Predmet in razred: SLOVENŠČINA, 2. L ( , ) SLOVENŠČINA, 2. ZB ( ) SLOVENŠČINA, 2. L ( )

Transkript

1 IV. Poročilo učitelja-izvajalca 2.3 prvi del Ime in priimek učitelja: Petra Reisman Naziv in naslov šole: SŠFKZ, Zemljemerska 5, Ljubljana Predmet in razred: SLOVENŠČINA, 2. L ( , ) SLOVENŠČINA, 2. ZB ( ) SLOVENŠČINA, 2. L ( ) Uporabljeno e-gradivo: Naziv e-gradiva: SLOVENŠČINA ZA 2. LETNIK SŠ IN GIMNAZIJ. Evropski realizem in naturalizem. N. V. Gogolj: Plašč Evropska romantika. G. N. G. Byron: Romanje grofiča Harolda Evropska romantika. A. S. Puškin: Jevgenij Onjegin Naslov na internetu: Opis, kako je pouk potekal drugače (priprava in izvedba pouka, tudi časovna zahtevnost ter didaktična vrednost drugačne izvedbe pouka): 2. L Gogolj, Plašč: Priprava doma je bila kar zahtevnejša, saj sem glede na cilje ure in dosedanje delo pregledati in tudi prirediti določene stvari. Pri sami izvedbi posameznih ur pa je bil moj vtis ta, da je šlo vse zelo hitro in kvalitetno. Dijaki so prebrali novelo Plašč za domače branje in se na obravnavo pripravili po vnaprej danih vprašanjih. Pri pripravi na uro sem dodala in korigirala določena poimenovanja, saj je bila napaka v poimenovanju smeri realizma, poleg tega se mi je zdela sinteza preskromna glede na zastavljene cilje. Pri obravnavi je tekel vodeni pogovor, e-gradivo sem uporabila za prikaz sinteze na koncu. Sproti je tudi nastajala slika na tabli, tako da smo lahko ob koncu ure preverili, kaj nam še manjka ali pa kje je e-gradivo pomanjkljivo (sinteza v obliki ppt). Byron, Romanje grofiča Harolda: Obravnava Byronove pesnitve je bila težja, saj so dijaki težje sledili samemu besedilu in povezavi vsebin na projekciji med seboj. 2. ZB Gogolj, Plašč: Dijaki so prebrali novelo Plašč za domače branje in se na obravnavo pripravili po vnaprej danih vprašanjih. Pri pripravi na uro sem izbrala posamezne dele e- gradiva (Obravnave 1-6), ki so bile bolj smiselne glede na zastavljene cilje. Pri sintezi sem uporabila že korigirani dokument v ppt. Ura je tekla frontalno s projekcijo na platno, z vodenim pogovorom. Najuspešnejši del ure se je izkazal pri reševanju gradiva»obravnava 3«. Zaradi frontalnega dela z enim računalnikom so najprej sami v dvojicah poiskali ustrezne oznake za literarno osebo in jih prebrali. Ko so jih videli na projekciji že zapisane v razpredelnici, jim je bilo lažje reševati. Z veseljem so sodelovali. 2. L Pouk je tokrat potekal v računalniški učilnici. Prednost tega je bilo, da so lahko vsi imeli besedilo gradiv pred seboj, hkrati pa je to pomenilo tudi težavo, ker so bili eni dijaki izrazito bolj hitri in dojemljivi pri delu, kot drugi.

