Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012

Transkript

1 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 Ljubljana, julij 2008

2

3 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta Kazalo UVOD 5 POVZETEK 6 1 STANJE EMISIJ, RAZLAGA TRENDA TER ANALIZA DOSEGANJA CILJEV 18 2 ANALIZA IZVAJANJA UKREPOV OPERATIVNEGA PROGRAMA ZMANJŠEVANJA EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV DO LETA Proizvodnja električne energije in toplote Raba energije v industriji in gradbeništvu Raba energije v prometu Raba energije v široki rabi Industrijski procesi Odpadki Kmetijstvo Gozdarstvo 65 3 NOVE OKOLIŠČINE NA PODROČJU ZMANJŠEVANJA EMISIJ TGP 67 PRILOGA A 69 PRILOGA B 70 PRILOGA C 72 PRILOGA D 76

4

5 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta Uvod Skladno s sklepi Vlade RS z dne je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo prvo poročilo o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta Poročilo podaja informacijo o stanju emisij toplogrednih plinov v R Sloveniji do leta 2006 in izvajanju in dosedanjih učinkih ukrepov zmanjševanja emisij ter daje smernice za nadaljnje ukrepanje. Poročilo je razdeljeno na tri dele. Prvi del analizira skupne emisije toplogrednih plinov v Sloveniji v obdobju s poudarkom na zadnjih sedmih letih. Analiza izpostavlja kakšno je bilo gibanje emisij glede doseganja ciljnih emisij v obdobju in poskuša izpostaviti glavne vplivne dejavnike na gibanje emisij. Drugi del analizira gibanje emisij ter izvajanje ukrepov po sektorjih. Analiza je narejena za vsak ukrep posebej. Ob vsakem ukrepu je na podlagi analize narejena tudi ocena izvajanja ukrepa. Uporabljene so tri stopnje: - zadovoljivo izvajanje ukrepa pomeni, da je stopnja izvajanja zadovoljiva za dosego cilja, ki je bil naveden v OP TGP, oziroma je bil uporabljen kot predpostavka pri pripravi OP TGP, - delno zadovoljivo je uporabljena v primerih, ko je izvajanje ukrepa vplivalo na pozitiven trend, a je bilo izvajanje premalo intenzivno za dosego cilja, - nezadovoljivo pa je bila uporabljena v primerih, ko se izvajanje ukrepa še ni pričelo, oziroma so trendi kazalcev, ki kažejo na uspešnost ukrepa, obratni od pričakovanih. V tretjem delu poročila so predstavljane nove okoliščine po sprejetju OP TGP, ki pomembno vplivajo na politiko zmanjševanja emisij TGP, npr. nove dolgoročne energetske bilance, ki so bile pripravljene za Ministrstvo za gospodarstvo, ter pomembni dogodki in novi zakonodajni predlogi s področja zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ter energetike na nivoju Evropske Unije (energetsko klimatski paket).

6 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta Povzetek Emisije toplogrednih plinov 1 v Sloveniji od leta 1991 kažejo na naraščajoč trend. Izjema je samo obdobje , ko so se emisije v R Sloveniji znižale zaradi zmanjšanja»bencinskega turizma«in leto 2003, ko je bilo znižanje emisij posledica povečanega odjema električne energije iz NE Krško in manjše proizvodnje v TEŠ. V zadnjih sedmih letih, ko je imela Slovenija oblikovano svojo politiko ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, se skupni trend ni ustalil, kar je predvsem posledica naraščajočih emisij iz prometa. Tako so emisije leta 2006 ciljne emisije kjotskega obdobja z upoštevanimi dovoljenimi ponori presegale za 2,7%, oziroma za 2,2% ob upoštevanju učinkov prve faze EU ETS Kjotski cilj z upoštevanimi ponori Emisije upoštevane v kjotski bilanci Dejanske emisije v Sloveniji Linearna pot h kjotskemu cilju Emisije TGP [kt CO2 ekv] Leto Slika 1: Primerjava dejanskih emisij ter emisij upoštevanih pri doseganju kjotskega cilja (namesto dejanskih emisij zavezancev za EU ETS so upoštevane podeljene kvote) v obdobju s ciljnimi emisijami v obdobju ter linearnim približevanjem ciljnim emisijam od leta 1986 do leta 2010 Največji vir emisij je bila v letu 2006 proizvodnja električne energije in toplote, ki je predstavljala 31% vseh emisij. Sledil je promet (23,3%), raba energije v industriji in gradbeništvu (12,6%), raba energije v široki rabi (11,6%) ter nato ne energetski viri: kmetijstvo (9,9%), industrijski procesi ter raba topil in premazov (6%), odpadki (3,4%) ter 1 Skupne emisije toplogrednih plinov se prikazujejo v enotah CO2 ekv. CO2 ekvivalent je izračunan z uporabo naslednjih pretvorbenih faktorjev (GWP vrednosti): CO2 1; CH4 21; N2O 310. Za F pline se uporabljajo vrednosti 1300 za HFC, 6500 in 9200 za PFC in za SF6

7 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta ostale emisije 2 (2,2%). OP TGP vsebuje projekcije emisij TGP do leta 2012, ki so bile pripravljene za vsak sektor posebej, skupaj pa so omogočale doseganje kjotskega cilja. Emisije leta 2006 lahko primerjamo s temi projekcijami, ki jih definiramo za indikativne cilje. Ker so emisije CO2 iz virov, ki so vključeni v sistem trgovanja s pravicami do emisije TGP (EU ETS) že določene s količino predanih dodeljenih pravic iz Državnega načrta podelitve emisijskih kuponov za obdobje od je pri analizi odstopanja emisij leta 2006 od indikativnih ciljev smiselno odstopanje virov vključenih v EU ETS ločiti od odstopanja ostalih virov. Skupne emisije od indikativnega cilja odstopajo za +3,0% 3 (+607 kt) oziroma za +2,5% (+494 kt) ob upoštevanju EU ETS. Najbolj problematično bo, glede na trenutno odstopanje, doseganje indikativnega cilja v sektorju promet. Cilj je bil že leta 2006 presežen za 9%, vendar tudi zadnji trendi ne kažejo na umiritev rasti. Prav tako je stanje glede izvajanja ukrepov najbolj kritična ravno v tem sektorju. Presežek indikativnega cilja je opazen v industrijskih procesih ter rabi topil in premazov. Od virov, ki niso vključeni v ETS v tem sektorju v letu 2006 še prevladuje proizvodnja aluminija, v kateri se bodo po letu 2008 emisije, zaradi zaprtja elektrolize B, občutno znižale, kar je bilo predvideno tudi pri projekcijah emisij iz industrijskih procesov. V letu 2006 od ciljnih emisij občutno odstopajo tudi emisije v sektorjih transformacije ter industrija in gradbeništvo, vendar so le te zlasti v transformacijah bolj obvladljive. Večji del presežka emisij so v transformacijah v letu 2006 prispevali viri, ki so vključeni v EU ETS, zato težav pri doseganju cilja ne pričakujemo, saj je skladno z Državnim načrtom razdelitve emisijskih kuponov za obdobje , skupna količina razdeljenih kuponov manjša od tiste iz obdobja za 526 ktco2. Nekaj negotovosti ostaja v industriji in gradbeništvo, kjer je presežek posledica velikega razvoja gradbeništva v zadnjih letih. 2 Ostale emisije vsebujejo ubežne emisije, ki nastajajo pri distribuciji zemeljskega plina ter tekočih goriv in pri izkopu premoga (2,0% skupnih emisij) ter emisije iz rabe topil in drugih izdelkov (0,2%). 3 OP TGP je bil izdelan preden so bile dokončno potrjene emisije za Slovenijo v baznem letu, in z njimi ciljne emisije v kjotskem obdobju. V OP TGP smo v obdobju računali na še nekoliko zahtevnejši cilj nižje ciljne emisije (glej prilogo B). Zato se pojavi razlika med odstopanjem sedanjih emisij od Kjotskega cilja, ki znaša 2,7% za leto 2006 in odstopanjem sedanjih emisij od indikativnega cilja (ciljnih emisij) iz OP TGP, ki znaša 3,0%.

