LKD Ljubljana ter predsednik zbora sodnikov sklenili tekmovalni del. Za popestritev zakljuœnega dela lovsko-kinoloøke prireditve in dobro razpoloæenje so poskrbeli œlani LD Ig pa tudi veseli tekmovalci s Primorske, Øtajerske in Prekmurja. Zato naj nas tekmovalni duh vodnikov in sodnikov zdruæuje tudi naprej. Ob takih trenutkih namreœ laæe pozabimo na teæave, ki nam jih preveœ vsiljujejo mediji, novi predpisi o lovu in najrazliœnejøe prepovedi o naœinu lova ter tekmovanja lovskih psov. Le malo se jih zaveda, da s tem pri psih razgrajujemo tiste bistvene lastnosti, ki jih lovski psi morajo imeti za lov, kar je psom dano v naravi in za kar so tudi ustvarjeni. Zahvaljujem se vsem sodelujoœim, tekmovalcem pa tudi drugim organom, sponzorjem in tudi gledalcem, ki so prav tako prispevali, da je bila tekma uspeøna. Nasvidenje leta 2007 na 20., jubilejni tekmi v vodnem delu v Dragi pri Igu. Vinko Forøœek, kinol. sodnik Uspeøna kinoloøka dejavnost v LD Slavnik - Materija Œlani LD Slavnik - Materija, ki so lani slavnostno obeleæili 50-letnico obstoja njihove LD, si æe od nekdaj prizadevajo, da bi imel lovski pes pri lovu pomembnejøo vlogo. Zato se zavzemajo, da bi dolgoletno tradicijo dela z lovskimi psi ohranili tudi v prihodnje. Da bi si œim veœ œlanov LD priskrbelo svojega lovskega psa, jim LD pri vzdræevanju psov pomaga med drugim tudi tako, da poravna stroøke obveznega letnega cepljenja. Korenine lovske kinologije LD Slavnik - Materija segajo æe daleœ, saj so ji v druæini zaœeli pripisovati potrebno pomembnost 562

49 LOVSKA KINOLOGIJA Vzrejna skupina istrskih resastih goniœev v LD Slavnik - Materija. Od leve proti desni: Anton Mahne s plemenjakom Borom (vzrejna ocena I/I in R. CACIB), Rado Ivanœiœ s plemenjakom Dikom (vzrejna ocena 4/I), Joæe Mahne s plemenko Ajko (vzrejna ocena 5/I in CACIB), Stojan Pleøinger s plemenko Ajdo (vzrejna ocena 5/I) in Albin Mahne s plemenko Dono (vzrejna ocena 4/I). æe pred dobrimi 35 leti, øe pred sprejetjem Lovskega zakona leta Od tedaj so vse lovske druæine morale v loviøœe le s œistopasemskimi (rodovniøkimi) lovskimi psi. Tako so æe v 70. letih v LD Slavnik - Materija kupili prvi par kratkodlakih istrskih goniœev. Psa sta bila kupljena v psarni v Preserjih. Naslednji par so Prvo leglo istrskih resastih goniœev, ki jih je leta 1990 skotila mama Biba. Vzreditelj je bil Anton Mahne. Vodniki lovskih psov LD Slavnik - Materija, fotografirano Foto: Slavko Geræelj Foto: A. Mahne kupili œez dve leti, in sicer par jazbeœarjev, leta 1974 pa øe dva psa jazbeœarja. Vse kupljene pse je LD razdelila tistim svojim lovcem, ki so jih æeleli in za katere je ocenila, da bodo za pse vestno skrbeli, jih øolali ter se z njimi redno udeleæevali skupnih pogonov. Vodniki