2 Težava je bila tudi v poslušanju odlomkov, ker je bil glas na posnetku nov, drugačen, ki ga niso vajeni. To kaže na dejstvo, da je stik z literaturo odnos, ki gre preko žive govorjene besede in je nujna sestavina interpretacije prav stik, ki se z branjem v živo vzpostavi z dijaki. Ker smo branje odlomka ponovili, smo večji del obravnave naredili v drugi uri izvedbe. Mnenje o e-gradivu (pozitivno, negativno, možnosti za uporabo pri pouku): 2. L Menim, da je oblika sinteze v ppt. popestritev in smiselna, ker dijaki lahko še v isti uri dobijo zaokrožen pogled na obravnavano snov, hkrati pa je to bila tudi ponovitev za uvodno motivacijo na začetku 2. ure. 2. ZB: Mnenje je pozitivno. Ponujeno gradivo daje učitelju možnost izbire posameznih gradiv glede na cilje. Konkretno pri tokratni obravnavi mi je bilo všeč, da smo lahko z dijaki takoj preverili pomen besed»groteska, karikatura«po e-sskj. 2. L Mnenje o e-gradivu je na splošno pozitivno, čeprav bi imela pripombe glede označevanja pravilnih in napačnih odgovorov pri oznakah ali ponujenih odgovorih naj bi bilo več prostora za odgovore glede na smiselno utemeljitev, kar bi povečalo dijakovo aktivnost pri razmišljanju. Poleg tega sem opazila na eni strani samostojnost dijakov, na drugi pa smo komunicirali samo dijak učitelj, komunikacija med njimi (dijak dijak) pri izmenjavi mnenj se je skoraj izgubila. Zato sem po taki izvedbi skoraj bolj prepričana v to, da je za pouk slovenščine bolj ustrezna frontalna projekcija z enim računalnikom in LCD-projektorjem, ker taka predstavitev dopušča, celo spodbuja komunikacijo tudi med dijaki. Prepričana sem, da posnetkov odlomkov ne bom uporabljala z e-gradiv, ampak interpretativno brala odlomke v živo. Ocenite e-gradivo s šolskimi ocenami (obkrožite): Uporabljeno e-gradivo Ocena (1-5) N. V. Gogolj, Sinteza (ppt.) 3 N. V. Gogolj, Plašč (Obravnava 1-6 in Sinteza) 4 G. N. G. Byron, Romanje grofiča Harolda (Uvod, 4 Obravnava 1-5, Sinteza) A. S. Puškin: Jevgenij Onjegin 3 Nove ideje, ki so se porodile ob takem delu in predlogi avtorjem e-gradiv: Predlogi avtorjem: pri vprašanjih zaprtega tipa predlagam odgovor DA NE, ne pa P N (prav narobe?). Ko sem se doma pripravljala, sem bila mnenja, da bo dijake tudi taka malenkost spravila v zadrego. Refleksije in sugestije so podrobneje zapisane v opisu izvedbe posamezne učne ure. Prilagam podroben opis izvedbe uporabe e-gradiv pri pouku (za vsaj 3 ure) skupaj z učnimi listi in izdelki učencev/dijakov ter vprašalnik za učence/dijake. Objavljeno je tudi na spletni strani šole. Avtorsko delo je bilo opravljeno izven rednega delovnega časa. Datum: Podpis: Petra Reisman

3 OPIS IZVEDBE UPORABE e-gradiv PRI POUKU Petra Reisman Datum: predvideno za ; opravljeno , ker spletna stran na predvideni datum ni bila dostopna, in sicer je izvedba tekla v računalniški učilnici. Razred: 2. L Učni sklop: EVROPSKA ROMANTIKA Učna enota: A. S. PUŠKIN: Jevgenij Onjegin (2 uri) Operativni cilji: - dijaki izrazijo svoje doživljanje ob prebranem odlomku (Brezciljnost, Tatjanino pismo); - spoznajo značilnosti»odvečnega«človeka in jih prepoznajo v Onjeginu - spoznajo pojem roman v verzih; - seznanijo se z vsebino romana; - prepoznajo značilnosti romantike. Učne oblike: frontalna, individualna na računalnikih. Učne metode: vodeni razgovor, razlaga. Učna sredstva: tabla, računalniška učilnica. Strokovna literatura: 1. M. Kmecl: Mala literarna teorija. Ljubljana: DDU Univerzum, J. Kos: Pregled svetovne književnosti. Ljubljana: DZS, Svetovna novela 19. in 20. stoletja. Ljubljana: DZS, Branja E-gradiva: ; FAZE UČITELJ DIJAKI Uvodna motivacija Doživljajsko- izkušenjska: - ste se kdaj počutili brez volje, izgubljeno, čeprav ste delali to, kar vam je ustrezalo? Kako bi se počutili, če bi kar naprej vsak dan hodili na zabave in zamenjali noč za dan? Koliko časa mislite, da bi zdržali? Ali bi bili srečni? Kako bi poimenovali takega človeka, ki tako živi? - Ali ste kdaj napisali ljubezensko pismo? Ali ste ga morda že kdaj dobili? In kako ste nanj odgovorili? Odgovarjajo posamezniki: pričakujem živahno debato in sodelovanje. napoved teme

