JUNIJ Glasnik 17 OBČINE RADENCI PRILOGA. Župniji Radenci in Kapela praznujeta

Størrelse: px
Begynne med side:

Download "JUNIJ Glasnik 17 OBČINE RADENCI PRILOGA. Župniji Radenci in Kapela praznujeta"

Transkript

1 JUNIJ 2012 Glasnik 17 OBČINE RADENCI PRILOGA Župniji Radenci in Kapela praznujeta

2 BESEDA ŽUPANA Spoštovane občanke, spoštovani občani! Občina Radenci je bila ustanovljena v letu 1994 in tako letos praznujemo polnoletnost 18 let. Odločitev o samostojni občini je bila za naše občane pozitivna. Kot župan menim, da se je v vseh teh letih realiziralo precej pozitivnih projektov. Zasluga za napredek je delo vseh prejšnjih županov z občinskimi sveti in občinsko upravo. Za sedanji mandat lahko trdim, da se maksimalno trudimo za razvoj naše občine. Največ pri tem delu pomeni dobro sodelovanje z občinskim svetom in občinsko upravo. Prijavljamo se na večino evropskih razpisov in za kar nekaj teh smo dobili pozitivne rešitve, jih realizirali in tudi pridobili gradbena dovoljenja. V letošnjem letu smo že ali še bomo v kratkem pristopili h gradnji nekaterih večjih investicij, v skupni vrednosti cca 5,5 milijonov evrov. To so: nov vrtec, izgradnja širokopasovnega internetnega omrežja na področju celotne KS Kapela in dodatno vasi Melanjski Vrh, Janžev Vrh in Boračeva, izgradnja tribun in slačilnic v ŠC Radenci, zamenjava svetilk v Radencih, obnova cest in plazov v Sp. Kocjanu, na Janževem Vrhu, delu ceste Ostan in delu ceste Tkalčič, kanalizacija Boračeva (2. del) in še bi lahko našteval. Za te investicije imamo na podlagi razpisov zagotovljenih cca 3,6 milijonov evrov nepovratnih sredstev. V zadnjem letu in letos se je zgradilo kar nekaj novih stanovanjskih prostorov, tako da se število prebivalcev v radenski občini povečuje. V letu 2012 pričakujemo odprtje novega trgovskega centra Jager, ki bo popestril ponudbo pri nas. Vse te investicije zahtevajo ogromno angažiranja vseh, še posebej zaposlenih na občinski upravi. Še vedno pa moramo skrbeti, da tudi vse drugo delo poteka nemoteno. V zadnjem glasilu sem pisal o zadovoljstvu zaradi dobrega sodelovanja z Radensko in Zdraviliščem Radenci. Danes moram to še posebej pohvaliti in se zahvaliti za sodelovanje, saj smo skupno realizirali projekt obnove parka v Radencih za novo zasaditev. Imamo pripravljene in odobrene projekte ter druge pogoje, da lahko razpišemo zbiranje interesentov botrov, ki želijo, da bi bil naš park ponovno v okras Radencev in občine kot celote. Zelo si želimo, da pri naših občanih dobimo podporo za ureditev parka in da tisti, ki to lahko, tudi v obliki botrstva pomagajo pri ponovni zasaditvi. Prav tako smo v lanskem letu s pomočjo podjetnikov na Kapeli organizirali izgradnjo igrišča za mali nogomet. Pri tej operaciji nam je sponzorsko največ pomagala Betonarna Tivadar Jožefa, delno G. M. W. d. o. o. in Cestno podjetje M. Sobota. Vsa ročna dela so opravili mladi nogometaši s Kapele, gasilci s Kapele, zaposleni na OŠ Kapela, pa tudi župnik je priskočil na pomoč. Pokazali smo, da s skupnimi močmi lahko ogromno naredimo. Take akcije nas spodbujajo, da moramo pri zastavljenih nalogah k sodelovanju poskušati pritegniti čim več občanov, saj bomo le tako lahko s skupnimi močmi realizirali načrtovano. V občini imamo številna društva, ki dobro delajo, so nam v ponos in na svoj način promovirajo Občino Radenci. Zelo aktivni so športniki, kulturna društva, gasilci, humanitarna društva, lovci, čebelarji, vinogradniki in ljubitelji vina ter še bi lahko našteval. Skupaj je preko 60 društev. Občina jim po svoji moči pomaga, marsikaj pa naredijo udarniško in si pridobijo sponzorje. Tudi posamezniki iz naše občine na raznih tekmovanjih in nastopih dosegajo zavidljive rezultate. V občini imamo dve večji podjetji, nekaj manjših, številne obrtnike in samostojne podjetnike, ki se na trgu uspešno kosajo s konkurenco. Še vedno pa imamo preveliko nezaposlenih, kar posledično znižuje socialno sliko občine. Vsi skupaj smo občina in vsak posameznik lahko marsikaj pripomore k temu, da nam bo jutri lepše. Zato vsem občanom čestitam ob prazniku Občine Radenci. vaš župan Janez Rihtarič 2 Glasnik 17

3 AKTUALNI DOGODKI V OBČINI REVITALIZACIJA RADENSKEGA PARKA prva faza Radenski park oz. Zdraviliški park v Radencih je zasnovala vrtna arhitektka Ilse Fischerauer. Ob našem parku jih je zasnovala vsaj še devetnajst v Sloveniji in dva na Hrvaškem. Večina vrtov so bile vrtne ureditve v arhitektonskem slogu za premožne naročnike. V ohranjenih ureditvah in vrtnih motivih je mogoče prepoznati vrtno oblikovni slog, soroden sočasnim ureditvam na Dunaju. Ob Zdraviliškem parku v Radencih je v naši bližini možno najti njeno delo še na vrtu družine Kunej v Gornji Radgoni, na vrtu vile Gusel v Mariboru ter na vrtu družine Fischerauer v Jeruzalemu v Slovenskih goricah. Zdraviliški park v Radencih je bil močno poškodovan v neurju leta 2008, dodatno pa ga je poškodovalo še neurje v letu Po oceni je bilo uničenih 560 dreves. Evidentno je bilo, da bo potrebno pristopiti k temeljiti revitalizaciji Zdraviliškega parka. Zdravilišče je sicer po neurju izvedlo osnovno čiščenje parka, za nadaljnje, v letu 2011 dogovorjene, ukrepe pa je bilo potrebno soglasje širše lokalne skupnosti, saj se v parku prepletajo lastništva različnih partnerjev in je nad vsem parkom še vedno vložen denacionalizacijski zahtevek. V začetku leta 2011 so se tako sestali župan Občine Radenci Janez Rihtarič, direktor Radenske, d. d., Zvone Murgelj in direktor Zdravilišča Radenci Mladen Kučiš ter sklenili dogovor o nujnih korakih obnove radenskega parka. Prav tako so soglašali o skupnem financiranju obnove prve faze. Le-ta bo zajemala: dokončno čiščenje in odstranitev vseh preostalih uničenih dreves, mletje štorov in prekritje le-teh z zemljo, navoz manjkajoče zemlje, ureditev odvodnjavanja v senčnem (gozdnem) delu parka, načrt krajinske arhitekture, analizo zemlje in zasaditev dreves po sistemu botrstva. Vsi prisotni so pooblastili delavce Občinske uprave Občine Radenci, da vodijo vse postopke obnove, v skladu s sprejetim programom. Stroške dogovorjenih ukrepov si vključeni partnerji delijo na podlagi pisnega sporazuma v enakem razmerju (1/3). Za predlagani skupni način financiranja tekočega vzdrževanja zdraviliškega parka smo pridobili tudi pozitivno mnenje Ministrstva za finance. Sončni vrt v Radencih (Zdraviliški park) je bil zasnovan kot javna površina v zdraviliškem parku. Zasnova je ohranjena le do določene mere; zamenjane so klopi, številne rastline niso iz izvorne ureditve. Sončni vrt ima simetrično dolgo pogreznjeno zasnovo, ki jo na obeh straneh obroblja nizek zidec. V osrednjem delu je vodni motiv kvadratne oblike, ki je zasnovan kot vodno zrcalo. Na obeh straneh osrednje poteze so zasajeni številni iglavci. Izvorna zasnova je bila do danes precej spremenjena. Za začetek smo pridobili strokovno mnenje krajinske arhitektke Tanje Grmovšek glede najnujnejših ukrepov v parku in na podlagi le-tega pristopili k podiranju še stoječih, vendar označenih 53 dreves. Drevesa so bila različne velikosti in starosti ter zelo slabe vitalnosti. Zaradi grožnje morebitnega zloma drevesa ali padca le-tega so predstavljala veliko nevarnost za okolico. Glavni vzrok za upad vitalnosti večine dreves je bil»ožig skorje dreves zaradi sonca«, saj so se le-tem po smrekovem vetrolomu izredno spremenili rastiščni pogoji (sprememba iz izrazito senčnih rastišč v izrazito sončna rastišča). Med drevesi so prevladovala bukova drevesa, sledila so drevesa smreke in jelke. Podiranje dreves so prevzeli ustrezno usposobljeni delavci, zaposleni preko programa javnih del. Posebna teža je bila namenjena zaščitnim ukrepom še obstoječim lesnatim rastlinam. Po realizaciji najnujnejšega ukrepa v postopku revitalizacije Zdraviliškega parka, odstranitvi 53-ih dreves, je sledil naslednji ukrep mletje panjev na področju celotnega zdraviliškega parka. Ukrep je izvajalo domače podjetje SIM, d. o. o., s podizvajalci. Posebna pozornost je bila namenjena zaščiti še obstoječih dreves, dela pa so izvajali zgolj v suhem obdobju. Izogibali smo se nepotrebnemu dodatnemu stiskanju talne mase in vsi sekanci, ki so nastali pri drobljenju panjev, so ostali na območju parka. V park smo navozili zemljo (živico), s katero smo izravnali valovit teren. Tudi pri opravilih ravnanja zemlje smo si po- Glasnik 17 3