so se izobraæevali skupaj s psi ter svoje znanje in ljubezen do øtirinoæcev prenaøali tudi na druge lovce. Od leta je bil prvi kinoloøki referent Anton Mahne, zdaj æe dolgoletni œlan LD. Za naslednjega kinologa je bil imenovan Danilo Gvardjanœiœ, za njim pa Darko Jeluøiœ. Leta 1979 je delo kinologa prevzel Joæe Mahne, ki od tedaj øe vedno vestno opravlja svoje delo. Takoj po prevzemu funkcije kinologa je kupil kar pet resastih istrskih goniœev in se zaœel naœrtno ukvarjati z rejo teh goniœev. Zdaj se v LD Slavnik - Materija poleg Joæeta Mahneta in Antona Mahneta s to dejavnostjo ukvarjajo øe: Stojan Pleøinger, Albin Mahne, Rado Ivanœiœ, Albin Hrvatin in Mitja Dodiœ. Dolgoletno poærtvovalno delo vzrediteljev psov je obrodilo velike sadove, saj se œlani LD lahko pohvalijo s precejønjim øtevilom uporabnih psov. V druæini imajo 11 resastih in dva kratkodlaka istrska goniœa, enega nemøkega prepeliœarja, pet brak-jazbeœarjev, tri lovske terierje in enega psa krvosledca barvarskega barvarja. Med vsemi lovskimi psi so zaradi lege in znaœaja loviøœa v druæini izredno pomembni prav psi goniœi, predvsem v œasu skupnih lovov. Loviøœe LD Slavnik - Foto: Slavko Geræelj Eden izmed petih resastih goniœev, ki so jih leta 1979 kupili v Œrnem Vrhu nad Idrijo pri vzreditelju Valentinu Trœku. Materija se namreœ razprostira v sredogorskem svetu, na obmoœju Brkinov in Œiœarije. Zelo razœlenjeni Brkini so hribovita pokrajina, prav tako hribovita Œiœarija je preteæno gozdnata, nekdanje paønike in travnike pa postopoma in nezadræno zaraøœa grmiœevje. Pri delu lovske pse ovirata visoka trava in gosto grmiœevje, pozimi pa za nameœek tudi sneg. Zato je na tem obmoœju najprimernejøi visokonogi istrski goniœ. Kinoloøki referent pri nakupu lovcem svetuje glede novih lovskih psov prav te pse. Obalno-Kraøko LKD je LD Slavnik - Materija za delo na kinoloøkem podroœju odlikovalo leta 1989 in Naj omenim le najviøja priznanja, ki so jih prejeli posamezni lovski vodniki za kinoloøke zasluge v lovski druæini: srebrno priznanje so prejeli Ciril Segulin, Darko Jeluøiœ, Albin Juriøeviœ, Danilo Gvardjanœiœ, Ivan Stanœiœ, Albin Mahne in Albin Hrvatin. Zlato priznanje pa so si prisluæili Vinko Cetin, Anton Mahne, Milan Gropajc in Joæe Mahne. Slednji je za delo na kinoloøkem podroœju prejel tudi red KZS I. in II. stopnje. Pes kot lovski prijatelj se je skozi stoletja izoblikoval v pravega lovskega tovariøa, ki je v loviøœu tako rekoœ æe nepogreøljiv œlen. Na skupnih lovih so psi vedno prisotni, svojim vodnikom na lovu pa ne le pomagajo, temveœ jim tudi popestrijo lov. Lovci LD Slavnik - Materija upajo, da bo tako tudi v prihodnje. Glede na njihovo dolgoletno kinoloøko tradicijo in kinologe vse kaæe, da bo res tako. Katerina Kljun Foto: A. Mahne 563