4 prehod k obravnavi analiza Danes bomo obravnavali odlomke iz Puškinovega romana Jevgenij Onjegin, ki je vse to doživljal. E-gradivo 1. OBRAVNAVA 2: O NASTANKU IN POSEBNOSTIH ( ) OSEBE: predstavitev - lahko predvidimo zgodbo oz. vsebino, kaj se bo spletlo med njimi? 2. OBRAVNAVA 3: VSEBINA odlomkov: - odlomek Brezciljnost (opis Jevgenija); Dijaki berejo, poslušajo in si zapišejo. Pričakujem različne odgovore, da bo verjetno šlo za ljubezensko zgodbo. Prisluhnemo posnetku. Dijaki komentirajo opis Jevgenija. Vsak dijak utemeljuje svojo izbiro. - na e-gradivu dijaki samostojno odgovorijo na interaktivna vprašanja, kakšen je in izbirajo ustrezne odgovore (naveličan, samotar, star, mlad, radoživ, srečen, zaupljiv, otopel, ponočnjak, ženskar, spravljiv) OBRAVNAVA 4: - Preberem Tatjanino pismo (ljubezenska izpoved); Dijaki poslušajo in povedo svoje mnenje o prebranem ljubezenskem pismu. Pogovor steče o tem, ali bi bili tudi sami tako pogumni kot Tatjana. 2. URA: Na začetku povprašam, kako bo odgovoril Jevgenij. - Tiho preberejo odlomek iz Jevgenijevega govora»pridiga«tatjani, ki je na gradivu; - Zakaj Jevgenij zavrne Tatjano? Kako ji to pove? Preberimo. - Ob vprašanjih na e-gradivu steče pogovor utemeljujejo z verzi iz Predvidevajo, ugibajo, postavljajo hipoteze. Ko preberemo še Jevgenijevo zavrnitev, povedo svoje mnenje. Ali se strinjajo z Jevgenijem ali ne, zakaj? Odgovorijo na vprašanja.

5 sinteza (10') besedila. - Ali bi iz te Jevgenijeve zavrnitve lažje razbrali, kakšen tip človeka je? Poiščimo čim več pridevnikov! - Razdelim učne lističe, kjer je v obliki miselnega vzorca potrebno dopolniti prazne okvirčke z izrazi po svoji presoji, kakšen tip romantičnega junaka je odvečni človek, kot velja za Onjegina. 3. SINTEZA: Kaj smo novega izvedeli? Se vas je kaj še posebej dotaknilo? Dijaki zapišejo na učnih lističih svoje izraze, povezane z Jevgenijevim značajem. Nove naloge SINTEZA ppt. - o romanu; tema, roman v verzih - osebe - zgradba in kratka vsebina; umestitev prebranih odlomkov - odvečni človek kot tip romantičnega junaka (značilnosti) DN: 1. Sestavi kratek zapis z naslovom: Če bi bil na Jevgenijevem mestu, bi 2. OGLEJ SI v=mrdih5gmlqq Dijaki si zapiske uredijo - zapišejo in dopolnijo z ugotovitvami, do katerih smo prišli med obravnavo. Dopolnijo svoje učne lističe z oznakami Jevgenija kot odvečnega človeka. REFLEKSIJA PO IZVEDBI: Smiselno se mi je zdelo izpustiti Uvod, predstavitev posnetkov na Youtube pa ponuditi kot DN. Avdio posnetek Brezciljnost dijakom ni bil všeč. Mnenja so bili, da bi jim bilo bolj všeč, če bi prebrala jaz. Zato sem odlomek prebrala še enkrat na glas. Prav tako sem interpretativno prebrala Tatjanino pismo, ki jih je zelo prevzelo, predvsem dekleta. Pri tokratni izvedbi sem pričakovala hitrejši potek ure, kar se je tudi zgodilo. Pogrešala sem več interaktivnih vprašanj, glede na to da smo bili v računalniški učilnici in bi to lahko bolj uporabili. To se mi pri pripravi na uro ni zdela pomanjkljivost, se je pa pokazala pri uri v razredu, ko komunikacija in debata na temo ljubezni ni zaživela. Zanimiv je bil komentar enega dijaka, da je vesel, da je dobil učni listič v roke, da bo res vedel, da smo delali to snov. Učni listič so reševali zavzeto, z veliko idejami.