4 AKTUALNI DOGODKI V OBČINI magali z domačim izvajalcem, podjetjem G.M.W., d. o. o., ki je obenem tudi obnovil odvodnjavanje v senčnem delu parka in osnovno obnovil tipične potke. Za izvajanje omenjenih del in nalog smo si pridobili kulturno varstvene pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Le-ti nas v nadaljevanju obnove zavezujejo ohraniti osnovni oblikovalski koncept (raster pot) obstoječe parkovne zasnove; obnovo je potrebno načrtovati za celotni park, s tem da se dovoljuje fazna izvedba. Izdelati je potrebno krajinsko arhitekturni načrt obnove. Za izdelavo načrta krajinske arhitekture smo k sodelovanju povabili oblikovalko krajine dr. Tanjo Simonič, ki se v okviru svojega raziskovalnega dela med drugim ukvarja tudi z raziskovanjem dela Ilse Fischerauer. Dr. Simoničeva je pripravila načrta krajinske arhitekture na nivoju idejne zasnove za prenovo celotnega območja parka in na nivoju projekta za izvedbo del na zeleni del parka do roba Sončnega parka (t. j. južni del parka). Delo je opravila skupaj s krajinsko arhitektko Janjo Lužnik. Načrt krajinske arhitekture je bil predstavljen na javni razpravi 23. maja 2012 v Zdravilišču Radenci. Pred nami je zgolj še zadnji del, saditev dreves, ki ga načrtujemo izvesti skupaj z vsemi prijatelji parka, in sicer na način botrstva. Predlog financiranja smo poskusili zasnovati na način, da omogočimo sodelovanje vsem zainteresiranim. Sistem botrstva smo razdelili v štiri kategorije: ZLATI BOTER prispevek v višini 250 EUR zajema sadike: Fagus sylvatica 'Zlatia' (bukev 'Zlatia') Liriodendron tulipifera 'Fastigiattom' (tulipanovec) Poulownia tomentosa (pavlovnija) Ginkgo biloba (dvokrpi ginko) SREBRNI BOTER prispevek v višini 150 EUR zajema sadike: Acer rubrum 'October Glory' (rdečelistni javor) Betula utilis 'Doornbos' (breza) Fagus sylvatica 'Atropurpurea' (rdečelistna bukev) Quercus rubra (rdeči hrast) BRONASTI BOTER prispevek v višini 80 EUR zajema sadike: Parrotia persica (perzijska bukev) Grmovnice ZELENI BOTER prispevek v višini 20 EUR zajema sadike pokrivnic S plačilom enega zneska postanete boter enega drevesa ali grmovnice; pri pokrivnicah botrstvo ni omejeno na število sadik. Za botrstvo se lahko odločite in prispevate želeni znesek do 15. septembra 2012, ko bomo zaključili z zbiranjem prijav. Prijave bomo zbirali na občini, kjer Vam bomo izročili izpolnjen UPN obrazec (položnico), na katero boste zapisali samo svoje podatke ter znesek, ki ga boste nakazali.»posadimo drevo za lepši in prijaznejši jutri!«mojca Marovič, direktorica občinske uprave PRIMER UPN OBRAZCA 4 Glasnik 17

5 NAGRAJENCI KRONOLOŠKI PREGLED DOBITNIKOV OBČINSKIH PRIZNANJ V času občinskega praznika podeljujemo na svečani akademiji tudi priznanja zaslužnim in uspešnim občanom naše občine. V nadaljevanju besedila je prikazan kronološki pregled dobitnikov priznanj skozi vsa leta, odkar jih podeljujemo. PRIZNANJA OBČINE RADENCI so: NASLOV ČASTNEGA OBČANA OBČINE RADENCI, PLAKETA OBČINE, PRIZNANJE OBČINE. Priznanja se podeljujejo na podlagi Odloka o priznanjih Občine Radenci (Uradne objave Občine Radenci 2/ ) ter javnega razpisa za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Radenci. Dobitnike priznanj potrdi Občinski svet Občine Radenci. Župan jih podeli na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku. KRONOLOŠKI PREGLED DOBITNIKOV PRIZNANJ ZA LETO 2011 Plaketa Občine Radenci: FRAS MARIJA, Paričjak 19, 9252 Radenci PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADENCI BORAČEVA, Kapelska cesta 26, 9252 Radenci Priznanje Občine Radenci: OŽBALT ROŽANC, univ. dipl. ing. gozdarstva, Ljutomerska cesta 7, 9252 Radenci JOŽEF KAGER, Maistrova ulica 10, 9252 Radenci ZA LETO 2010 Plaketa Občine Radenci ANTON STRNIŠA, Janžev Vrh 45, 9252 Radenci Priznanje Občine Radenci IVAN HAJDINJAK, Boračeva 20 a, 9252 Radenci DRUŠTVO UPOKOJENCEV RADENCI, Zdraviliško naselje 6, 9252 Radenci ZA LETO 2009 Plaketa Občine Radenci ANTON DIVJAK, Rački Vrh 8, 9252 Radenci FRANC MULEC, Šratovci 45, 9252 Radenci DRAGO BRAČKO, Paričjak 22, 9252 Radenci FRANC KUPLJEN, Okoslavci 2 a, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici PGD ŠRATOVCI, Šratovci, 9252 Radenci Priznanje Občine Radenci KD Me PZ Radenska Radenci, Zdraviliško naselje 14, 9252 Radenci BOGDAN MARIČ, Gubčeva cesta 16, 9252 Radenci IDA MIR, Trubarjeva ulica 10, 9252 Radenci BORUT BOBOVEC, Ulica Pohorskega bataljona 1, 9252 Radenci ZA LETO 2008 Plaketa Občine Radenci JOŽE TKALEC, Kapelski Vrh 34, 9252 Radenci Priznanje Občine Radenci ANICA KONDRIČ, Finžgarjeva ulica 29, 9252 Radenci FRANC ŠADL, Šratovci 19, 9252 Radenci ZA LETO 2007 Plaketa Občine Radenci ZDENKA TOMPA, Paričjak 3 b, 9252 Radenci BRANKO VAMBERGER, Hrastje Mota, 9252 Radenci VRTEC RADENCI»RADENSKI MEHURČKI«, Titova cesta 1, 9252 Radenci Priznanje Občine Radenci ALOJZ ZVER, Rihtarovci 5 a, 9252 Radenci BRANKO WEINDORFER, Rihtarovci 7 a, Radenci IVICA STOLNIK, Gregorčičeva ulica 2, 9252 Radenci ZA LETO 2006 Plaketa Občine Radenci FRANC ČUK za dolgoletno vestno, ustvarjalno in uspešno delo na različnih področjih društvenega življenja v občini PGD HRASTJE MOTA za 120 let obstoja in uspešnega delovanja Priznanje Občine Radenci OTON ZAMUDA za uspešno, urejeno in napredno kmetovanje ter dolgoletno aktivno in ustvarjalno delovanje v lokalni skupnosti PGD BORAČEVA Radenci za 80 let obstoja in uspešnega delovanja PGD JANŽEV VRH za 70 let obstoja in uspešnega delovanja PIGD RADENSKA RADENCI za 60 let obstoja in uspešnega delovanja Glasnik 17 5