50 Predvidena legla lovskih psov Lovski terierji (SLRLt): O: 5/I, m: I4/I, , Franc Pipan, Zbilje 32/a, 1215, Medvode. O: 5/I, m: 5/I, , Jaka Logar, Pod bregom 2, 2380 Slov. Gradec. Kdl. jazbeœarji (SLRJk): O: 5/I, m: 5/II, , Rudolf Bauman, Sp. Dobrenje 36/b, 2211 Pesnica. Res. jazbeœarji (SLRJr): O:5/I- VUP, m: 5/I, , Stanko Lihtenvalner, Ilovci 15, 2275 Miklavæ. Istr. kdl. goniœi (SLRGIk): O: 4/I, m: 5/I, , Franc Jakljeviœ, Ul. Belokranjskega odreda 18, 8330 Metlika. Res. istr. goniœi (SLRGIr): O: 5/I, m: 4/I, , Alojz Jagodnik, Øempas 21, 6253 Kneæak. Nemøki prepeliœarji (SLRPr): Serci: O: 5/I, m: 5/I, , Boæidar Horaœek, Koœe 75, 6258 Prestranek. Balkanski goniœi (SLRGb): O: 5/I., m: 4/I , Bojan Petanœiœ, Velika Ligojna 60, 1360 Vrhnika. Beagli (SLRBig): O: 5/I, m: 5/I, , Psarna Brakada, Druæina Omejec, Selca 6, 4227 Selca. Narisal: H. Zeiler Kinoloøka zveza Slovenije Oroæje in optika Prodam risanico, kal. 7 x 70 Rem. Mag., z globoko gravuro in str. daljnogledom Kahles Helia Super 6 x 42 (Suhlova montaæa), antinit cev. Cena Tel.: (03) Kupim dobro ohranjen strelni daljnogled Swarovski 6 x 42 za montaæo na risanico. Tel.: 041/ , Jure. Prodam øibrenico znamke Helicobloc Ercar, kal. 16/16, in karabinko Sava- Kranj, kal. 8 x 57 IS, s str. daljnogledom. Tel.: 041/ Prodam revolver Taurus, mod. 70 (bruniran), kal..32 SW long. Tel.: 031/ Prodam kombinirko Betinsoli, kal..308 Win. /20 Mag., s str. daljnogledom Docter 6 x 42 (Suhlova montaæa) in revolver Guger GP 100, stainles, kal. 357 Mag., cev 4 inœe, tok ter 100 nabojev. Tel.: 041/ Zelo ugodno prodam nov strelni daljnogled Tasco Zoom 3 9 x 56 z osvetljenim kriæem. Cena samo sit. Tel.: 041/ Prodam 80 nabojev (originalnih!), kal. 6,5 x 54 M. Sch., RWS. Naboji so v Trgovini Lovec Trade, d.o.o. v Ljubljani; tel.: (01) Prodam karabinko, kal. 8 x 57 IS, s str. daljnogledom Vega 4 x 32 (suhlska montaæa). Cena sit Tel.: (03) , 031/ Prodam karabinko, kal. 8 x 57 IS, brez strelnega daljnogleda in montaæe. Puøka je odliœno ohranjena. Tel.: 040/ Prodam œeøko karabinko, kal. 7 x 64, s str. daljnogledom Swarovski (Suhlova montaæa) in œeøko bokarico kal. 7 x 57 R/ 12 z menjalnimi cevmi 12/12. Tel.: 041/ Prodam enocevno øibrenico Beretta, kal. 16, kot nova (cena sit) in teleskop Buchnell 15 45, kot nov ( sit). Tel.: 041/ Prodam revolver Arminius HWS, kal..22 WMR, menjalni boben kal..22 L.R.. Cena po dogovoru. Tel.: 01/ Lovski psi Zelo ugodno prodam leglo lovskih terierjev, odliœnih, delovnih starøev. Stari so 6 mesecev. Tel.: 041/ , Lado. Prodam resaste istrske goniœe, stare pet mesecev. Starøi so odliœni goniœi. Tel.: 031/ ali (05) Prodam brak-jazbeœarja, mladiœa. Tel.: 041/ ali (03) Priœakujemo vrhunsko