8 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta SKUPAJ Odpadki Kmetijstvo Industrijski procesi in raba topil in premazov Druga področja (Široka raba) Glavni vzrok naraščanja emisij TGP je tako prometni sektor, ki je drugi največji vir emisij TGP v Sloveniji, saj s 4,8 Mt CO2 ekv. v letu 2006 prispeva kar 23,3% k skupnim emisijam TGP. Glavni vir emisij v tem sektorju je cestni promet, medtem ko imata železniški in notranji letalski promet komaj opazen prispevek. Emisije v tem sektorju so se do leta 2006 v primerjavi z izhodiščnim letom povečale kar za 136%. V zadnjih dveh letih so emisije rasle skoraj 6% na leto oziroma v absolutnih številkah za 280 kt v letu 2005 in 230 kt CO2

9 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta ekv. v letu Zaradi cestnega prometa se celotne emisije TGP v zadnjih dveh letih povečujejo za več kot odstotek letno, kar izniči zmanjšanje emisij TGP v vseh drugih sektorjih. Rast emisij iz prometa je zlasti posledica gospodarske rasti tako v Sloveniji kot v širši regiji. Opazen je porast emisij v tranzitu preko Slovenije, ki se je izrazito povečal po vstopu Slovenije v EU. Ugodna cena goriva v Sloveniji povečuje količino goriva prodanega tujcem, emisije iz tega goriva pa moramo, v skladu z metodologijo za izdelavo evidenc emisij, prištevati k slovenskim emisijam. Zato ocenjujemo, da bo za doseganje kjotskih ciljev v tem sektorju potrebna uporaba kjotskih fleksibilnih mehanizmov v okvirni višini 0,8 MtCO2/leto. SKUPAJ 124 Odpadki -27 Kmetijstvo Industrijski procesi in raba topil in premazov Druga področja (Široka raba) Promet Industrija in gradbeništvo (energetska raba goriv) Transformacije + Ubežne emisije Rast emisij v letu 2006 [kt] Slika 3: Trendi gibanja emisij toplogrednih plinov 2006/2005 (vir: IJS, ARSO) Analiza izvajanja ukrepov navedenih v OP TGP je pokazala, da se od 26 ukrepov 16 ukrepov izvaja zadovoljivo, 4 ukrepi delno zadovoljivo, šest ukrepov pa nezadovoljivo. Potrebno se je zavedati, da je bilo v OP TGP za dosego kjotskega cilja predvideno zadovoljivo izvajanje vseh ukrepov. Opis izvajanja ukrepov po sektorjih z oceno izvajanja ter učinki na emisije TGP v letih 2005 in 2006 so predstavljeni v Tabela 1. Za primerjavo so podane tudi ocene učinkov, ki so bile ocenjene za posamezne ukrepe za obdobje Proizvodnja električne energije in toplote Najpomembnejši ukrep za doseganje kjotskega cilja v sektorju proizvodnja električne energije in toplote je trgovanje s pravicami do emisij TGP, saj so s tem ukrepom emisije, ki se bodo upoštevale v kjotski bilanci za obdobje že določene. Kljub temu pa je pomembno izvajanje tudi preostalih ukrepov v tem sektorju, saj lahko ceno emisijskih kuponov podjetja sicer prelijejo v višje cene električne energije, vendar se je Slovenija obvezala, da bo do leta 2010 zmanjšala tudi emisije onesnaževal zraka (NOx,, trdni delci), ki vplivajo na kakovost zunanjega zraka. Ti ukrepi so: Tehnološka posodobitev termoelektrarn, ki se izvaja nezadovoljivo, saj je edina investicija, ki teče po načrtih prigradnja plinskih turbin v termoelektrarni Šoštanj,

10 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta medtem ko se je izgradnja novega premogovnega bloka (TEŠ 6) zamaknila na leto 2014, usoda nove enote v Trbovljah pa je še naprej nejasna. Spodbujanje soproizvodnje električne energije in toplote v sistemih daljinskega ogrevanja, ki se izvaja zadovoljivo, saj so bili cilji postavljeni v OP TGP preseženi že leta Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov, ki se izvaja zadovoljivo, saj vsi načrtovani projekti z izjemo načrtovane postavitve vetrnih elektrarn ter obnove HE Formin tečejo po načrtih. Raba energije v industriji in gradbeništvu Tudi v industriji in gradbeništvu ima trgovanje s pravicami do emisij TGP med ukrepi zelo pomembno mesto, saj pokriva večji del emisij tega sektorja (65% emisij CO2).Ostali ukrepi so: Povečanje energetske učinkovitosti, k uspešnemu izvajanju katerega prispeva več inštrumentov: o pogodbe med MOP in podjetji, v okviru katerih so se podjetja obvezala k zmanjšanju specifičnih emisij TGP; o prostovoljni programi za učinkovitejšo rabo električne energije; o šolanje energetskih managerjev. Spodbujanje soproizvodnje električne energije in toplote, izvajanje katerega je zaradi nezadostnih spodbud v obliki fiksne odkupne cene nezadovoljivo. Povečanje rabe obnovljivih virov energije (OVE), zlasti biomase, ki se izvaja zadovoljivo, saj se je raba lesne biomase od leta 2000 povečala za 92%, vendar je potrebno opozoriti, da po letu 2005 MOP tega ukrepa ne subvencionira več. Zamenjava goriv, ki se izvaja zadovoljivo, vendar obstaja še potencial za nadaljnje zmanjšanje emisij ob zamenjavi trdnih in tekočih goriv za plinasta oziroma za obnovljive vire energije. Raba energije v prometu Emisije iz prometa naraščajo po eni strani zaradi lege Slovenije na križišču prometnih koridorjev, po drugi strani pa tudi zaradi neizvajanja ukrepov, ki so bili predvideni v OP TGP. Tranzitnemu prometu lahko po oceni pripišemo približno 10 % emisij sektorja. V sektorju promet so vsi ukrepi dobili oceno nezadovoljivo. Strategija EU za zmanjšanje emisij iz osebnih motornih vozil ne daje pravih rezultatov ne v R Sloveniji ne v celotni EU. Zato je Evropska komisija v letu 2008 pripravila zakonodajni predlog, katerega bistvena novost je obvezno zmanjšanje specifičnih emisij novih osebnih vozil na 120 gco2/km. V pripravi pa so tudi evropske smernice glede obdavčevanja avtomobilov, ki bo temeljilo tudi na specifičnih emisijah CO2. Vzporedno bo potrebno intenzivirati aktivnosti Ministrstva za okolje in prostor pri izvajanju ozaveščanja ljudi glede porabe goriv osebnih vozil in varčne vožnje. Spodbujanje javnega potniškega prometa se še vedno ne izvaja v predvidenem obsegu. Število potniških kilometrov v javnem cestnem in mestnem potniškem