6 NAGRAJENCI ZA LETO 2005 Priznanje»častni občan Občine Radenci«LOJZE LOGAR akademski slikar in profesor za delovanje na področju dolgoletnega likovnega in grafičnega ustvarjanja Plaketa Občine Radenci DANI MAUKO za delovanje na področju športa, kulture in turizma MARIJA SLAVIČ za uspešno delo na področju turizma in delovanja številnih društev Priznanje Občine Radenci KUD BUBLA Radenci za 10-letno ustvarjalno delo na področju kulturne dejavnosti v občini FELIKS ŽITEK za vsestransko aktivno in požrtvovalno delo na različnih področjih širšega pomena MAG. BREDA BREZNIK FARKAŠ za 35-letno delo specialista zdravnika otorinolaringologije v Splošni bolnišnici Murska Sobota ZA LETO 2004 Prejemnika Plakete Občine Radenci: OŠ KAPELA ob 200-letnici obstoja in uspešnega dela KMETIJA FRANCA KOROŠAKA, Okoslavci 65, Občina Radenci za uspešno, urejeno in napredno kmetovanje Prejemniki Priznanja Občine Radenci: IVAN TRSTENJAK, Boračeva 39 c, Radenci za neumorno prostovoljno delovanje na področju društvenega in družbenega življenju GD HRAŠENSKI VRH ob 50-letnici obstoja in uspešnega delovanja NK SLATINA ob 30-letnici obstoja in uspešnega delovanja ANTON HRIBERNIK, župnik župnije Sv. Magdalene na Kapeli za skrbno opravljanje duhovnega poslanstva JANEZ KONRAD, Hrašenski Vrh 8a, Radenci za požrtvovalno delo na društvenem in vaškem področju FRANC KOREN, Hrastje Mota 21a, Radenci za življenjsko delo in dosežke na področju čebelarstva DANICA SEPEŠY, ravnateljica OŠ Radenci za strokovno in uspešno opravljanje ravnateljskega dela ZA LETO 2003 Prejemnik Plakete Občine Radenci: PGD OKOSLAVCI za 100-letnico obstoja in uspešnega delovanja Prejemnika Priznanja Občine Radenci: PGD KAPELA za 70-letnico obstoja in uspešnega delovanja DANICA ŠTRUCL Slaščičarna kavarna Tamara, Trstenjakova 13, Radenci za uspešno slaščičarsko dejavnost in popestritev ponudbe v kraju ZA LETO 2002 Prejemnika Plakete Občine Radenci: RADENSKA, ZDRAVILIŠČE RADENCI, d. o. o. ob 120-letnici obstoja in delovanja v Radencih ŠTEFAN FLISAR, Murski Vrh 5, Radenci za svoje življenjsko delo Prejemnika Priznanja Občine Radenci: SLAVICA KOVAČIČ, Murski Vrh 44a, Radenci za delo na področju ljubiteljske kulture in prostovoljnega dela pri izvenšolskih obveznostih in zaradi ohranjanja ljudske dediščine IVAN PETEK, direktor podjetja ELEKTRO PETEK, Šratovci 57, Radenci za uspešno vodenje in hitro rast svojega podjetja ZA LETO 2001 Priznanje»častni občan Občine Radenci«se podeli pesniku in pisatelju KAJETANU KOVIČU Prejemnika Plakete Občine Radenci: MEŠANI PEVSKI ZBOR RADENSKA ob 20-letnici delovanja in ustvarjanja MARIJA MAUKO za uspešno, ustvarjalno in požrtvovalno opravljanje dela ravnateljice šole Prejemnik Priznanja Občine Radenci: ŽIVKO MLINARIČ za uspešno vodenje in hitro rast svojega podjetja ZA LETO 2000 Prejemnika Plakete Občine Radenci: LOVSKA DRUŽINA RADENCI ob 50-letnici ustanovitve FERI HORVAT, Trubarjeva ulica 5, Radenci za svoje uspešno delo na področju gospodarstva in političnega življenja Prejemniki Priznanja Občine Radenci: ČEBELARSKA DRUŽINA RADENCI ob 25-letnici svojega delovanja FRANČIŠKA SEP, Paričjak 24a, Radenci za dolgoletno pedagoško delo na področju športa MARIJA MARIČ, predsednica KUD BUBLA ob 5-letnici delovanja Kulturno-umetniškega društva BUBLA ZA LETO 1999 Prejemniki Plakete Občine Radenci : TONE ŽNIDARIČ, Titova cesta 2, Radenci za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja MIMICA PELCL, Janžev Vrh 38, Radenci za življenjsko delo na področju predšolske vzgoje RADENSKA, D. D. ob 130-letnici svojega obstoja Prejemnika Priznanja Občine Radenci: VRTEC RADENCI»RADENSKI MEHURČKI«ENOTA»NA HRIBČKU«JANŽEV VRH ob 50-letnici svojega delovanja FRANC JAKOPEC, Maistrova ulica 10, Radenci za dolgoletno delo na področju gasilstva in podjetništva 6 Glasnik 17

7 DOKTOR ZNANOSTI DOKTOR ZNANOSTI Dr. Beno Klemenčič prvi doktorand na Fakulteti za komercialne in poslovne vede v Celju Vsekakor ne smeva pozabiti predstaviti, iz česa si opravil doktorat, in omeniti glavnih poudarkov, izsledkov, namena in uporabnosti le-tega v praksi. Doktorsko disertacijo, z naslovom Marketinško informacijski sistem kot orodje za ugotavljanje nakupnega vedenja mladih pri izbiri oblačil, sem kot prvi doktorand javno zagovarjal na Fakulteti za komercialne in poslovne vede v Celju. Tema disertacije sodi v področje marketinga; ožje specialno področje je nakupno vedenje porabnikov. V disertaciji sem si postavil temeljni raziskovalni vprašanji: Kakšen pomen dajejo mladi v starosti od 15 do 24 let iz določenih držav EU (Slovenija, Avstrija in Nemčija) in Združenih držav Amerike dejavnikom nakupnega in informacijskega vedenja pri nakupu oblačil in kakšno je stališče proučevane populacije do modnih oblačil? Namen moje disertacije je bil ugotoviti medkulturne (meddržavne) razlike v proučevanih državah EU in ZDA. Na podlagi teoretičnih izhodišč in lastnih raziskovanj sem razvil poenostavljeni model marketinško-informacijskega sistema za oblačilno industrijo mladih in izdelal Izvirni model nakupnega in informacijskega vedenja pri izbiri oblačil. Pomemben prispevek znanosti predstavljajo tudi strategije za povečanje konkurenčne prednosti slovenske oblačilne industrije. Ugotavljam, da ima slovenska oblačilna industrija perspektivno za razvoj, vendar mora prestrukturirati proizvodnjo k proizvodnji oblačil z večjo dodano vrednostjo. Osnovni predpogoj za realizacijo navedenega je v identificiranju in pozicioniranju k profitnim tržnim nišam, ki se jim s proizvodi lahko prilagajajo majhni in fleksibilni obrati na visokem tehnološkem nivoju. Takšna struktura proizvodnje mora temeljiti na razvoju lastnih blagovnih znamk. Pomembna ugotovitev raziskave je, da obstajajo medkulturne razlike med mladimi v nakupnem in informacijskem vedenju. Mladi v EU dajejo pri nakupnem odločanju večji poudarek emocionalnim dejavnikom (npr. barva, dizajn oblačila), medtem ko mladi v ZDA izpostavljajo pomen racionalnih, razumskih dejavnikov (npr. cena). V vseh proučevanih državah so najpomembnejši vir odločanja pri izbiri oblačil mladih prijatelji in znanci (vrstniki). V EU so pomemben vir informacij izložbe v prodajalnah, v Nemčiji in Avstriji tudi kataloška prodaja, v Sloveniji oglasna pošta na dom, medtem ko v ZDA prodajalci oblačil. Disertacija ima poleg znanstvene vrednosti tudi praktično uporabno vrednost za globalne proizvajalce oblačil za mlade, kot so npr. Inditex (Zara), H&M, C&A, S. Oliver, New Yorker, Diesel idr., ki s svojimi izdelki oskrbujejo globalne trge. Ugotovitve moje raziskave pomagajo podjetjem oblačilne industrije pri snovanju oblačil ter oblikovanju politike tržnega komuniciranja na globalnih trgih. Kateri so tvoji dosedanji vidnejši uspehi in dosežki na tvojem strokovnem področju? Od leta 1999 delujem na področju višješolskega izobraževanja. V letih 2006 in 2007 sem sodeloval pri pripravi novih višješolskih programov na nacionalni ravni ter bil vodja projekta prenove višješolskih izobraževalnih programov s področja ekonomije. Tako je v tem obdobju nastal sedanji veljaven višješolski program ekonomist, ki je mednarodno primerljiv in izdelan v skladu s smernicami Lisbonske strategije in Bolonjske deklaracije ter se izvaja na višješolskih institucijah v Sloveniji. V letih od 2008 do 2011 sem kot član kolegija sodeloval v projektu uvajanja novih izobraževalnih programov višjega strokovnega izobraževanja ter bil kot direktor partnerske institucije v projektu odgovoren za pripravo učnih gradiv v višješolskih programih ekonomist, poslovni sekretar in organizator socialne mreže ter za uvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v višješolske izobraževalne institucije na področju države. Kljub navedenim referencam pa si štejem v čast, da so z mojim delom zadovoljni predvsem študenti, ki jim predavam in ki ob koncu pedagoškega procesa evalvirajo moje delo kot odlično. Ustvarjalen sem tudi na področju pisanja in objavljanja del. Moja bibliografija Cobiss trenutno obsega 140 bibliografskih enot. Kaj obsega tvoje sedanje delo in katere so tvoje odgovornosti? Od leta 2007 sem direktor Ekonomske šole Murska Sobota in hkrati ravnatelj organizacijske enote Višja strokovna šola. Ekonomska šola Murska Sobota je z nekaj več kot 1000 udeleženci izobraževanj na različnih stopnjah največje izobraževalno središče v regiji. Glasnik 17 7