leglo nemøkih ptiœarjev æimavcev (prve dni decembra 2006), delovnih starøev: mati; Mali oglasi Bea II vom Rauhhaar, 4 /5, JZP t, ØPP SM 196 I.e n.r.; oœe: Balu vom Bachbrückl, prvak Avstrije, 5 x øampion Avstrije, A.N.L.P. (PZP) 135 t, preizkus trdnosti znaœaja 4/4 (odliœno), F.F.W. (ØPP) 291, II. a n. r., F.V.F.G.P. (VUP) 403, II. a n. r. Dodatne informacije in rezervacije po tel.: 041/ Prodam dva nemøka ptiœarja æimavca, poleæena , z opravljeno telesno oceno, PZP in JZP. Prvi je serec, z ocenami 5/5,PZP t in JZP 184 t.; drugi pa rjavec, z ocenami: 4/4, PZP 50 t in JZP 184 t. Dodatne informacije po tel.: 041/ Prodam mladiœe, hanovrske barvarje. Tel.: (05) ; po 19. uri. Madæarska kratkodlaka viæla: na voljo so vam mladiœi odliœnih delovnih linij, poleæeni Mati: PZP 47 t, JZP 158 t, HD-B; oœe: PZP 47 t, ØPP 200 I.a n. r., HD-A, CH SLO. Vzreditelj Vojeslav Krajnc, Æerjav 17, 2393 Œrna na Koroøkem. Tel.: 041/ ; (02) , 041/ , 031/ Prodam dva nemøka prepeliœarja rjavca (leglo ). Tel.: 041/ Ugodno prodam dva mlada nemøka prepeliœarja serca, samœka, stara 4,5 meseca. Sta potomca odliœnih starøev. Tel.: 040/ Prodam nemøkega lovskega terierja, starega 3 leta. Primeren je za pogone, usposobljen za delo po KS. Tel.: 031/ Prodam leglo nemøkih lovskih terierjev, odliœnih starøev (leglo ). Zorko Pucer, Lepovœe 2/a, 1310 Ribnica; tel.: 040/ Prodam nemøke lovske terierje, poleæene , vrhunske vzrejne linije, ter mladiœa pasme nemøki tribarvni goniœ (psa in psiœko), stara 5 mesecev. Tel.: (02) ali 031/ Prodam 3 mesece staro nemøko lovsko terierko. Tel.: 031/ Prodam nemøka lovska terierja, samœka in samiœko (po izbiri), stara 5 mesecev. Tel.: 040/ Prodam leglo nemøkih prepeliœarjev sercev. Tel.: (03) ali 041/ Prodam 3 mesece stare resaste jazbeœarje. Oœe: 5/I, VUP; mati: 5/II. Tel.: 041/ Prodam mlade hanovrske barvarje (leglo ). Oba starøa sta odliœna v delu in po telesu (mati prvakinja Slovenije in øampionka). Tel.: 040/ Drugo Prodam terensko vozilo suzuki jimny special, 2002, NOVEMBER Datum Luna Sonce zora/mrak (navt.) vzide zaide vzide zaide zaœet. konec 1. Sr 14:53 1:08 6:42 16:48 5:36 17:55 2.»e 15:12 2:29 6:43 16:47 5:37 17:54 3. Pe 15:31 3:51 6:45 16:45 5:38 17:52 4. So 15:53 5:15 6:46 16:44 5:40 17:51 5. Ne 16:18 6:40 6:48 16:42 5:41 17: Po 16:51 8:07 6:49 16:41 5:42 17:49 7. To 17:34 9:29 6:51 16:40 5:44 17:48 8. Sr 18:28 10:41 6:52 16:38 5:45 17:46 9.»e 19:34 11:40 6:54 16:37 5:46 17: Pe 20:44 12:23 6:55 16:36 5:47 17: So 21:56 12:55 6:56 16:35 5:49 17: Ne 23:06 13:20 6:58 16:33 5:50 17: Po :39 6:59 16:32 5:51 17: To 0:13 13:56 7:01 16:31 5:52 17: Sr 1:18 14:10 7:02 16:30 5:53 17:39 16.»e 2:21 14:24 7:04 16:29 5:55 17: Pe 3:26 14:39 7:05 16:28 5:56 17: So 4:31 14:56 7:06 16:27 5:57 