6 V sintezi je veliko tipkarskih napak, za kar menim, da bi morale biti odpravljene. V pripravi na izvedbo ure sem te napake odpravila. OPIS IZVEDBE UPORABE e-gradiv PRI POUKU Petra Reisman Datum: Razred: 2. L Učni sklop: DOMAČE BRANJE Učna enota: N. V. Gogolj: PLAŠČ (2 uri) Operativni cilji: - dijaki izrazijo svoje doživljanje ob prebranem besedilu; - vsebino novele strnejo na tri ključne dogodke; - označijo glavno osebo in spoznajo pojem»mali človek«; - v besedilu prepoznajo ironijo, satiro in grotesko; - ponovijo značilnosti novele; - spoznajo značilnosti realizma kot literarne smeri. Učne oblike: frontalna, v dvojicah. Učne metode: vodeni razgovor, razlaga. Učna sredstva: tabla, računalnik. Strokovna literatura: 6. M. Kmecl: Mala literarna teorija. Ljubljana: DDU Univerzum, J. Kos: Pregled svetovne književnosti. Ljubljana: DZS, Svetovna novela 19. in 20. stoletja. Ljubljana: DZS, Branja E-gradiva:

7 FAZE UČITELJ DIJAKI Uvodna motivacija (5') napoved teme 1. Plašč: kakšni plašči so vam všeč? Barve? Materiali? Kdaj nosimo plašč? Ali so plašči dragi? Varčujete? S katerim namenom? Ste si s privarčevanim denarjem že kaj kupili? Se vam je že zgodilo, da so vam kaj dragocenega ukradli, npr. uro, zapestnico ali celo denarnico? Kaj ste naredili v takem primeru? 2. Vse to je doživel tudi Akakij Akakijevič, o katerem smo brali v Gogoljevi noveli Plašč za domače branje. Ali vam je bila novela všeč? Zakaj? Odgovarjajo posamezniki. Pričakujem pritrdilne odgovore, predvsem zaradi dolžine. Tudi vsebina je lažje razumljiva v primerjavi s Krstom pri Savici. prehod k obravnavi obravnava učne snovi (20'-25') analiza 3. Ker vsebino poznamo, poskusimo odgovoriti na naslednja vprašanja. Navodilo: vsaka polovica razreda izbere enega predstavnika, ki bo posredoval pravilen odgovor. Še prej pa se lahko posvetuje z ostalimi. VPRAŠANJA KVIZ: A "v nekem oddelku je služil neki uradnik... nizek človeček,... s tisto poltjo obraza, ki ji pravimo hemeroidna, za kar je krivo...? (petrograjsko podnebje) B Pomen priimka Bašmačkin? (čevelj, ki sega do gležnjev, rus.»bašmak«, tudi copatar) A Pisatelj ga imenuje dosmrtni uradnik za prepisovanje aktov ali mestni titularni... (svetnik) B bil je ambiciozne narave, v enem letu je napredoval kar za dve delovni mesti višje... (da/ne) A Kdo je Petrovič? B zakaj je pomembna "ugledna oseba"? A Zakaj Akakij umre? B Kdo in zakaj straši? 4. Kdo bi znal na kratko predstaviti vsebino novele? Izberimo tri ključne dogodke. 5. a) Označimo Akakija: kdo je bil in kakšen je bil? Dijake razdelim na polovico skupina A in skupina B odgovarjata na vprašanja. Odgovarjajo izbrani posamezniki. Počakam na prostovoljca / prostovoljko. Ostali dijaki poslušajo in če je potrebno, dopolnijo pripoved. Dijaki sodelujejo z odgovori. V dvojicah poiščejo in zapišejo čim več pridevnikov. Kdor jih zapiše največ, poroča.