8 DOKTOR ZNANOSTI V 73-ih letih delovanja je v našem zavodu končalo šolanje več kot dijakov in 705 študentov. Smo zavod s vzpostavljeno vertikalo od srednje poklicne šole pa vse do možnosti pridobitve bolonjskega magisterija. Pri nas si je možno pridobiti izobrazbo s področja poslovnih ved za poklice trgovec, ekonomski tehnik, ekonomist, diplomirani ekonomist in magister poslovnih ved ter s področja tehničnih ved za poklice logistični tehnik in inženir informatike. V zavodu je zaposlenih, tako redno kot pogodbeno, okrog 98 javnih uslužbencev. Vizija zavoda je postati središče odličnosti za našo regijo in širše. Izobražujemo kadre, ki bodo čim bolje služili razvoju regije. Tudi sam delujem v skladu z vizijo zavoda in si s svojimi aktivnostmi in z delovanjem prizadevam k uresničevanju naše vizije. Zavod vodim v skladu z izdelano dolgoročno razvojno strategijo in letnim delovnim načrtom. V središču vseh aktivnosti pa mora biti skrb za dijake in študente, da bodo imeli zagotovljene odlične kadrovske in materialne pogoje za doseganje optimalnih rezultatov in pridobitev kompetenc, s katerimi bodo konkurenčni na trgu dela. Moja pomembna naloga je tudi vzpostavljanje povezav z gospodarstvom, sodelovanje z lokalno skupnostjo in sodelovanje z izobraževalnimi in drugimi institucijami v tujini. Na nivoju države imam dve pomembni funkciji. Sem član Programskega sveta za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport; kot član Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje pa sodelujem pri kreiranju izobraževalne politike na nivoju države. Kljub zahtevnemu vodstvenemu delu sem še vedno v neposrednem stiku s študenti. Svoje znanje in izkušnje prenašam na študente. Na višji strokovni šoli in fakulteti sem nosilec predmeta Trženje. Kakšne so tvoje izkušnje in pogledi na razvoj področja, s katerim se poklicno ukvarjaš? Na področju višješolskega izobraževanja v Sloveniji je bilo v zadnjih letih storjenega veliko. Pridobili smo prenovljene višješolske programe, ki smo jih pričeli izvajati v študijskem letu 2008/2009. Osnovni namen prenove višješolskih programov je bil pripraviti kompetenčno zasnovane, modularno sestavljene in kreditno (ECTS) ovrednotene programe, v skladu z določili Bolonjske deklaracije. Pomembno je še, da so programi kakovostni in prilagojeni zahtevam gospodarstva. Danes namreč potrebujemo fleksibilno in za lokalne potrebe gospodarstva še bolj odprto in odzivno izobraževanje ter za evropski prostor pregledno izobraževanje, ki bo diplomantom omogočalo mobilnost in konkurenčnost na globalnem trgu dela. Kateri so tvoji poklicni načrti in želje za kariero v prihodnosti? Kariero sem pričel v gospodarstvu in si pridobil nekatere potrebne izkušnje. Sedaj kot direktor zavoda uresničujem svoje vodstvene potenciale in željo po dajanju prispevka družbi na področju, kjer mislim, da sem najbolj koristen. Menim, da zastavljene cilje uresničujem; v zavodu smo uspešno vzpostavili povezavo od srednje šole do magisterija; v regijo sem pripeljal nekatere nove programe in s ponosom vodim eno uspešnejših poslovnih šol v državi. Posebej želim poudariti, da brez ustvarjalnih, razvojno usmerjenih sodelavcev teh uspehov ne bi bilo. Svojo kariero želim nadgraditi na akademskem področju. V zadnjih dveh letih sem bil še posebej aktiven in ploden na raziskovalnem področju. Pripravil sem nekaj znanstvenih člankov in sodeloval na več mednarodnih znanstvenih konferencah. Rezultati mojih raziskav so že dosegli odmevnost v tujini. Dobivam povabila za sodelovanje v raziskavah in na konferencah v tujini (ZDA, Kanada). Izpolnjene imam pogoje za izvolitev v naziv docent. Vsekakor pa nameravam delovati v domači regiji na razvoju terciarnega izobraževanja, če bo interes tudi v lokalnem okolju. Od kdaj zanimanje za to področje, od kod motivacija za študij in raziskovalno delo? S področjem marketinga se ukvarjam že iz časov dodiplomskega študija. Drugače pa se z nakupovalnim vedenjem mladih porabnikov strokovno in znanstveno ukvarjam že več kot desetletje. Mladi so zanimiv tržni segment, z njimi sem v vsakodnevnem stiku in so zanimivi za proučevanje z vidika nakupovalnih navad in oblačenja. So tudi pomemben tržni segment za oblačilno industrijo, ki se jim zaradi njihove kupne moči in absorbcijske sposobnosti splača prilagoditi. V preteklosti sem proučeval nakupnega navade mladih v Sloveniji. Zaradi interesa globalne oblačilne industrije, znanstvenega vidika, neraziskanosti področja in tudi razvoja moje akademske kariere sem se odločil raziskavo razširiti na Avstrijo kot sosednjo državo, Nemčijo kot našo največjo trgovinsko partnerico in ZDA, ki z več kot 43 milijoni mladih v starosti od 15 do 24 let predstavljajo pomemben tržni segment. Motivacije za študij in raziskovalno delo mi ni primanjkovalo nikoli. Mogoče je to v genih. Vedno sem želel nek napredek, bodisi osebno ali v korist družbe. Kakšni so tvoji pogledi na možnost študija in raziskovalnega dela doma in v tujini? Sem v stalnem kontaktu s sestro, ki deluje v tujini; prav tako imam veliko drugih kontaktov in lahko povem, da so v tujini možnosti študija in raziskovalnega dela neprimerno boljše. Tudi nabava literature, dostop do mednarodnih znanstvenih baz je doma precej omejen. Kakšno je tvoje videnje možnosti zaposlovanja mladih v našem okolju oz. v državi? Sam sem po naravi realističen optimist. Makroekonomska situacija trenutno ni najbolj vzpodbudna za zaposlovanje. Mladi morajo ta čas izkoristiti za vlaganje v sebe, v svoj razvoj. Tudi moja poklicna kariera je imela vzpone in padce. Čas brez zaposlitve sem koristil za vlaganje v sebe (učenje jezikov, tečaji, seminarji, pridobivanje izobrazbe). Mladi se morajo tudi bolje ozreti okrog svojega praga. Mislim na regije v državi, kjer se 8 Glasnik 17