11 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta prometu še vedno pada. V Operativnem programu Razvoja okoljske in prometne infrastrukture in Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih do leta 2023 je predviden projekt trajnostne mobilnosti, ki naj bi spremenil obstoječe stanje in bo zaključen šele leta 2012 oziroma Nekoliko boljša situacija je pri prevozu potnikov po železnici. Ob tem je potrebno omeniti pomembno vlogo prostorske politike, saj trenutna tendenca izseljevanja prebivalstva iz mest z vidika spodbujanja javnega prometa pomeni nezaželen trend. Za izvajanje ukrepov Resolucije o prometni politiki za prehod tranzita s cest na železnice velja podobno kot za spodbujanje javnega potniškega prometa. Prepotrebne investicije v železniško infrastrukturo so se začele izvajati. Tako se npr. v Luki Koper količina pretovorjenega blaga povečuje, pri čemer se delež prevoza blaga po železnici zmanjšuje. Nadomeščanje fosilnih goriv z biogorivi je v prometu najlažje dosegljiv cilj, ki pa se po eni strani zaradi neizpolnjevanja obveznosti distributerjev ter po drugi strani zaradi hitre rasti porabe tekočih goriv v prometu vztrajno izmika. Raba energije v široki rabi Široka raba je edini sektor, kjer je v zadnjih letih opazen padajoč trend emisij. K temu prispeva tako izvajanje ukrepov kot tudi visoke cene fosilnih goriv, delno pa pri ogrevanju tudi prehod iz fosilnih goriv na električno energijo (zlasti toplotne črpalke) in obnovljive vire energije. Ukrepi so sledeči: Energetska sanacija stavb in povečanje rabe OVE ter zamenjava goriv za ogrevanje in pripravo tople vode, za izvajanje katerega je vzpostavljen dober sistem spodbud in ugodnih kreditov. V preteklosti je problem predstavljalo pomanjkanje sredstev, saj v zadnjih letih zanimanje močno presega ponujena sredstva. V letu 2008 pa beležimo znatno povečanje sredstev.razpisanih je bilo za 7,7 mio EUR pomoči oz. za 97% več kot v letu Obseg sredstev kljub temu še vedno znatno zaostaja za načrtovanim v Resoluciji o nacionalnem energetskem programu (v nadaljevanju ReNEP) na katerem temelji OP TGP. V ReNEP je bilo za državne spodbude za izvedbo ukrepov URE in OVE v vseh sektorjih predvidenih povprečno letno 58,43 mio EUR). Leta 2006 je bil za realizacijo ReNEP pripravljen projekt Trajnostna energija v okviru Državnega razvojnega programa in sprejet tudi v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih Danes so sredstva zagotovljena le za del financiran iz sredstev kohezijskega sklada (OP ROPI) v višini 28 mio EUR/leto, pa tudi glede tega še ni dorečeno vprašanje slovenske udeležbe v financiranju za koriščenje evropskih sredstev. Učinek ukrepa lahko delno zaradi cenovnih razmerij v prid električni energiji (toplotnim črpalkam) pripišemo tudi prehodu iz goriv na električno energijo. Ta trend je potrebno zaustaviti z ustrezno pariteto cen med posameznimi energenti in električno energijo, saj se posledično močno povečuje pritisk na proizvodnjo električne energije, ki je sicer vključen v shemo trgovanja s pravicami do emisije TGP.

12 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta Ukrep kvalificirana proizvodnja električne energije v široki rabi se izvaja delno zadovoljivo, razvoj po posameznih segmentih pa je zelo različen. Izraba bioplina v kmetijstvu se izjemno hitro povečuje, tako da je bil zastavljen cilj presežen že leta 2006, manj spodbudni trendi so opazni pri inštalaciji enot SPTE v gospodinjstvih in storitvah zaradi slabe učinkovitosti dosedanje sheme odkupnih cen ter pri inštalaciji enot SPTE na odlagališčni plin, kjer ostaja nekaj potenciala še neizkoriščenega. Zato je na Ministrstvu za gospodarstvo v letu 2008 v pripravi sprememba sheme odkupnih cen, da bodo investicije tudi v tem segmentu bolj privlačne. Večja energetska učinkovitost rabe električne energije v gospodinjstvih in storitvenih dejavnostih je pomemben ukrep, učinki katerega so trenutno še nekoliko težje merljivi, saj se soočamo s pomanjkanjem podatkov o gibanju nakupa varčnih aparatov in sijalk. Zato bo Ministrstvo za okolje in prostor v letu 2009 pripravilo sistemsko rešitev za spremljanje tega ukrepa. Naša ocena je, da se ukrep izvaja delno zadovoljivo, saj je opazen napredek na tem področju (ob pregledu trga je opazno več aparatov višjih razredov energetske učinkovitosti, poleg tega pa je izvajanje ukrepa v interesu proizvajalcev gospodinjskih aparatov, ki izvajajo številne ozaveščevalne akcije), vendar kljub temu poraba električne energije v tem sektorju narašča (2,2% rast leta 2006 in 2,3% povprečna letna rast v obdobju ). Takšna rast porabe električne energije ni vzdržna. Ocenjujemo, da sta najverjetnejša vzroka za to dva. Prvi je že omenjen prehod iz goriv na električno energijo za ogrevanje, drugi pa naraščajoče število porabnikov električne energije v gospodinjstvih (naraščanje števila klimatskih naprav, IT naprave, novi LCD televizorji porabijo veliko več električne energije kot stari, itd.) ter večanje števila gospodinjstev. K izvajanju ukrepa bi nedvomno pripomogla tudi višja cena električne energije za gospodinjstva. Industrijski procesi Izvajanje vseh ukrepov v industrijskih procesih je zadovoljivo, največjo težo pa ima tako kot v industriji in proizvodnji električne energije in toplote sistem trgovanja z emisijami TGP (EU ETS), ki zajema približno 70% emisij CO2 sektorja. Ostali ukrepi so: Prilagoditev industrije okoljskim standardom (IPPC direktiva) zaprtje elektrolize B v Talumu, ki je bil izveden z izklopom zadnje peči decembra 2007 Zmanjšanje puščanja hladiv iz hladilnih, zamrzovalnih in klimatskih naprav ter odstranjevanje hladiva iz odsluženih naprav, kjer je Slovenija v svojo zakonodajo že prenesla vse veljavne akte EU, sistem zajema odsluženih naprav in avtomobilov pa je že vzpostavljen in dobro deluje. Odpadki Emisije iz odpadkov so se leta 2006 prvič po baznem letu znižale, kar lahko pripišemo uspešnemu izvajanju ukrepov v tem sektorju. Ukrepi so sledeči: Odplinjevanje in sežig, energijska izraba ali uporaba odlagališčnega plina, ki se zadovoljivo izvaja, vendar je potrebno izpostaviti problem statistike o zajetem