8 b) Poiščimo čim več pridevnikov, s katerimi bomo označili Akakijevo osebnost (zunanjost in notranjost) Odgovore (pridevnike) zapišem na tablo. Ostali dodajo še druge pridevnike, ki niso bili omenjeni. Sinteza (10') Pokažem elektronsko prosojnico (e-gradivo: SINTEZA Plašč.ppt), na kateri so zapisane lastnosti Akakija in jih primerjamo z našimi ugotovitvami, ki so zapisane na tabli. Poudarim oznako»mali človek«. c) kakšen vtis je naredil Akakij na vas? Če bi ga danes srečali na ulici ali v trgovini, kaj bi si vi mislili o njem? 11. IRONIJA, SATIRA, GROTESKA: Ironija: lat., gr. pretvarjanje: posmeh, posmehovati se; izražanje negat., odklonilni odnos do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami (str.128); Satira: gr. satur poln, bogat: 1. leposl. delo, ki na oster način prikazuje resničnost; 2. satira kritizira negat. navade, slabe lastnosti posameznika / družbe (str. 148, 149, 151); Groteska: it. grotta: jama, votlina (lik.umetnost: okras); literatura: oznaka za dela, ki prikazujejo resničnost s pomočjo popačenih, karikiranih likov ali situacij; učinkuje smešno ali celo grozljivo (opis Akakija, Petroviča,»ugledne«osebe) 12. Novela: značilnosti razpredelnica: - malo oseb: Akakij, krojač Petrovič - en osrednji dogodek: Akakiju ukradejo plašč - snov: iz sodobnega (resničnega) življenja po anekdoti - hiter zaplet in presenetljiv razplet - glavni motiv: plašč Dijaki ugotovijo, ali gre za podobne, morda enake izraze ali ne. Komentirajo in ovrednotijo lastnosti, ki so navedene na e-prosojnici. Dijaki izrazijo svoje mnenje in doživljanje glavne osebe. Dijaki preberejo definicijo posameznega pojma in odlomek iz besedila, v katerem so prepoznali posamezno značilnost. Predvidevam, da je to bilo težje vprašanje, zato če je potrebno, preberem in razložim posamezne odlomke. Dijaki predstavijo svoje ugotovitve s pomočjo razpredelnice (po navodilih). Dijaki zapišejo glavne ugotovitve s pomočjo e-gradiva

9 Uvodna motivacija Na tablo zapišem oporne točke: Kaj smo danes novega izvedeli? Kateri pojmi so novi? - vsebina (3 ključni dogodki) - oznaka Akakija»mali človek«- ironija, satira, groteska - novela (sokolja teorija, glavni motiv) - značilnosti realizma, elementi fantastike (Plašč.ppt) Dijaki pregledajo svoje zapiske prejšnje ure in jih dopolnijo. Utrjevanje 2. URA: Ponovitev glavnih značilnosti novele Plašč (Plašč ppt). Štiri dijakinje ali dijaki se pripravijo že doma, pripovedovalec (povezovalec) pa se menjuje. DN Dramatizacija odlomkov: - uprizoritev dialoga med Petrovičem in Akakijem - uprizoritev dialoga med Akakijem in»ugledno«osebo Poišči in zapiši, kdaj se pojavi realizem kot literarna smer in glavne značilnosti. Refleksija po izvedbi 1. in 2. ure: Zaradi branja odlomkov iz knjige smo fazo sinteze nadaljevali na začetku druge ure (imeli smo blok uro). Dijake je tak začetek ure zelo pritegnil, aktivno so sodelovali pri ponovitvi in si prepisali povzetek.

10 OPIS IZVEDBE UPORABE e-gradiv PRI POUKU Petra Reisman Datum: Razred: 2. Zb Učni sklop: DOMAČE BRANJE Učna enota: N. V. Gogolj: PLAŠČ (2 uri) Operativni cilji: - dijaki izrazijo svoje doživljanje ob prebranem besedilu; - označijo glavno osebo in spoznajo pojem»mali človek«; - označijo generala oz.»ugledno«osebo in razmislijo o njegovem vedenju do Akakija; - v besedilu prepoznajo ironijo, satiro in grotesko; - predstavijo vsebinske značilnosti novele; - spoznajo značilnosti realizma kot literarne smeri. Učne oblike: frontalna, individualna, dvojice. Učne metode: vodeni razgovor, razlaga. Učna sredstva: tabla, računalnik, LCD-projektor. Strokovna literatura: 13. M. Kmecl: Mala literarna teorija. Ljubljana: DDU Univerzum, J. Kos: Pregled svetovne književnosti. Ljubljana: DZS, Svetovna novela 19. in 20. stoletja. Ljubljana: DZS, Branja E-gradiva:

11 FAZE UČITELJ DIJAKI Uvodna motivacija (5') Dijaki so predhodno dobili vprašanja, s katerimi so se pripravili na obravnavo in preverjanje domačega branja Gogoljeve novele Plašč. Zato jih najprej povprašam, ali jim je bila novela všeč in zakaj ter ali so znali odgovoriti na vsa vprašanja, katero je bilo morda težje razumljivo. Pregledamo, odgovorimo in komentiramo. 1. Plašč: kakšni plašči so vam všeč? Barve? Materiali? Kdaj nosimo plašč? Ali so plašči dragi? Varčujete? S katerim namenom? Ste si s privarčevanim denarjem že kaj kupili? Se vam je že zgodilo, da so vam kaj dragocenega ukradli, npr. uro, zapestnico ali celo denarnico? Kaj ste naredili v takem primeru? Odgovarjajo posamezniki. Pričakujem pritrdilne odgovore, predvsem zaradi dolžine. Tudi vsebina je lažje razumljiva v primerjavi s Krstom pri Savici. Odgovarjajo posamezniki. napoved teme prehod k obravnavi obravnava učne snovi 2. Vse to je doživel tudi Akakij Akakijevič, o katerem smo brali v Gogoljevi noveli Plašč za domače branje. Kdo je glavna oseba novele? Kako si ga opisal? Prisluhnimo, kako ga je opisal pisatelj: E-gradivo: OBRAVNAVA 1: Po kom je Akakij dobil ime? (izbirno: po očetu, po dedku, iz pratike) Resičnost trditve: Akakij je simpatičen in ženskam všečen moški: P N 3. Kdo bi znal na kratko predstaviti vsebino novele? Kakšen je konec? Se ti zdi konec pravičen? E-gradivo: OBRAVNAVA 2 4. a) Kakšen je odnos generala do Akakija? Zakaj je tako vzvišen? Prisluhnimo odlomku med generalom in Akakijem. Počakam na prostovoljca / prostovoljko, da prebere svoj odgovor. Ostali dijaki poslušajo in če je potrebno, dopolnijo. Vsi poslušajo. Dijaki sodelujejo z odgovori. Dijaki pripovedujejo verižno drug za drugim. Odgovori posamezni dijak. V dvojicah poiščejo in zapišejo čim več pridevnikov. Kdor jih

12 (20'-25') analiza b) Poiščimo čim več pridevnikov, s katerimi bomo označili Akakijevo osebnost (zunanjost in notranjost) ter generalovo osebnost. Predlagam razpredelnico: General Akakij zapiše največ, poroča. Odgovore (pridevnike) zapišem na tablo. Ostali dodajo še druge pridevnike, ki niso bili omenjeni. Nadaljujemo z OBRAVNAVO 3, ki jo rešijo in primerjamo z našimi rešitvami na tabli. Dodamo dopišemo na tabli temeljno oznako za generala»važna, prevzetna«oseba; za Akakija»mali človek«(tega na e-gradivu ni) Dijaki ugotovijo, ali gre za podobne, morda enake izraze ali ne. Komentirajo in ovrednotijo lastnosti, ki so navedene na prosojnici. Dijaki izrazijo svoje mnenje in doživljanje glavne osebe. Aktualizacija: Kaj bi pa vi naredili, če bi bili na Akakijevem oz. na generalovem mestu? OBRAVNAVA 4: 1. Poiščimo pregovor, frazem, ki bi ustrezal generalovemu obnašanju. 2. Groteska, karikatura: e-sskj (Groteska: it. grotta: jama, votlina (lik.umetnost: okras); literatura: oznaka za dela, ki prikazujejo resničnost s pomočjo popačenih, karikiranih likov ali situacij; učinkuje smešno ali celo grozljivo (opis Akakija, Petroviča,»ugledne«osebe) dodamo: Ironija, satira (tega na e- gradivu ni) 3. IRONIJA, SATIRA: Ironija: lat., gr. pretvarjanje: posmeh, posmehovati se; izražanje negat., odklonilni odnos do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami (str.128); Satira: gr. satur poln, bogat: 1. leposl. delo, ki na oster način prikazuje resničnost; 2. satira kritizira negat. navade, slabe lastnosti posameznika / družbe (str. 148, 149, 151) OBRAVNAVA 5: Dijaki preberejo že zapisano definicijo in odlomek iz besedila, v katerem so prepoznali grotesko, ironijo, satiro. Predvidevam, da je to bilo težje vprašanje, zato če je potrebno, preberem in razložim posamezne odlomke. Dijaki predstavijo svoje ugotovitve s pomočjo razpredelnice (po navodilih).