9 USPEŠNI OBČANI V DOMAČEM KRAJU IN DRUGOD kriza zaposlovanja ne čuti tako kot pri nas; našim študentom, ki dobro obvladajo nemški jezik, svetujem, da se ozrejo po zaposlitvah pri sosedih, v graškem bazenu in tudi možnosti življenja v domačem okolju. Sposobni diplomiranci bodo vedno našli zaposlitev. Kaj ti pomeni delo z mladimi? So ti dovolj motivirani in ali majo občutek, da so vredni zaupanja? Kaj bi jim svetoval ob njihovih poklicnih odločitvah? Delo z mladimi me sprošča in napaja z energijo. Imajo ogromno znanj in veščin; potrebno jih je le pravilno usmerjati in motivirati, da izkoristijo svoje potenciale. So bolj samozavestni, kot smo bili mi. Pri izbiri poklica jim svetujem, da poleg zanimanja upoštevajo tudi sodobne trende in poklice prihodnosti. TJAŠA FICKO podžupanja Mestne občine Ljubljana Meniš, da so znanje in sposobnosti mladih izobražencev, strokovnjakov in nasploh perspektivnih ljudi dovolj izrabljeni v okolju? Sam imam zelo negativne izkušnje iz preteklosti. Poklicno pot sem začel v podjetju Radenska, kjer sem bil tudi 8 let štipendist. S tem podjetjem sem živel, saj sta bila tam zaposlena starša. V podjetje sem prišel z mnogo znanja, energije in načrtov. V času dodiplomskega študija si nisem predstavljal drugega delovnega okolja kot v podjetju, ki je vlagalo v mene, kjer sem bil na počitniškem delu in pripravljal raziskovalne naloge, diplomski nalogi, ipd. Vendar na žalost v meni niso videli primernega potenciala in so se mi po letu dni pripravništva»zahvalili za sodelovanje«. Podobnih življenjskih zgodb iz našega ožjega in širšega okolja (Pomurje) je mnogo. Še danes so redki vodstveni delavci v našem okolju, ki kadrom s potencialom omogočijo odprto pot ter podporo s pravilnim usmerjanjem. Katere vrednote ceniš v službenem in zasebnem življenju? Kaj te osrečuje oziroma navdihuje, ti daje moči za odgovorno delo in strokovne izzive? Vse, kar sem dosegel v življenju, tako zasebno kot profesionalno, sem dosegel s poštenostjo, z delavnostjo in z vztrajnostjo. Nihče v življenju mi ni ničesar podaril, za vse sem se moral zelo potruditi in vložiti ogromno energije. V ozadju mojih uspehov pa je družina, ki me podpira in mi daje varno zavetje. V preteklosti sem se napajal z energijo na Kapeli, na igrišču, kjer sem več kot 20 let s prijatelji iz mladosti igral mali nogomet. Danes me osrečuje delo doma in spremljanje razvoja mojih otrok. Marija Mauko»Slovencem v povprečju primanjkuje samozavesti«radenčanka Tjaša Ficko je univerzitetna diplomirana komunikologinja, magistra poslovnih ved. V kratkih sedmih letih je naredila zavidljivo kariero. Po letu dni službe za odnose z javnostmi v Mercatorju je v kabinetu ljubljanskega župana postala vodja odseka za odnose z javnostmi, nato pa se je odrekla mandatu mestne svetnice in samo pri 29-ih prevzela funkcijo podžupanje v prestolnici. V intervjuju, ki je zaradi časovne stiske in delovnih obveznosti potekal po elektronski pošti, je spregovorila o svojem delu, videnju domače regije in odstrla pogled v zasebno življenje. Kot študentka na Erasmusovi izmenjavi ste leto dni študijsko preživeli v Madridu. Menite, da mladi dovolj izkoristijo priložnost tovrstnih študijskih izmenjav? Zakaj so potovanja dobra? Kaj npr. je Madrid dal vam? Danes je možnosti za mednarodne študijske izmenjave bistveno več kot pred desetletjem, ko sem se v tujino odpravljala sama, in tudi v Slovenijo prihaja vsako leto več tujih študentov. Tovrstno izkušnjo priporočam vsakemu, ki si želi dodatno razširiti obzorja, Glasnik 17 9

10 USPEŠNI OBČANI V DOMAČEM KRAJU IN DRUGOD skleniti nova poznanstva, obnoviti znanje tujega jezika. Študijski programi v tujini se v določeni meri razlikujejo od domačih, kar je uporabno in dobrodošlo, tako za splošno razgledanost kot za morebitno zaposlitev zunaj domačih meja. Verjamem tudi, da je potrebno na lastni koži izkusiti tujino, da bi lažje in bolj realno ocenil in cenil to, kar imaš doma. Mednarodna izmenjava je na nek način tudi preizkus samostojnosti študenta, ki mu omogoča, da se kasneje lažje spoprijema z drugimi življenjskimi izzivi. Zame je bil študij oglaševanja in odnosov z javnostmi nepozabno doživetje. Študijske obveznosti na Universidad Complutense so bile zahtevne tako zaradi vsebine kot dejstva, da je vse skupaj potekalo v španščini, vključno s pisnimi izpiti in z ustnimi zagovori. Všeč mi je bila praktična usmeritev, skoraj pri vsakem predmetu je bilo treba dokazati uporabno znanje poslali so nas v oglaševalske in PR agencije in počakali, da splavamo. Tudi v prostem času je bilo zabavno, hitro sem se prilagodila tamkajšnjemu načinu življenja, spoznavala ritem večmilijonskega mesta, kulturo in kulinariko, potovala po državi na sneg in do morja. Spoznala sem mlade iz vseh delov Evrope, z nekaterimi sem povezana še danes. Po študiju komunikologije ste leto dni delali v Mercatorju v službi za odnose z javnostmi. Nato vas je delodajalec, ki je medtem postal župan Ljubljane, povabil v svoj kabinet in vam zaupal mesto vodje odseka za odnose z javnostmi MOL-a. Lahko naredite primerjavo med obema službama? Res je, moja diploma je bila še čisto sveža, ko sem se prijavila na razpis v Mercatorju. Prve delovne izkušnje v tako velikem poslovnem sistemu so bile zame neprecenljive, saj sem teorijo, pridobljeno v času študija, dejansko šele na delovnem mestu lahko prelila v prakso in na nek način šele takrat spoznala, kaj sem pravzaprav študirala. Sodelavci so me lepo sprejeli, delo je bilo razgibano in vsak dan se je zgodilo nekaj novega. Po dobrem letu sem se odločila sprejeti ponudbo ekipe, ki se je oblikovala pred lokalnimi volitvami 2006, ter se tako soočila z novim izzivom na povsem novem področju prevzela sem področje odnosov z javnostmi v volilni kampanji za ljubljanskega župana. Če je bilo prvo delo razgibano, je drugo pomenilo tri mesece pretežno kriznega komuniciranja. Nesporna zmaga v prvem krogu je bila lepa nagrada za napor. Po selitvi na Magistrat sem bila imenovana za vodjo Odseka za odnose z javnostmi in takrat so se pravi izzivi šele začeli, najprej zaradi popolnoma novega in zelo širokega področja poleg mestne uprave je MOL edina ali večinska lastnica osmih gospodarskih družb in ustanoviteljica skoraj 100 javnih zavodov z vseh področij družbenega življenja. V veliki mestni družini, kot se imenujemo, nas je skupaj sodelavk in sodelavcev. Zahtevno pa je bilo tudi zato, ker mi je bilo zaupano tako vodenje»mojega«odseka v Kabinetu župana kot tudi koordinacija in usmerjanje širše ekipe komunikatorjev iz javnih zavodov in podjetij. Še danes težko ocenim, ali se je bilo težje ukvarjati z vsebino ali oblikovati, voditi in motivirati delovno ekipo. Trdno verjamem, da se je treba vodenja naučiti in da ga ne gre jemati zlahka. Nisi le»šef«, ampak si dejansko odgovoren za celoten tim, pri čemer sem bila sama mlajša od vseh, ki sem jih vodila. V službo sem prihajala prva in odhajala zadnja, delovni vikendi niso bili redkost. To obdobje je bilo doslej zame brez dvoma najzahtevnejše, zaradi mnogih uspešno izpeljanih projektov in dobrih odnosov s sodelavkami ter sodelavci pa kljub temu izjemno lepo. Pri 29-ih ste to mesto zapustili in prevzeli svetniško in podžupansko mesto v prestolnici. Že prva funkcija je bila visoka stopnica v karieri, aktualna je naravnost fascinantna. Katere osebnostne lastnosti po vašem mnenju vzpodbujajo in katere upočasnjujejo karierno napredovanje? Prva stopnica je bila odločitev, da kandidiram za mestno svetnico. Na listi kandidatov sem bila umeščena na 25. mesto in iskreno rečeno tudi razmišljala nisem, da bi lahko bila izvoljena. Ko sem kasneje res sedla v mestni svet, pa sem bila vesela povabila župana, podžupanje in treh podžupanov, da se jim pridružim. Že pred volitvami se je namreč županova ekipa odločila, da potrebuje novega člana za področje korporativnega komuniciranja, za mednarodno povezovanje in za krepitev blagovne znamke mesta. Zaradi izje- 10 Glasnik 17