13 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta plina, ki jo bo potrebno v prihodnje nadgraditi, kar bo delno urejeno tudi z monitoringom, ki ga bodo predpisovala okoljska dovoljenja. Ločevanje posameznih frakcij odpadkov in njihova snovna izraba ali reciklaža še ne dosega zastavljenih ciljev, vendar kljub temu pozitivno vpliva na zniževanje deleža biorazgradljivih odpadkov v odloženih odpadkih na odlagališčih. Prilagoditev industrije najboljšim razpoložljivim tehnikam je v nekaterih primerih pomenilo opustitev proizvodnje, kar v primeru proizvodnje celuloze vpliva na nižje količine odpadnih voda in s tem na nižje emisije metana. Kmetijstvo Emisije iz kmetijstva so bile leta 2006 nižje od indikativnega cilja, zadovoljivo pa je tudi izvajanje ukrepov v tem sektorju. Zajem bioplina se hitro povečuje. Sistem zagotovljenih odkupnih cen električne energije na tem segmentu zelo dobro deluje. Pašna reja goved ostaja približno konstantna, sistem podpor je vzpostavljen. Racionalno gnojenje kmetijskih rastlin z dušikom izvaja vedno več kmetij in kmetijskih gospodarstev, saj se poraba dušika na hektar zmanjšuje, povečuje se površina zemljišč z integrirano in ekološko pridelavo. Gozdarstvo Izvajanje ukrepov v gozdarstvu, ki zajema ukrepe za uveljavitev dovoljene kvote povečanja ponorov pri doseganju kjotskega cilja je v večini primerov zadovoljivo. Izpostaviti pa je potrebno, da je za upoštevanje ponorov potrebno podrobno spremljanje rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva v skladu z zahtevami in metodologijo UNFCCC. Posledično je potrebno v letu 2009 sistemsko urediti financiranje izvajanja potrebnih aktivnosti, saj se lahko v nasprotnem primeru primeri, da R Sloveniji ponori s strani UNFCCC ne bodo priznani, kar bi pomenilo, da bo morala R Slovenija s pomočjo fleksibilnih kjotskih mehanizmov zagotoviti za obdobje kar 6,6Mt CO2 ( mio. ).

14 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta Tabela 1: Povzetek ocene izvajanja ukrepov OP TGP po sektorjih z oceno učinka ukrepov za leti 2005 in 2006 (vir: IJS) Ime ukrepa Pristojnost Ocena gibanja emisij / izvajanja ukrepa Proizvodnja električne energije in toplote Učinek ukrepa [kt CO 2 ekv] Ocena učinka ukrepa v OP-TGP [kt CO 2 ekv] Tehnološka posodobitev termoelektrarn HSE in drugi proizvajalci električne energije Nezadovoljivo ( ) Spodbujanje soproizvodnje električne energije in toplote v sistemih daljinskega ogrevanja MG Zadovoljivo (+) Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije MG, MOP, Ekološki sklad RS Zadovoljivo (+) Trgovanje s pravicami do emisije TGP MOP Zadovoljivo (+) Raba energije v industriji in gradbeništvu Povečanje energetske učinkovitosti Spodbujanje soproizvodnje električne energije in toplote MOP, MG Zadovoljivo (+) MG Nezadovoljivo ( ) Povečanje rabe obnovljivih virov energije (OVE), zlasti biomase Zamenjava goriv MOP, Ekosklad MOP, Ekosklad Zadovoljivo (+) Zadovoljivo (+) Trgovanje s pravicami do emisije TGP MOP Zadovoljivo (+) Promet Strategija EU za zmanjševanje emisij iz osebnih motornih vozil Spodbujanje javnega potniškega prometa Izvajanje ukrepov Resolucije o prometni politiki za prehod tranzita s cest na železnice Nadomeščanje fosilnih goriv z biogorivi MOP Nezadovoljivo ( ) / 5 / 467 MzP Nezadovoljivo ( ) MzP Nezadovoljivo ( ) MOP Nezadovoljivo ( ) Negativen učinek EU ETS v sektorju raba energije v industriji je posledica prevelikega števila emisijskih kuponov podeljenih za obdobje glede na dejanske emisije. 5 Metodologija ocene v pripravi

15 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta Tabela 1: Nadaljevanje Ime ukrepa Pristojnost Ocena gibanja emisij / izvajanja ukrepa Raba energije v široki rabi Energetska sanacija stavb in povečanje rabe OVE ter zamenjava goriv za ogrevanje in pripravo tople vode Kvalificirana proizvodnja električne energije v široki rabi Učinkovita raba električne energije Industrijski procesi Prilagoditev industrije okoljskim standardom (IPPC direktiva) - zaprtje elektrolize B v Talumu Zmanjšanje puščanja hladiv iz hladilnih, zamrzovalnih in klimatskih naprav ter odstranjevanje hladiva iz odsluženih naprav Trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov Odpadki Odplinjevanje in sežig, energijska izraba ali uporaba odlagališčnega plina Ločevanje posameznih frakcij odpadkov in njihova snovna izraba ali reciklaža Prilagoditev industrije okoljskim standardom (IPPC direktiva) opustitev proizvodnje celuloze Kmetijstvo Anaerobni digestorji zajem bioplina Pašna reja goved Racionalno gnojenje kmetijskih rastlin z dušikom MOP Delno zadovoljivo ( o ) Učinek ukrepa [kt CO 2 ekv 6 ] Ocena učinka ukrepa v OP-TGP [kt CO 2 ekv] MG Zadovoljivo (+) MOP MOP, Industrija Delno zadovoljivo ( o ) /* /* 70 Zadovoljivo (+) MOP Zadovoljivo (+) 0, MOP Zadovoljivo (+) MOP, Javne gospodarske službe MOP, Lokalne skupnosti MOP, industrija MG, Ekosklad MKGP Zadovoljivo (+) Delno zadovoljivo ( o ) Zadovoljivo (+) 0 21 Zadovoljivo (+) / / 16 Delno zadovoljivo ( o ) Gozdarstvo Zadovoljivo (+) 39 / / 15 MKGP Zadovoljivo (+) CO2 ekvivalent je izračunan z uporabo naslednjih pretvorbenih faktorjev (GWP vrednosti): CO2 1; CH4 21; N2O 310. *: Metodologija ocene v pripravi