13 Pobuda snov za novelo Novela: značilnosti razpredelnica: - malo oseb: Akakij, krojač Petrovič - en osrednji dogodek: Akakiju ukradejo plašč - glavni motiv: plašč - snov: iz sodobnega (resničnega) življenja po anekdoti in iz lastnih izkušenj iz uradniškega življenja - hiter zaplet in presenetljiv razplet 2. URA: OBRAVNAVA 6: Rešimo: Sestavine dramatske zgradbe razporedi v pravilnem vrstnem redu (zasnova, zaplet, vrh, razplet, razsnova): Posameznik reši ustno. Sinteza (10') Akakij prijavi krajo: Kraja plašča: Predstavitev Akakija Akakijeviča: zasnova Akakijeva smrt in fantastično pojavljanje duha: Akakijeva želja/potreba po novem plašču: zaplet Utrjevanje Na tablo zapišem oporne točke: Kaj smo danes novega izvedeli? Kateri pojmi so novi? - snov - oznaka Akakija»mali človek«in oznaka generala»važna/ugledna«oseba - ironija, satira, groteska - novela (sokolja teorija, **glavni motiv tega na e-gradivu ni) - značilnosti realizma, elementi fantastike - **družbenokritični realizem (ne socialni) Dijaki zapišejo glavne ugotovitve s pomočjo e-gradiva (Plašč.ppt), ki sem ga delno dopolnila in korigirala glede na zastavljene cilje in zahteve. Dijaki pregledajo svoje zapiske prejšnje ure in jih dopolnijo. Dramatizacija odlomkov: - uprizoritev dialoga med Petrovičem in Akakijem - uprizoritev dialoga med Akakijem in Štiri dijakinje ali dijaki se pripravijo že doma, pripovedovalec (povezovalec) pa se menjuje.

14 »ugledno«osebo DN Poišči in zapiši, kdaj se pojavi realizem kot literarna smer in glavne značilnosti. REFLEKSIJA PO IZVEDBI: Glede na to, da dijaki preberejo in že poznajo besedilo, sem izpustila posnetek o nadaljevanju zgodbe (Obravanava 2). Pri Obravnavi 3 po klikanju na ustrezne oznake za»važno osebo«in Akakija smo dodali še osrednjo temeljno oznako (kot sintezo te primerjave): general kot»važna, prevzetna«oseba; za Akakija»mali človek«. Prav tako sem pogrešala pri Obravnavi 4 navodilo, da bi poiskali kak frazem tudi za Akakija (ne samo za generala). Prav tako sem pogrešala odlomek in kontekst, ob katerem bi lahko razumeli in po e-sskj poiskali, kaj pomeni groteska, ironija, satira. V sintezi pogrešam omembo glavnega motiva plašč, s katerim lahko ponovimo (in potrdimo) sokoljo teorijo. Prav tako ni ustrezna oznaka vrsta realizma Gogolja uvršča literarna zgodovina med predstavnike družbenokritičnega realizma in začetnika psihološkega realizma.

15 OPIS IZVEDBE UPORABE e-gradiv PRI POUKU Petra Reisman Datum: Razred: 2. L Učni sklop: EVROPSKA ROMANTIKA Učna enota: G. N. G. Byron: Romanje grofiča Harolda Operativni cilji: - dijaki izrazijo svoje doživljanje ob prebranem odlomku (Slovo); - v lirskem subjektu prepoznajo značilnosti romantičnega junaka; - spoznajo pojem lirsko-epska pesnitev; - spoznajo stance ali oktave; - spoznajo pojem»byronizem«in ga povežejo z vsebino odlomka. Učne oblike: frontalna. Učne metode: vodeni razgovor, razlaga. Učna sredstva: tabla, računalnik, LCD-projektor. Strokovna literatura: 18. M. Kmecl: Mala literarna teorija. Ljubljana: DDU Univerzum, J. Kos: Pregled svetovne književnosti. Ljubljana: DZS, Svetovna novela 19. in 20. stoletja. Ljubljana: DZS, Branja 2. E-gradiva:

16 FAZE UČITELJ DIJAKI Uvodna motivacija napoved teme prehod k obravnavi analiza E-gradivo: UVOD Kaj je skupnega osebam na sličicah? Kako se vi počutite, ko se poslavljate? Ste veseli ali žalostni? Morda razočarani? Danes bomo spoznali odlomek iz Byronove pesnitve Romanje grofiča Harolda, ki ima podnaslov Slovo. OBRAVNAVA 1 - najprej prisluhnimo posnetku - Vaše mnenje? Kaj izvemo iz odlomka? - Ali živi lirski subjekt v harmonični družbi in ali je srečen? - Analiza vsebine: Rešimo naslednjo nalogo: Kako označuje sebe v nasprotju z angleško družbo? Poveži verze z interpretiranimi mislimi. OBRAVNAVA 2 - Literarna zvrst: oznaka pesnitve OBRAVNAVA 3: - Zgradba (kitica, rima, enjambement) Odgovarjajo posamezniki: osebe nekam odhajajo. Dijaki poslušajo in spremljajo odlomek v Branjih. Pričakujem odgovore, da je težko razumljivo besedilo. Dijaki eden po eden predlaga odgovor. (predvidevam daljše premore zaradi razmisleka) Sinteza (10') OBRAVNAVA 4 - Romantični junak oznaka Harolda: Dodam podvprašanja: kakšen torej je Harold? Ali je tipični romantični junak? V čem je drugačen od Wertherja? - Byronizem svetobolje: ker izraz svetobolje že poznajo, ga dopolnim z razlago, kaj je byronizem. Dijaki si prepišejo Iz vsebinske analize dijaki povzamejo ugotovitve o Haroldu. Razmislijo, v čem je drugačen od Wertherja (ne samo v tem, da ni naredil samomora).

17 Razlago prepišejo. SINTEZA: 1. Grofič Harold oznaka; ponazoritev z izbranimi verzi; 2. Oznaka pesnitve in zgradba 3. Byronizem Dijaki zapišejo glavne ugotovitve s pomočjo e-gradiva (Romanje grofiča Harolda.ppt) Nove naloge DN: Napiši svoje razmišljanje na temo: Harold, Werther in Črtomir romantični junaki, a različni REFLEKSIJA PO IZVEDBI URE: Pri uvodni motivaciji Uvod se mi zdi premalo samo vprašanje o sličicah, potrebno je povprašati po občutjih: Kako se vi počutite, ko se poslavljate? Ste veseli ali žalostni? Morda razočarani? Dijake naj se dotakne misel, od koga se težko poslavljajo ali pa z veseljem ko smo prisluhnili posnetku, je bilo precej nerodno, ker so zvočniki hreščali. Dijaki so bili mnenja, da bi bilo bolje, če bi jaz prebrala. Pri nadaljnji obravnavi (Obravnava 1) se mi zdi, da zopet manjka»most«med doživljanjem in razlago vsebine (npr.: Kaj izvemo iz odlomka, kdo je lirski subjekt, kaj izpoveduje ) Šele nato lahko povprašam to, kar predlaga obravnava: ali živi lirski subjekt v harmonični družbi in ali je srečen. Tudi v nadaljevanju sem zaznala precej pomanjkljivosti: navodilo Kako označuje sebe v nasprotju z angleško družbo? Poveži verze z interpretiranimi mislimi oz. zastavljeno vprašanje se mi je zdelo pretežko, zato sem ga poenostavila: Naslednje besedne zveze iz pesmi razloži s svojimi besedami tako, da poiščeš ustrezno sopomenko oz. razlago, ki jo že imamo na izbiro. Moram priznati, da je bilo zadnje tri misli zelo težko uganiti, tako da smo šli po drugem neuspešnem ugibanju na sistem izločanja, namesto da bi razmišljali, kaj določena besedna zveza pomeni. Najtrši oreh je bila zadnja misel. Ob tem sem pogrešala morda poudarek, da je vendarle osrednja misel tega odlomka prvi verz obeh kitic, ki ima vlogo refrena. Želela sem uporabiti tudi stran»o avtorju«, a ko sem natisnila to stran, da bi jo dijaki rešili sami kot učni list, da bi sami rešili prazna polja, so se ta»skrčila«, kot da nič ne manjka. Tako da bi predlagala, da se predvidi tudi taka možnost da se prazna polja v besedilu ne bi»skrčila«, da je uporabno tudi v stiskani obliki.