11 USPEŠNI OBČANI V DOMAČEM KRAJU IN DRUGOD mnega izziva, odgovornosti in celo strahu, ki je spremljal moje samoizpraševanje, če sem funkciji sploh dorasla, sem za odločitev potrebovala nekaj časa, na koncu pa sklenila, da se takšna priložnost ne zgodi vsak dan. Se pa po letu in pol opravljanja te funkcije še zmeraj skoraj vsak dan naučim kaj novega. In vse pride prav. Pred nekaj tedni sem pod svoje okrilje in odgovornost prevzela dve dodatni področji kulturo in zdravje s socialnim varstvom zato res ni strahu, da bi me zaobjela rutina. O naboru osebnostnih lastnosti, ki bi bile ključne za uspeh, ne upam soditi, to je odvisno tako od posameznika kot od njegovega delovnega okolja in narave dela ter seveda nadrejenih. Tako so lahko nekje cenjeni individualisti, spet drugje pa ekipni igralci. Vsekakor pa verjamem, da je zmeraj dobra popotnica, če svoje delo opravljaš strokovno in odgovorno, če opozoriš na napake in predlagaš rešitve ter širiš obzorja z dodatnim usposabljanjem. Danes je razvoj tako hiter, da je potrebno nenehno slediti novostim in pridobivati nova znanja. Sama sem ob delu magistrirala. V MOL sodelavce spodbujamo k dodatnemu usposabljanju in podpiramo dodatno izobraževanje ob delu, kar je po mojem mnenju pomembno tudi z vidika motivacije in krepitve organizacijske kulture. Želja ljubljanskega župana je, da glavno mesto postavi na Mercerjevo lestvico desetih najbolje ocenjenih evropskih mest. Ljubljana se zgleduje po Dunaju. Kateri primerljivi kraj bi moral biti vzgled Radencem? Zakaj? Pred več desetletji so bili Radenci monden zdraviliški kraj in središče dogajanja v celotni regiji, želena destinacija za turiste od blizu in daleč. Verjamem, da ta potencial kljub zahtevni okoliški konkurenci obstaja tudi danes, le odkriti, primerno umestiti in nato negovati bi ga bilo treba. Prvi, najbližji kraj, ki mi pade na pamet, je nekoliko večji Bad Radkersburg v sosednji Avstriji. Uspešno so razvili zdraviliški turizem, s prenovo infrastrukture postali prijazni tako kolesarjem kot pešcem, mestno središče je definirano, povezano in popolnoma prenovljeno, privlačno za prebivalce in obiskovalce, raznolika ponudba odraža bližino vinorodnega okoliša, ljudje živijo s turizmom. Izkoristili so naravne danosti in se, če se smem tako izraziti, na nek način vrnili h koreninam. Kakovost življenja, ki jo v tem prehitro se vrtečem svetu zmeraj bolj iščemo, namreč pogosto ni več povezana z materialno zahtevnim in eksotičnim, ampak pomeni zmeraj bolj le preprosto in sproščujoče doživetje čisto in negovano okolje, prijetno družbo, prijazno ponujeno roko in storitev z nasmehom. Pomurje še zmerom išče skupno turistično blagovno znamko. Kaj bi Slovenec in kaj tujec želela doživeti, okusiti v Pomurju? Kako lahko presežemo samozadostnost? Turist v Pomurju želi okusiti predvsem Pomurje. Ravnico in gričevje, Muro, štorklje, domače vino, radgonsko penino. Slišati pristno narečje, poizkusiti prleško ali prekmursko gibanico, tünko, koline, obiskati vinsko klet, se udeležiti trgatve. Vse tisto, o čemer je bral ali poslušal. Če bi želel doživeti Avstrijo ali Italijo, bi potoval tja. Če pride v Pomurje, mu ga je treba približati in ponuditi. In ne le tujci, tudi slovenski gostje so ciljna publika. Po enajstih letih v Ljubljani sem včasih še zmeraj presenečena, koliko ljudi je navdušenih nad deželo ob Muri. In zakaj? Najpogostejši odgovor je neokrnjena narava, izjemna hrana in dobri, prijazni, topli ljudje. To so le nekatere prednosti Pomurja, na tem je treba graditi. Dobrodošlo bi bilo tudi intenzivnejše povezovanje krajev, saj smo skupaj zmeraj močnejši, boljši, vidnejši. Res je, da ima vsaka vas, vsak kraj, svoje posebnosti. Te je treba izpostaviti, poleg tega pa se povezati in nastopiti skupaj. Da je regijsko povezovanje prava pot, ugotavljajo povsod po Sloveniji. Tudi v Ljubljani je več kot uspešno zaživela Regionalna destinacijska organizacija Osrednja Slovenija, ki povezuje turističen nastop 26-ih občin. Kot podžupanja, zadolžena za korporacijsko komuniciranje in prenos dobrih praks iz Evrope, veliko potujete in se ob tem srečujete z različnimi ljudmi. Kako se vam skozi to optiko izriše tipičen Slovenec? Nikomur ne bi želela delati krivice, ampak po moji oceni Slovencem v povprečju primanjkuje samozavesti. Premalo smo ponosni na svoje dosežke in na ponudbo naše dežele. In tujci nas prehitro prepričajo, da je njihovo boljše. Preredko se pohvalimo in prevečkrat negodujemo zaradi manj pomembnih zadev. Sicer pa nas glede na moje izkušnje drugi narodi vidijo kot izobražene z veliko znanja, inovativne in iznajdljive, kot prijazne in gostoljubne domačine z nadpovprečno dobrim znanjem tujih jezikov, pripravljene pomagati in tudi kot narod, ki si zna vzeti čas zase in uživati. Dobro bi nam delo, če bi se tako začeli prepoznavati tudi sami. Morda kot primer v Ljubljani smo začeli podobo in samozavest krepiti tudi s sodelovanjem na mednarodnih tekmovanjih. Da smo se skušali postaviti ob bok Dunaju ali Barceloni, smo potrebovali kar nekaj poguma. Potem pa smo ugotovili, da smo ne le primerljivi z drugimi glavnimi mesti, ampak jih lahko tudi premagamo. Če omenim le tri uspehe: Na literarnem področju smo bili boljši od zahtevne konkurence celega sveta in postali Unescova Svetovna prestolnica knjige 2010, konec lanskega leta smo se v konkurenci 114-ih mest iz 23-ih držav uvrstili med osem najbolj dostopnih mest za osebe z oviranostmi in pred nekaj tedni smo med 350-imi prijavljenimi projekti iz 36-ih držav s projektom prenove nabrežij Ljubljanice mednarodno strokovno komisijo najbolj prepričali in zmagali. Prvo nagrado bomo prihodnji mesec prevzeli na podelitvi v Barceloni. S takšnimi uspehi krepimo tudi blagovno znamko mesta v tujini. Kot javna oseba ste izpostavljeni različnim komentarjem. Berete forume? Tvitate? Imate svoj FB profil? In komu zaupate glede konstruktivne kritike? Glasnik 17 11

12 USPEŠNI OBČANI V DOMAČEM KRAJU IN DRUGOD Na FB sem prisotna že nekaj let, nisem pa posebno aktivna uporabnica. Za tvitanje me zadnje mesece skušajo navdušiti nekateri prijatelji, pa se zaenkrat še nisem odločila za to paralelno realnost. Glede na mnoge ure za računalnikom, ki jih od mene zahteva služba, se v prostem času nasploh izogibam buljenju v ekran. Seveda se zavedam, da sem na tako izpostavljenem delovnem mestu lahko deležna tako pozitivnih kot negativnih komentarjev, tudi kakšne domišljijske zgodbice. Vsem pač ne moreš ugajati, to bi bilo nemogoče. Hvaležna sem za ozek krog tistih, ki jim brezpogojno zaupam in oni so moji največji kritiki. In ker vem, da mi želijo dobro, z veseljem prisluhnem. Kdo so ljudje, s katerimi proslavljate svoje uspehe? Družina in prijatelji. Slednje preštejem na prste obeh rok, ampak so zato pravi, iskreni sopotniki, sprejemajo me z vsemi plusi in minusi, kar mi pomeni izjemno veliko. Starši so tisti, zaradi katerih so vzponi še lepši in padci milejši. Brat ima izjemno realen pogled na svet in pri svoji oceni nikoli ne ovinkari. Obe babici pa sta bogat vir izkušenj in zdrave pameti, s pomočjo katere gre marsikaj lažje. Se strinjate s trditvijo, da ženske v karieri težje napredujejo oz. morajo zanjo žrtvovati več kot moški kolegi? Težko bi posploševala, morda je ponekod res tako, drugje spet ne. Zagotovo imamo tudi delovna okolja, kjer je ženskam lažje kot moškim. Če pa pogledam z vidika družinskega življenja, kjer so v mnogih domovih ženske tiste, ki podpirajo tri vogale, pa se strinjam, da morajo biti v tem primeru bistveno bolje organizirane in z veliko kondicije, da uspešno usklajujejo zasebno življenje s kariero. Po mojem mnenju smo ženske in moški zmeraj bolj enakopravni, vsaj v mojem okolju je tako. Kaj počnete, da vzdržujete psihično in fizično kondicijo? Če le utegnem, najraje tečem, ker si poleg fizičnega napora zbistrim tudi misli. Mnoge ideje, ki jih ocenjujem kot najboljše, so se mi porodile takrat. Zimo pa si težko predstavljam brez smuči. Pri športu me zmeraj spremlja glasba, ob kateri se tudi sicer sprostim. Doma še zmeraj rada sedem za klavir, sicer pa so moje dobre prijateljice vse od malih nog knjige. Zaradi pomanjkanja časa je v zadnjih letih to zame poseben privilegij. Vaš moto? Življenje ni generalka. Za konec nekoliko hudomušno: Bi bili raje županja Radencev ali Murske Sobote ali podžupanja Ljubljane? Po moji oceni mi za prvi stolček v katerekoli občini manjka kar nekaj kilometrine in izkušenj. Tega si mora človek želeti, poleg tega pa imajo pri tem zadnjo besedo zmeraj občanke in občani. Funkcija mestne svetnice in podžupanje glavnega mesta mi po letu in pol še zmeraj predstavlja ogromen izziv, sicer pa zagotovo poznate reklo:»lepo je biti prvi, ko je vse prav, ampak je še lepše biti drugi ali tretji, ko gre kaj narobe.«mag. Norma Bale Foto: Miha Fras ZDRAVKO MAUKO nadvse uspešen veteranski športnik Le malokdo v naši občini, pa tudi v širši oklici ne ve, kdo je profesor Zdravko Mauko oz. Magi, kot ga kličejo številni njegovi prijatelji, bivši učenci in znanci. Že vrsto let je aktiven član Športnega društva Radenci. Je človek, ki živi za šport in svoj talent, tako v svojem poklicnem življenju kot prostem času, ki ga v veliki meri namenja tekmovalnemu ukvarjanju s športom. Že skoraj tri desetletja je namreč izredno uspešen in med mladimi izjemno priljubljen športni pedagog na OŠ Radenci. Za njim je tudi dolgoletna in zelo uspešna športna kariera v košarki, čeprav se ukvarja tudi z drugimi športi, ter je danes eden izmed zelo uspenih športnikov atletov veteranov pri nas in v svetu. Pohvali se lahko z izjemno bogato pedagoško kariero kot tudi športno, saj je še vedno izjemno aktiven športnik, ki se ukvarja z različnimi športnimi panogami in posega tudi po najvišjih priznanjih na številnih atletskih tekmovanjih doma in v tujini. Nazadnje je na svetovnem prvenstvu v atletiki za veterane na Finskem dosegel tretje mesto v dvoranskem peteroboju (to je enodnevno tekmovanje v teku na 60 metrov z ovirami, v skoku v daljino, suvanju krogle, skoku v višino in teku na 1000 metrov). Poznan pa je tudi kot človek, ki s svojo ljubeznijo do športa za gibanje navdušuje ljudi okrog sebe ter za vsakega najde prijazno besedo in nasmeh. Kdo vas je navdušil za šport oz. od kdaj v vas tako velika želja po športni aktivnosti, tekmovanju? Leta 1963, ko še doma nismo imeli televizije in smo prenose tekem poslušali samo po radiu, so name in na moj začetek ukvarjanja s športom vplivali predvsem trije dejavniki. Oče mi je vedno govoril, naj tečem okrog hiše, ker je on na Kape- 12 Glasnik 17