16 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta Pri pregledu izvajanja ukrepov se je pokazalo, da je v nekaterih primerih izvajanje že preseglo zastavljene cilje, zaradi česar je smiselno te dobre prakse izpostaviti, saj lahko pripomorejo k boljšemu izvajanju ukrepov, izvedba katerih zaostaja za načrti. Ti ukrepi so: Spodbujanje soproizvodnje električne energije in toplote v sistemih daljinskega ogrevanja Spodbujanje soproizvodnje električne energije in toplote na bioplin v kmetijstvu Spodbujanje proizvodnje električne energije v fotovoltaičnih elektrarnah Skupni imenovalec teh ukrepov je, da je glavni instrument za spodbudo shema zagotovljenih odkupnih cen električne energije. Princip sheme je, da proizvajalci električne energije lahko prodajo električno energijo po zagotovljeni odkupni ceni 7 v omrežje, v primeru lastne prodaje ali porabe na lokaciji pa so upravičeni do izplačila premije, ki predstavlja razliko med zagotovljeno odkupno ceno in tržno ceno električne energije v Sloveniji. V letu 2007 je za enote SPTE v daljinskem ogrevanju veljala odkupna cena 69 EUR/MWh, za enote na bioplin 121 EUR/MWh, za fotovoltaične elektrarne pa 374 EUR/MWh 8. Premije so znašale za enote v daljinskem ogrevanju 31 EUR/MWh, enote na bioplin 83 EUR/MWh, za fotovoltaične elektrarne pa 337 EUR/MWh. Shema je občutno vplivala na enostavno vračilno dobo investicij, in sicer pri enotah v daljinskem ogrevanju iz nerentabilne investicije s spodbudami dobimo enostavno vračilno dobo 10 let, pri enotah na bioplin iz enostavnih vračilnih dob od 69 do 224 let (odvisno od velikosti enote) dobimo vračilne dobe od 6 do 8 let ter pri fotovoltaičnih elektrarnah namesto 233 oz. 259 let dobimo vračilne dobe 12 oz. 13 let. Življenjska doba vseh projektov je 30 let. Po sprejemu OP TGP so se pojavile nove okoliščine, ki jih je nujno ob sprejemu tega dokumenta izpostaviti, in sicer si je EU za leto 2020 zadala ambiciozne cilje: o Zmanjšanje emisije TGP za 20% oziroma 30% o 20% delež obnovljivih virov energije v končni porabi o 20% izboljšanje energetske učinkovitosti OP TGP je dokument, ki definira pot k zmanjšanju emisij samo do leta Ministrstvo za okolje in prostor že pripravlja strokovne podlage za obdobje , prav tako pa je Ministrstvo za gospodarstvo pripravilo nove projekcije rabe energije do leta 2030, iz katerih izhaja, da so za doseganje kratkoročnih in srednjeročnih ciljev potrebne nove strateške usmeritve in izvedbeni mehanizmi. Dosedanje analize kažejo tudi na to, da instrumenti energetske politike sami predvidoma ne bodo zadoščali za izpolnitev teh zahtevnih srednjeročnih ciljev in bo potrebna boljša umestitev podnebne politike in trajnostne energetike v razvojno politiko. 7 Odkupne cene so glede na tehnologijo in stroške proizvodnje električne energije določene za glavne skupine kvalificiranih elektrarn. 8 Cene in premije so bile junija 2008 popravljene. Glej sliko (Slika 16).

17 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta V letu 2008 se bo tako pričela tudi izdelava raziskovalnega projekta Slovenija nizko ogljična družba, ki bo opredelila razvojne, ekonomske, tehnološke in družbene vidike prehoda v nizko ogljično družbo. Projekt finacirajo: Agencija za raziskovalno dejavnost R Slovenije, Služba Vlade RS za razvoj, Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za gospodarstvo.

18 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta Stanje emisij, razlaga trenda ter analiza doseganja ciljev Slovenija se je z ratifikacijo Kjotskega protokola obvezala, da bodo povprečne emisije v obdobju za 8% nižje od baznih emisij, kar bo dosegla z izvajanjem številnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Bazne emisije so bile za Slovenijo določene kot vsota emisij plinov CO2, CH4 in N2O v letu 1986 in F plinov v letu 1995 preračunanih na skupno enoto CO2 ekvivalenta, kot so bile določene v revidiranih evidencah emisij in Začetnem poročilu o določitvi enot dodeljenih količin za R Slovenijo ter posredovane sekretariatu Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja decembra in julija Ciljne letne emisije v obdobju za Slovenijo znašajo ,719 kt CO2 ekv. To količino je po opravljeni reviziji dokončno potrdila tudi ekspertna skupina revizorjev UNFCCC. Kjotski protokol za doseganje ciljnih emisij v obdobju omogoča uveljavitev povečanja ponorov v tem obdobju. Koliko povečanja ponorov lahko država izkoristi je bilo določeno v sklepu 11/CP.7 Konference pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja v Marakešu. V sklepu je navedeno, da lahko Slovenija iz naslova povečanja ponorov zaradi neposrednih človekovih dejavnosti v gozdarstvu in ravnanja z zemljišči po baznem letu, uporabi 0,36 Mt C oziroma kt CO2. Dejansko letno povečanje ponorov v Sloveniji je sicer približno štirikrat večje. Iz tega sledi, da lahko ob izpolnjevanju pogojev za upoštevanje ponorov, R Slovenija v obdobju za izpolnjevanje kjotskega cilja doseže povprečne letne emisije ,719 kt CO2 ekv. Primerjava emisij leta 2006 s ciljem za obdobje pokaže, da so emisije leta 2006 ciljne presegale za 2,7%. Ciljne emisije so bile prvič presežene leta Emisije toplogrednih plinov v Sloveniji od leta 1991, kažejo naraščajoč trend. Izjema je samo obdobje , ko so se emisije v R Sloveniji znižale zaradi zmanjšanja»bencinskega turizma«in leto 2003 ko je bilo znižanje emisij posledica povečanega odjema električne energije iz NE Krško in manjše proizvodnje v TEŠ zaradi daljšega remonta bloka 5 (Slika 4). V povprečju so emisije v obdobju naraščale za približno 200 kt CO2 ekv letno. Naraščajoč trend se od sprejema prvega operativnega dokumenta s področja zmanjševanja emisij toplogrednih plinov leta 2000 (Kratkoročni akcijski načrt zmanjševanja emisij) ni ustavil. Povprečno letno povečevanje emisij v obdobju znaša 250 kt CO2 ekv. Kratkoročnemu akcijskemu načrtu je leta 2002 sledila prva verzija Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, ki je bila dopolnjena leta 2004, decembra 2006 pa je bil sprejet Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta Oznaka evidenc je SVN 2006 xxxx v1.3.xls (xxxx označuje leto za katerega evidence prikazujejo emisije 1986 do 2004). Evidence so dostopne na spletni strani:

19 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta Kjotski cilj z upoštevanimi ponori Emisije upoštevane v kjotski bilanci Dejanske emisije v Sloveniji Linearna pot h kjotskemu cilju Emisije TGP [kt CO2 ekv] Leto Slika 4: Primerjava dejanskih emisij ter emisij upoštevanih pri doseganju kjotskega cilja (namesto dejanskih emisij zavezancev za EU ETS so upoštevane podeljene kvote) v obdobju s ciljnimi emisijami v obdobju ter linearnim približevanjem ciljnim emisijam od leta 1986 do leta 2010 Vzroki za rast emisij toplogrednih plinov so razvidni iz gibanja emisij po sektorjih (Slika 5). Emisije leta 2006 so glede na emisije leta 1986 višje samo v dveh sektorjih, in sicer prometu in odpadkih. Promet je hkrati edini sektor, kjer so se emisije povečevale v obdobjih , ter v letu Zato se je delež emisij iz prometa v skupnih emisijah tudi hitro povečeval (z 10% leta 1986 na 20% leta 2000 in 23% leta 2006). Rast skupnih emisij v zadnjih sedmih letih je posledica rasti v sektorjih proizvodnja električne energije in toplote, industrija in gradbeništvo, promet, industrijski procesi ter odpadki, kar je razvidno tudi iz slike (Slika 5).

20 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta ENERGETIKA skupaj Proizvodnja električne energije in toplote Raba energije v industriji in gradbeništvu -2,6-0,3 0,6 1,6 0,2 ENERGETIKA skupaj Proizvodnja 0,1 2,4 električne energije in toplote Raba 4,1 energije v 2,2 industriji in gradbeništvu Promet 5,0 3,8 4,4 Promet Raba energije v široki rabi -9,3-4,3 0,0 Raba energije v široki rabi NE-ENERGETSKI VIRI skupaj Industrijski procesi, raba topil in premazov Kmetijstvo -0,3-0,3-1,1-0,7 0,8 NE- 0,7 ENERGETSKI VIRI skupaj Industrijski 2,8 procesi, 4,1 raba topil in premazov 1,2 Kmetijstvo Odpadki -3,7 0,7 1,1 Odpadki SKUPNE EMISIJE TGP 0,6 1,4 0,1 SKUPNE EMISIJE TGP Povprečna letna sprememba emisij v različnih obdobjih [%] Delež v skupnih emisijah [%] Slika 5: Analiza gibanja emisij po sektorjih, emisij zaradi zgorevanja goriv (energetika), ostalih virov skupaj (ne energetski viri) ter skupnih emisij v obdobjih , ter letu 2006 (levo) in deleži posameznih sektorjev v skupnih emisijah v letih 1986, 2000 in 2006 (vir: IJS, ARSO) Dekompozicijska analiza gibanja emisij CO2 za Slovenijo (Slika 6) omogoča grob vpogled v problem naraščanja emisij v zadnjih sedmih letih. BDP (vijolični stolpci) v vseh letih narašča, vendar je rast najvišja v zadnjem letu (2006) ko je rast CO2 (rdeči šrafirani stolpci) minimalna. Iz tega izhaja, da je ob visokem BDP možno doseči minimalno rast emisij oziroma celo zmanjševanje emisij. To se doseže z izvajanjem številnih ukrepov, ki vplivajo na vsebnost ogljika v vseh porabljenih gorivih v Sloveniji (zamenjava trdnih ali tekočih goriv za plinasta ali obnovljive vire energije) CO2/TPES, stolpci zelene barve, ki vplivajo na učinkovitost pretvorbe primarne energije v končno (izboljšanje izkoristka termoelektrarn in toplarn z inštalacijo novih, proizvodnja električne energije in toplote iz obnovljivih virov energije, itd.) TPES/FEC, stolpci modre barve, ter vplivajo na intenzivnost gospodarstva (ukrepi izboljšanja učinkovitosti rabe končne energije v

21 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta industriji, gospodinjstvih, storitvah, prometu, ukrep spodbujanja rabe obnovljivih virov v končni rabi, itd.) FEC/GDP, stolpci rumene barve. Prispevek k spremembi emisij CO2 glede na predhodno leto [kt] (CO2/TPES)eff (TPES/FEC)eff (FEC/GDP)eff (GDP)eff CO Leto Slika 6: Dekompozicijska analiza gibanja emisij na štiri vplivne faktorje: CO2/TPES vsebnost emisij CO2 v primarni rabi energije, TPES/FEC pretvorba primarne energije v končno, FEC/GDP intenzivnost gospodarstva ter GDP bruto domači proizvod (vir: IJS) Majhna rast emisij leta 2006 glede na leto 2005, kljub visoki rast BDP, je posledica znatnega izboljšanja učinkovitosti končne rabe energije. V drugo smer pa je na emisije vplivalo povečanje deleža trdnih in tekočih goriv glede na leto Ogljična intenzivnost [tco2 / mioeur1995] Leto Slika 7: Gibanje toplogredne intenzivnosti R Slovenije izražena kot (MtCO2eqv./Mil BDP) (vir: IJS) Da v R Sloveniji uspeva razklop med rastjo BDP in gibanjem emisij, je razvidno tudi iz Slike 7, ki prikazuje gibanje toplogredne intenzivnosti R Slovenije, ki se še naprej

22 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta zmanjšuje. Ob tem je potrebno poudariti, da razklop še ni tako intenziven, da bi ob visoki gospodarski rasti omogočal realno zmanjševanje emisij. Skupne emisije se tako oddaljujejo od cilja. Ciljne emisije TGP, ki so bile določene v OP TGP, so bile leta 2006 presežene za 3,0% 10. Največje odstopanje od cilja je bilo opazno pri industrijskih procesih, sledijo industrija in gradbeništvo, promet ter proizvodnja električne energije in toplote (transformacije) (Slika 8). Ob tem je potrebno dodati, da bo za sektor proizvodnja električne energije in toplote doseganje ciljnih emisij zagotovljeno zaradi vključenosti v sistem trgovanja s pravicami do emisij TGP. Enako velja za sektor industrijski procesi, saj so viri, ki povzročajo naraščanje emisij, vključeni v trgovanje s pravicami do emisij TGP. (Večji del presežka je res pripisan virom, ki niso vključeni v EU ETS, vendar gre v tem primeru za proizvodnjo aluminija, kjer se bodo emisije zaradi zaprtja elektrolize B leta 2008 občutno zmanjšale). Problematične so tako predvsem emisije iz prometa, ki v zadnjih letih hitro naraščajo, kar je predvsem posledica nizkih cen motornih goriv v primerjavi s sosednjimi državami in posledično povečanje»bencinskega turizma«in tranzitnega prometa. Negotovo je tudi zmanjšanje emisij iz industrije in gradbeništva, kjer je preseganje ciljnih emisij v največji meri posledica intenzivnega razvoja gradbeništva v zadnjih letih. Ker pričakujemo nadaljevanje omenjenih trendov v tranzitnem prometu preko R Slovenije, bodo za potrebe doseganja kjotskih ciljev potrebni državni nakupi enot kjotskih fleksibilnih mehanizmov v okvirni višini 0,8 MtCO2/leto. 10 OP TGP je bil izdelan preden so bile dokončno potrjene emisije za Slovenijo v baznem letu in z njimi ciljne emisije v Kjotskem obdobju. V OP TGP smo v obdobju računali na še nekoliko zahtevnejši cilj nižje ciljne emisije (glej prilogo B.). Zato se pojavi se razlika med odstopanjem sedanjih emisij od Kjotskega cilja, ki znaša 2,7% za leto 2006 in odstopanjem sedanjih emisij od indikativnega cilja (ciljnih emisij) iz OP TGP, ki znaša 3,0%. (glej Prilogo D)