17: Ne 5:39 15:16 7:08 16:26 5:58 17: Po 6:49 15:42 7:09 16:25 5:59 17: To 8:00 16:14 7:10 16:24 6:01 17: Sr 9:09 16:57 7:12 16:24 6:02 17:34 23.»e 10:10 17:53 7:13 16:23 6:03 17: Pe 11:01 19:01 7:15 16:22 6:04 17: So 11:41 20:16 7:16 16:21 6:05 17: Ne 12:12 21:35 7:17 16:21 6:06 17: Po 12:36 22:54 7:18 16:20 6:07 17: To 12: :20 16:20 6:09 17: Sr 13:16 0:12 7:21 16:19 6:10 17:31 30.»e 13:34 1:31 7:22 16:19 6:11 17:30 km, kovinsko zelene barve, 2 x zraœni blazini, klima, kot nov. Tel.: 041/ Prodam novo motorno æago dolmar 450, primerno za delo v loviøœu. Tel.: (03) Prodam race, fazane in jerebice za øolanje psov. Tel.: 041/ Prodam veœ lovskih trofej in nevezane letnike revije Lovec od leta 1959 do Tel.: 040/ Izdelam vam gamsov œop (divji praøiœ, jelen, jazbec). Tel.: (04) ali GSM: 041/ , Basaj. Izdelam vam umetne valilnice in krmilnice za ptice (veœ vrst), montiram lovske trofeje (rogovja in roglje, œekane itn.) na naravne podloæne deøœice. Tel.: (01) Prodam slavnostno lovsko obleko. Tel. : 041/ Prodam nov, dvodelni lovski nahrbtnik, primeren tudi za noønjo uplenjenega gamsa ali srnjadi. Tel.: 031/ Prodam novo avtomatsko krmilnico. Tel.: 041/ Po predhodnem dogovoru vam nudimo popolno oskrbo s hrano, pijaœo, postreæbo z divjaœinskim golaæem, bograœem, mesom na æaru Tel.: 041/ Prodam razliœne lovske trofeje (rogovja jelenov in srnjakov) in koæo divjega praøiœa. Cena po dogovoru. Tel.: (01) Prodam gume M+S, good year, skoraj neuporabljene. Tel.: Cena sit. Tel.: 041/ Prodam damjake v okolici Zasavja, za odstrel ali rejo (po izbiri). Tel.: 031/ Prodam koøute za nadaljnjo rejo. Tel.: 051/

51 Prodam lado nivo, 1996, km (servisna knjiæica) in prodam (ali zamenjam) range rover 4,6 HSE, 1998, kupljen v Sloveniji (servisna knjiæica). Tel.: 031/ Prodam zbirko odpadlih srnjaœjih rogov (120 kosov). Cena po dogovoru. Tel.: 041/ IZDELAVA LOVSKIH OBLEK (KROJEV) IN KLOBUKOV PO MERI, KAKOVOSTNO IN PO ZELO UGODNI CENI! PREPRIŒAJTE SE SAMI! KROJAØTVO PEŒOLER, s.p., Kranj Tel.: 04/ GSM: 031/ kontaktni naslov: joze.pecoler@tele-cable.net DRÆAVNA TEKMA ZA GONIŒE Vzrejna komisija KZS za goniœe, v sodelovanju z LKD Koroøke organizira dræavno tekmo goniœev (razen brak-jazbeœarjev) Tekma bo ob 8. uri. Zbor bo pred gostilno Rogina v Podgorju pri Slovenj Gradcu. Na tekmi bo tekmovalo najveœ 30 psov. LKD in zainteresirane prosimo, da prijave poøljejo tajniku VK, na naslov Joæef Verœko, Troblje 46/d, 2380 Slovenj Gradec do Tajnik VK za goniœe: Joæef VERŒKO VZREJNI PREGLED ZA GONIŒE, RAZEN BRAK-JAZBEŒARJEV Vzrejna komisija za goniœe ugotavlja, da med letom, po razpisanem in opravljenem vzrejnem pregledu, veliko skrbnikov (vodnikov) goniœev prosi za izredni vzrejni pregled zaradi parjenja. Zato se je VK