13 USPEŠNI OBČANI V DOMAČEM KRAJU IN DRUGOD in prodajalna Mercator. Na tem igrišču smo imeli učenci osnovne šole v Radencih določeno število ur»telovadbe«in športne dneve s tekmovanjem v krosu, na katerih sem že takrat zmagoval. Kako to, da ste se odločili ravno za atletiko? Kako ste postali tako uspešen športnik oz. atlet? Na srednješolskih krosih in atletskih tekmovanjih med šolami sem bil vedno v ospredju v različnih disciplinah, čeprav atletike nisem posebej treniral, ampak sem dnevno treniral košarko. Po končanem študiju in ko sem se zaposlil na OŠ Radenci leta 1978, sem začel aktivneje teči, kolesariti in plavati ter se začel udeleževati raznih cestnih tekov, kolesarskih tekem, duatlonov in triatlonov doma in v sosednjih državah. Za sama atletska tekmovanja na stezi in v dvorani pa sem se navdušil z dopolnjenim 35-im letom, ki je starostna meja v večini športnih panog, da lahko športnik začne tekmovati na veteranskih prvenstvih. Tako sem junija leta 1992 v Celju prvič nastopil na državnem prvenstvu veteranov v atletiki ter zmagal v skoku v daljino in bil drugi v teku na 100 metrov. Vem, da mi je to tekmovanje na Stadionu Kladivarja v Celju v deževnem vremenu dalo toliko motivacije, da sem začel resneje trenirati in se posvečati večini atletskih disciplin. Od takrat naprej sem se vsako leto udeležil državnih prvenstev na prostem in v dvorani. Prelomno je bilo tudi leto 2001, ko sem prvič nastopil na Svetovnem prvenstvu v Brisbanu v Avstraliji. Tudi to tekmovanje me je tako navdušilo, da sem začel trenirati tudi za druga prvenstva širom sveta. Leta 2005 se je Slovensko atletsko združenje veteranov vključilo v Balkansko atletsko Federacijo, ki združuje 13 sosednjih držav. Od tega leta naprej sem nastopil na vseh prvenstvih in osvajal mesta z medaljami v različnih disciplinah. Zdravko Mauko tretji na svetovnem atletskem prvenstvu za veterane na Finskem li, kjer je obiskoval osnovno šolo, bil vedno prvi na šolskih tekih okrog kapelske cerkve. Drugi pomemben dejavnik je bil ta, da je bila moja rojstna hiša ob letnem kopališču v Radencih in na košarkarskem igrišču so starejši fantje trenirali košarko. Kot prvošolčku mi jih je bilo zanimivo gledati in po njihovem treningu smo bili malčki veseli, če smo lahko nekajkrat vrgli na koš z žogami, ki so v tistih časih bile drugačne od današnjih. In tretja stvar, ki me je navdušila za šport, je bilo pobiranje žog za golom starejšim igralcem. V tistih časih mi je bilo v veliko veselje, če sem lahko pobral žogo za golom rokometnega igrišča ter jo prinesel ali vrgel vratarju na treningih oziroma ob nedeljskih tekmah. Rokometno igrišče je bilo takrat v Radencih na zemljišču, kjer sedaj stojita občinska stavba Na katere svoje športne dosežke oz. medalje ste najbolj ponosni ter kdaj ste jih dobili? Poleg letošnjega največjega uspeha na svetovnem prvenstvu v atletiki v veteranski kategoriji v Jyväskili na Finskem, kjer sem dosegel skupno tretje mesto v dvoranskem peteroboju, sem zelo ponosen na veliko zmag in drugih medalj na državnih in balkanskih prvenstvih v različnih disciplinah (100 m, 200 m, 400 m, 800 m, 60 m ovire, 100 m ovire, 400 m ovire, skok v daljino, skok v višino, peteroboj, deseteroboj in metalski peteroboj). Zelo sem ponosen, da imam v lasti kar nekaj državnih rekordov v različnih disciplinah in v različnih starostnih kategorijah po pet let od 35. leta naprej. Tudi na evropskih prvenstvih sem dosegel lepe uvrstitve. V Helsinkih sem osvojil 5. mesto v dvoranskem peteroboju, v Nyiregihazi na Madžarskem 6. mesto v finalu teka na 400 metrov z ovirami, v Ljubljani sem zasedel 6. mesto v deseteroboju z novim državnim rekordom, v kategoriji nad 50 let. Letos avgusta bom denimo nastopil v deseteroboju na evropskem prvenstvu na Poljskem, kjer želim izboljšati državni rekord v kat. nad 55 let. Glede na moje sedanje rezultate mi bo to gotovo uspelo, če le ne pride prej ali med samim tekmovanjem do poškodbe. Kako usklajujete vaše službene obveznosti in športno kariero? Ali imate dovolj časa, da se pripravite na tekme in kje potekajo treningi? Poleg družine, službe in dela v kar velikem vinogradu vedno najdem čas tudi za trening atletike ter ukvarjanje in druženje s Glasnik 17 13