23 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta SKUPAJ Odpadki -5 EU-ETS ( ) Kmetijstvo -142 Industrijski procesi in raba topil in premazov Druga področja (Široka raba) -434 Promet Industrija in gradbeništvo (energetska raba goriv) Transformacije + Ubežne emisije Odstopanje emisij leta 2006 od indikativnega cilja iz OP-TGP [kt] SKUPAJ 2,5% 0,6% Odpadki -0,6% EU-ETS ( )

24 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta Analiza izvajanja ukrepov Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 Poglavje vsebuje podrobno analizo izvajanja ukrepov, ki so navedeni v OP TGP po posameznih sektorjih,. 2.1 Proizvodnja električne energije in toplote Analiza gibanja emisij na področju proizvodnje električne energije in toplote Emisije toplogrednih plinov sektorja proizvodnja električne energije in toplote so se po povečanju leta 2001 v obdobju stabilizirale na ravni približno kt CO2 ekv. Leta 2006 so bile s kt CO2 le 0,1% višje kot leta Emisije CO2 predstavljajo 95% emisij TGP. Emisije TGP iz proizvodnje električne energije in toplote Indikativni cilj na podlagi OP-TGP Dejanski potek emisij Bazne emisije Petletno drseče povprečje [kt CO2ekv] Bazne emisije Leto Slika 9: Gibanje emisij iz proizvodnje električne energije in toplote v obdobju , petletno drseče povprečje dejanskih emisij, bazne emisije iz proizvodnje električne energije in toplote ter indikativni cilj za obdobje , ki izhaja iz projekcij emisij TGP v OP TGP (vir: IJS, MOP, ARSO) Največji delež emisij prispevajo termoelektrarne na trdna goriva, ki predstavljajo nekaj več kot 95% emisij CO2 sektorja. Rasti emisij na eni strani botruje vedno večja raba električne energije, po drugi strani pa je bilo v preteklosti zamujenih precej priložnosti za

25 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta tehnološko posodobitev obstoječih termoelektrarn oziroma gradnjo novih, energetsko in emisijsko učinkovitejših. Glede na to, da so vse emisije tega sektorja uvrščene v emisijsko trgovanje (EU ETS), je doseganje cilja po OP TGP z vidika države neproblematično, saj bodo vse čezmerne emisije pokrite z nakupom emisijskih kuponov na trgu s strani upravljavcev naprav, ki se ne štejejo v kjotsko bilanco države. Potrebno pa se je zavedati, da je izvajanje ukrepov, ki so navedeni v nadaljevanju, nujno za doseganje zmanjšanja emisij NOx, za katere ima Slovenija določene ciljne emisije za leto 2010, kakor tudi za doseganje ciljev energetske politike, zlasti glede zanesljivosti oskrbe z električno energijo Izvajanje ukrepov OP-TGP na področju proizvodnje električne energije in toplote Tehnološka posodobitev termoelektrarn (TE) Pristojnost: HSE in drugi proizvajalci električne energije Učinek ukrepa: , Ocena izvajanja ukrepa: Nezadovoljivo ( ) Stanje v sektorju je zaskrbljujoče, saj je razen izvedene prigradnje plinskih turbin 11 k bloku 5 Termoelektrane Šoštanj (TEŠ) realizacija ostalih predvidenih ukrepov časovno neizvedljiva v obdobju , v nekaterih primerih (npr. Termoelektrarna Trbovlje) je izvedba tudi sicer zelo negotova. Od predvidenih dodatnih 3,2 TWh proizvedene električne energije do leta 2012 je/bo realno realiziranih samo okoli 0,5 TWh (neposredno in posredno zmanjšanje emisij za 250 kt CO2 ekv/leto ocenjeno na podlagi primerjave emisij iz premoga in zemeljskega plina). Osnovni problem termoelektrarn v Sloveniji je izrazita energetska in emisijska neučinkovitost (1,13 kgco2 ekv/kwhe), saj v zadnjih 30 letih ni bilo izvedenih večjih infrastrukturnih investicij (obstoječe enote so večinoma na izteku svoje življenjske dobe). 11 Slovesna otvoritev zagona prve plinske turbine električne moči 42 MW je bila 9. maja 2008, druga plinska turbina prav tako električne moči 42 MW pa bo začela poskusno obratovati septembra 2008.

26 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta Tabela 2: Pregled stanja predvidenih projektov tehnološke posodobitve termoelektrarn v OP TGP (vir: IJS, TEŠ) Leto izvedbe (OP-TGP) Inštalirana moč novih kapacitet [MWe] Moč ustavljenih kapacitet [MWe] Izkoristek enot [%] Leto izvedbe (stanje) Ocena izvajanja ukrepa TEŠ Prigradnja plinskih turbin k bloku 5 Zaustavitev blokov 1 in 2 Izgradnja novega premogovnega bloka 6 Obratovanje blokov 3 in 4 v hladni rezervi % 2008 Zadovoljivo % 2009 Zadovoljivo % 2014 Nezadovoljivo % 2014 Nezadovoljivo TET Izgradnja PPE ,5? Nezadovoljivo Zaustavitev premogovne elektrarne ,6? Nezadovoljivo SPTE TE-TOL Prigradnja plinske turbine k bloku 2 TE- TOL ~34% 2012 Delno zadovoljivo Izgradnja novega premogovnega bloka na lokaciji TE Šoštanj (TEŠ 6) se je podaljšala do konca leta 2014 zaradi številnih dejavnikov. Prvi je konjunktura na trgu proizvajalcev opreme za termoelektrarn s čimer so se podaljšali dobavni roki (pogodba za dobavo glavne tehnološke opreme je bila podpisana (TEŠ, 2008)). Izgradnja plinsko parne enote v Trbovljah je negotova, saj še ni bilo sprejete dokončne odločitve o gradnji tega objekta (energetsko dovoljenje je bilo izdano leta 2006, leta 2007 je bila veljavnost podaljšana). Spodbujanje soproizvodnje električne energije in toplote v sistemih daljinskega ogrevanja Pristojnost: Ministrstvo za gospodarstvo (MG), Proizvajalci daljinske toplote Učinek ukrepa: ,7 kt CO2, ,3 kt CO2 Ocena izvajanja ukrepa: Zadovoljivo ( + ) Delni prehod na zemeljski plin v termoelektrarni toplarni Ljubljana (TE TOL) se je glede na OP TGP zamaknil za eno leto, in sicer na leto V začetku julija 2008 sta družbenici TE TOL potrdili strategijo razvoja , ki plinsko parno enoto vključuje. Do začetka obratovanja turbine bo po zagotovilih družbe Geoplin plinovodi zgrajen tudi plinovod Vodice TE TOL, ki je za obratovanje turbine nujno potreben. Namestitev manjših enot v sistemih daljinskega ogrevanja na zemeljski plin (plinski motorji) poteka bolje od pričakovanj (Slika 10), tako da je bil cilj za leto 2008 iz OP