odloœila, da bo v svojem mandatu organizirala dva vzrejna pregleda na leto, in sicer v spomladanskem ter jesenskem œasu in na razliœnih krajih. Tako se bomo tudi izognili prevelikemu øtevilu izrednih vzrejnih pregledov. Vzrejna pregleda za VI. skupino (goniœe), razen brak-jazbeœarje, bosta: 1. termin: ob 8. uri v Podgorju pri Slovenj Gradcu pred Gostilno Rogina in 2. termin: ob 8. uri v Øtorjah pri lovskem domu LD Raøa - Øtorje, Øtorje 158, 6210 Seæana. Skrbniki psov morajo imeti ob vzrejnem pregledu s seboj originalni rodovnik in kopijo rodovnika, pes mora biti cepljen, telesno ocenjen in imeti tudi opravljen preizkus naravnih zasnov. Tajnik VK za goniœe: Predsednik VK za goniœe: Joæef VERŒKO Slavko ÆLEBNIK MADÆARSKA JESENSKO-ZIMSKI LOV NA JELENA 4 polpenzioni v luksuzni lovski koœi, 3 dni organizacije lova z vodenjem poklicnega lovca in terensko pripravo trofej ter odstrelom jelena z rogovjem do 5 kg do 6 kg do 7 kg do 8 kg * * * KAMERUN Lovi od decembra do maja 14-dnevni safariji na veliko afriøko divjad z izredno ugodnimi odstreli: slon 3.100, lev ali orjaøki eland savanski in rdeœi bivol (roan), nilski konj na voljo veœ vrst ekvatorialnih antilop * * * HRVAØKA LOV NA MEDVEDA 4-dnevni»All inclusive«z bivanjem, hrano, lovom in odstrelom MEDVEDA v rangu medalje æe od * * * SLOVENIJA LOV NA MUFLONA 4-dnevni»All inclusive«z bivanjem, hrano, lovom in odstrelom MUFLONA v rangu medalje æe od KOLEDAR DIVJAD 2007 Trinajst vrhunskih posnetkov naøe divjadi. Format: 34 x 48 cm + pasica za dotisk vaøe firme. CENA: 895 SIT (Cena z 20% DDV znaøa 1.074,00 SIT.) Poøtnino zaraœunamo posebej. Albrehtova 54, 1291 Økofljica Tel./faks: (01) GSM: (051) grmi.doo@siol.net ,00 565

52 Okusite œar najpopularnejøega ameriøkega lova na belorepega jelena v ruku 4 dni lova v loviøœu Anticosti (Kanada) vkljuœno z odstrelom 2 jelenov za v œasu od 25. do 30. novembra. LOV S POGONOM NA DIVJE PRAØIŒE v dræavnih in koncesijskih loviøœih na Hrvaøkem. 3 do 4 pogoni na dan po pavøalni ceni 150 /lovni dan. Zagotovilo uspeha lova! Prvi lov 18. novembra, naslednji ob sobotah decembra in januarja. Ni doplaœila za odstrel kapitalnega merjasca. LOV NA MALO DIVJAD na Madæarskem. Odstrel fazana 13, zajca 30. LOS V KANADI: 6 dni lova na najveœjega»lopatarja«na svetu na Novi Funlandiji za 3.500, vkljuœno z odstrelom. In øe: lov na gamsa, muflona, medveda, volka, malo divjad Pasat, d.o.o. > tel.01/ > e-poøta: info@pasat.si Velika izbira strelnih daljnogledov z osvetlitvijo ali brez. Daljnogledi so polnjeni z duøikom, so odporni proti odsunu in imajo 5-letno garancijo. e-poøta: krojastvo-rozman@siol.net Slavnostne lovske kroje, srajce (tudi z dolgimi rokavi), telovnike, hubertus plaøœe in pelerine izdelujemo po meri. 566