27 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta TGP presežen že leta Pozitiven razvoj je posledica dobrega sistema spodbujanja teh enot v obliki fiksne odkupne cene oz. premije (Slika 16). Zaradi sheme zagotovljenih odkupnih cen, ki je leta 2007 za električno energijo zagotavljala odkupno ceno v višini 69 EUR/MWh in premijo v višini 31 EUR/MWh, so se nerentabilne investicije spremenile v investicije z enostavno vračilno dobo 10 let. Enote SPTE v sistemih daljinskega ogrevanja Inštalirana kapaciteta enot SPTE [kw] Dejansko stanje Cilj OP-TGP 0 do Leto Slika 10: Inštalirane kapacitet enot SPTE do leta 2006 in ciljne kapacitete v OP TGP za leto 2008 in 2010 (vir: IJS) Plinsko parne elektrarne v toplarni Šiška, ki naj bi bila po OP TGP zgrajena do leta 2012, ni med prihodnjimi projekti JP Energetike, kar kaže na pričakovano poenotenje strategije glede oskrbe MOL z električno energijo in toploto. Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) Pristojnost: MG, MOP, Ekološki sklad RS, HSE, TE TOL Učinek ukrepa: ,6 kt CO2, ,0 kt CO2 Ocena izvajanja ukrepa: Zadovoljivo ( + ) Izvajanje projektov s katerimi se bo povečala proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov v večini primerov poteka v skladu s predvidevanji v OP TGP (Tabela 3 in Tabela 4). Leta 2006 je pričela obratovati HE Boštanj na spodnji Savi, do leta 2008 je bila zaključena prva faza obnove HE Zlatoličje in obnova HE Medvode. Izgradnja tretje HE na spodnji Savi Blanca poteka po načrtih. Inštalirana moč malih HE je v letu 2007 že presegla cilje iz OP TGP. Prav tako je bila presežena ciljna proizvodnja električne energije iz lesne biomase, saj so v letu 2008 lesno biomaso pričeli skupaj s premogom uporabljati v TEŠ, konec leta 2008 pa jo bodo začeli uporabljati tudi v TE TOL. Nedosegljiv pa je cilj za proizvodnjo električne energije v vetrnih elektrarnah, saj zaradi neugodnih okoliščin in omejenih naravnih danosti še vedno ni bilo postavljene večje vetrne elektrarne.

28 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta Tabela 3: Pregled stanja predvidenih projektov izkoriščanja hidroenergije v OP TGP (vir: HSE, SENG) Nove velike enote Ime enote Inšt. Moč [MW] Povp. Letna proizvodnja [GWh] Leto obratovanja (OP-TGP) Stanje Ocena izvajanja HE Boštanj Otvoritev IZVEDENO HE Blanca HE Krško Predvidena otvoritev maj 2009 Gradnja poteka po načrtih Zadovoljivo Zadovoljivo Črpalna HE Avče Otvoritev predvidena v drugi četrtini 2009 Zadovoljivo Obnova obstoječih velikih enot Ime enote Dod. inšt. Moč [MW] Dod. letna proizvodnja [GWh] Leto zaključka obnove (OP- TGP) Stanje Ocena izvajanja HE Zlatoličje HE Formin HE Medvode 1,8 7, Prvi del obnove je bil zaključen sredi Drugi del obnove bo predvidoma zaključen leta 2010 Časovni okvir še ni dokončno definiran, vendar bo najverjetneje prišlo do zamika Obnova je bila zaključena septembra 2006 Zadovoljivo Delno zadovoljivo IZVEDENO Male HE Cilj OP-TGP Inštalirana moč [MW] Stanje [MW] Ocena izvajanja ,4 (15,3 GWh) Zadovoljivo Tabela 4: Pregled izvajanja predvidenih projektov izkoriščanja lesne biomase za proizvodnjo električne energije v OP TGP (vir: TE TOL, TEŠ, IJS) Veliki sistemi Ime enote Inšt. moč Letna proizvodnja el. energije Leto izvedbe (OP-TGP) Stanje Ocena izvajanja TE-TOL 30 GWh 2010 Konec leta 2008 Zadovoljivo TEŠ 125 GWh V OP-TGP raba lesne biomase v TEŠ ni bila predvidena S sosežigom so v TEŠ pričeli februarja 2008 Zadovoljivo Majhni sistemi Cilj OP-TGP Inštalirana moč [MW] Stanje [MW] Ocena izvajanja SPTE na biomaso ,7 Zadovoljivo

29 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta Trgovanje s pravicami do emisije TGP Pristojnost: Ministrstvo okolje in prostor (MOP) Učinek ukrepa: kt CO2; kt CO2 Ocena izvajanja ukrepa: Zadovoljivo ( + ) V sistem emisijskega trgovanja (EU ETS) so vključene praktično vse naprave iz tega sektorja. Proizvajalci električne energije in toplote so v povprečju v letih 2005, 2006 in 2007 emitirali 234 ktco2/leto več kot so dobili podeljenih pravic (leta ktco2 manj, leta kt CO2 več in leta kt CO2 več), zato so morali manjkajoče pravice kupiti na trgu. Na drugi strani so zavezanci, ki so vključeni v sektor daljinsko ogrevanje, leta 2007 emitirali malo manj od količine podeljenih pravic. V tem sektorju je bil v obdobju minimalen presežek pravic od emisij TGP (+25 ktco2). Presežek emisij ne vpliva na kjotsko bilanco države (za doseganje kjotskega cilja se upoštevajo samo emisije, ki izhajajo iz podeljenih emisijskih kuponov na podlagi Državnega načrta razdelitve). Državni načrt razdelitve emisijskih kuponov za obdobje je Evropska komisija potrdila februarja 2007 in predvideva dodatno zmanjšanje pravic do emisije za 526 ktco2/leto. Dejanske emisije in podeljene pravice v obdobju Proizvodnja el. en. in toplote 300 Daljinsko ogrevanje Emisije CO2 [kt] Emisije CO2 [kt] Leto Leto Slika 11: Dejanske zgorevalne emisije CO2 zavezancev za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov za leta (rdeči stolpci) ter podeljene pravice za obdobje (zeleno območje) za proizvodnjo električne energije in toplote (velike TE) in daljinsko