14 USPEŠNI OBČANI V DOMAČEM KRAJU IN DRUGOD prijatelji v različnih športih. Tako igram košarko v ekipi Radenska veterani, v kateri je že kar precej mojih učencev iz osnovne šole. Enako je v ekipi KMN Swing, s katero igramo v medobčinski ligi. S člani kolesarske sekcije KOSE Radenci kolesarim na raznih maratonih doma in v tujini. Sem tudi član ekipe moto kluba Kamagot Radenci, s katero se občasno udeležim skupinske vožnje. Ko sem omenil treniranje atletike, moram povedati, da treniram na različnih stadionih (v Murski Soboti, Mariboru, na Ptuju, v Leibnitzu), v dvorani pa občasno na Ptuju in v Slovenski Bistrici. Od letos naprej pa lahko nekatere treninge opravim tudi na manjšem, a novem stadionu pri osnovni šoli v Gornji Radgoni. V Radencih ga na žalost niso uspeli izgraditi, ker takrat, ko se je gradilo nogometno igrišče (ŠC Slatina), pristojni na občini niso imeli za to posluha. Bi lahko izbrali tekmo, ki vam je ostala v najlepšem spominu? Veliko lepih tekmovanj sem doživel po svetu. Najlepše je bilo tekmovati na velikih stadionih, ki sprejmejo več kot gledalcev, v atletskih dvoranah za gledalcev in kjer so tekmovanja do potankosti organizirana, kot v članski kategoriji. Na nekaterih tekmovanjih je bilo še posebej velik užitek tekmovati, saj je na nekaterih tekmah nastopilo tudi več kot tekmovalcev. Tekmoval sem v številnih mestih po svetu, kot so npr. San Juan v Portoriku, San Sebastian v Španiji, kjer bo naslednje leto marca evropsko dvoransko prvenstvo, Gent, Brisban v Avstraliji, Helsinki, Lahti, Jyväskila, Poznanj, Arhus, Linz, Ancona, Budimpešta, Zagreb, Bar, Rijeka, Potsdam, Graz, Izmir, Atene, Plovdiv, Sofija, Larisa, Salzburg, Tatabanja... Vam je kakšne odločitve v športni karieri žal? Bi kaj spremenili? Zelo sem vesel, da sem se pri 35-ih letih odločil za tekmovalno atletiko. Seveda je bilo tudi veliko odrekanja, garanja in finančnih stroškov. Izjemno prijetno pa se je družiti s kolegi iz slovenske reprezentance in spoznati tekmovalce z vsega sveta; veliko je namreč takih, ki so v preteklosti tekmovali na olimpijskih igrah in drugih velikih prvenstvih. Ker jaz tega v mladosti nisem okusil, mi je sedaj toliko bolj prijetno, da se lahko nekdo iz»malih«radencev enakovredno kosa z njimi. Bi nam lahko zaupali, kako mlade in manj mlade pripraviti k temu, da bi se več ukvarjali s športom? Svoje učence vedno znova vzpodbujam k športni aktivnosti ter jim svetujem, da se naj, če že ne trenirajo oz. ne morejo trenirati v domačem okolju, vključijo tudi v druga društva in klube. Prav tako ves čas budno spremljam njihov športni razvoj, njihove dosežke in se vsakodnevno zanimam za njihove športne dejavnosti, kar jim veliko pomeni. Obenem želim tudi druge učence ozavestiti, kako pomembno je, da je človek športno aktiven, da nikoli ne odneha, da je vztrajen, saj lahko vedno izboljša svoj rezultat, ga nadgradi ne samo v športu, ampak tudi v življenju nasploh. Mojca Karnet Foto: Dani Mauko 14 Glasnik 17 ROK BAGOROŠ profesionalni»stunt«voznik Komaj 23-letni Radenčan Rok Bagoroš je že dve leti profesionalni»stunt«voznik. Športni tip fanta je že od malih nog. Motorji, hitrost, hitrost reagiranja so ga vedno zanimali. Z izvajanjem trikov na motorju se je začel načrtno ukvarjati šele pred petimi leti. To je postalo njegov način življenja. Leta 2007 se je namreč odločil, da se bo ukvarjal z ekstremnim moto športom. Njegov vzornik je Chris Pfeiffer, štirikratni svetovni prvak. Za izvajanje neverjetnih akrobacij uporablja posebej predelan 125 kubični motor in nov 690 kubični motor. V Sloveniji je razen njega le nekaj stunt voznikov, v svetovnem merilu pa je konkurenca velika. Največ jih je iz Francije, Nemčije in ZDA. Motoristi skoraj vsak dan v svetu izumijo kak nov trik. Da se voznik obdrži med najboljšimi, mora veliko trenirati. Rok trenira tudi do šestkrat tedensko, dvakrat dnevno v vsakem vremenu. Med napornimi treningi si je»pridelal«nešteto padcev in modric, vendar ni odnehal. Z jasnim ciljem je vedno znova sedel na motor. Bistveno je iskanje novih trikov in ne prehitro obupati!

15 USPEŠNI OBČANI V DOMAČEM KRAJU IN DRUGOD Leta 2010 je v francoskem mestu Bordeauxu s svojimi vragolijami na skuterju osvojil 1. mesto. Tako je uradno postal eden najboljših stunt voznikov skuterja na svetu. Fotografije tega nastopa so bile na naslovnicah evropskih in svetovnih moto revij in na svetovnem spletu. Uresničila se mu je dolgoletna želja in pri 21-ih letih je postal profesionalni stunt voznik. Svoje vrtoglave akrobacije prikazuje po celem svetu. Kot prvi na svetu je leta 2009 izvajal akrobacije s skuterjem na ledu. Rok je prvi v zgodovini Slovenije in eden redkih na svetu, ki jih podpirajo proizvajalci dvokolesnikov. Pod okrilje ga je vzela znana tovarna KTM iz Avstrije, za katero predstavlja svoje spektakularne trike po vsem svetu. Tako je s skuterja presedlal na motor. Zaenkrat je voznik, mehanik in menedžer v eni osebi. Podjetje KTM pa ni edino, ki je opazilo Rokov talent. V podporo so mu še SAVA, UNIOR, AKRAPOVIČ, MAGURA, GOPRO, PULL-IN. Njegovi sponzorji so strokovno usmerjena podjetja, za katera opravlja testiranja in spremlja odzivnost motorja. Ob njegovi pomoči in izkušnjah izboljšujejo in razvijajo proizvode za motoristični trg. Tako je Rok kot eden izmed pomembnih akterjev, vpet v izboljšave in razvoj motorjev. Rok pove, da je ta oblika adrenalinskega športa cenejša varianta športa, vendar v Sloveniji ni posebej priznan. O čem razmišlja med nastopom? V mislih sledi le kirurško natančni izpeljavi naslednjega trika. Motivacijsko nanj ugodno vpliva tudi dober in navdušen odziv publike. Negotovost čuti le pri učenju novih trikov na motorju. Demotivacija je lahko tudi resna poškodba, dolgotrajno zdravljenje in draga rehabilitacija, predvsem če si poklicni športnik in je to tvoj vir preživljanja. Poznavanje tega športa in zanimanje za njegove dosežke se počasi izboljšuje, predvsem letos. O njem vedo več mladi, ki brskajo po svetovnem spletu. Do nedavnega namreč tudi v domačem okolju ni bil poznan. V zadnjem času pa zaradi sponzorjev pridobiva na veljavi in zanimanju. V družini in ob prijateljici Ivi je deležen velikega razumevanja in skrbi. Navadili so se tudi na stresni način njegovega življenja, ki je hkrati tudi del njihovega življenja. Nedvomno je najbolj v skrbeh mama, ki si oddahne, ko Rok prestopi domači prag. Kombi je postal njegov drugi dom. Ko ne nastopa, potuje ali trenira. Treningi so trdo in naporno delo. Če je le mogoče, trenira dvakrat na dan z motorjem; čas izkoristi tudi za krepitev mišic in za razmišljanje o novih, še drznejših trikih. Kateri je njegov naslednji cilj? V petih letih bi rad postal svetovni prvak. Ni dvoma, da Rok tega ne bi dosegel, glede na njegovo jasno vizijo, talent, samodisciplino, vztrajnost in zaupanje vase. Zgodovini motošporta in atraktivnemu kaskaderstvu bo vsekakor dal neizbrisen pečat. Pogovor z Rokom je bil prijeten, sproščen. Kljub mladosti ima jasne cilje in ve, kaj hoče. Svojim ciljem bo nedvomno sledil z enako preciznostjo, kot so izvedeni njegovi triki z motorjem, ki so na meji verjetnega. Rok Bagoroš je edinstven primer dobrega podjetnika in športnika v svetovnem merilu. Lahko je zgled vsem mladim, ki morda velikokrat prehitro odnehajo z uresničevanjem svojih ciljev in sanj. Rokovo sporočilo mladim: Sanjaj veliko, nikoli ne odnehaj! Rokove dosežke lahko spremljate tudi na njegovi spletni strani Marija Mauko Glasnik 17 15

16 PODJETNIŠTVO Radenska, d. d. pogovor z Milanom Hojnikom, direktorjem Radenske, d. d. Pred leti ste bili direktor marketinga takrat še Radenske z več družbami, s sedežem v Radencih, danes pa ste direktor Radenske, d. d., povezane družbe pod okriljem Pivovarne Laško. V čem je bistvena razlika v poslovanju takratne in sedanje delniške družbe? Kot sami ugotavljate, je imela takratna delniška družba Radenske sedež v Radencih, odvisne družbe pa so bile praviloma locirane v središčih takratnih velikih pomurskih občin. Takratna Radenska je imela cca zaposlenih, obvladovala je tri dejavnosti (polnjenje mineralnih vod in brezalkoholnih pijač, zdraviliško turistično dejavnost in proizvodnjo polnilne opreme), torej zelo različne dejavnosti s svojo specifiko, problemi in potrebami po vlaganjih v razvoj ipd., nedvomno pa so bile vse zelo povezane z lokalnim okoljem in s pomursko regijo. Današnja Radenska je del Skupine Laško, podjetij, ki se ukvarjajo s t. i. industrijo pijač in ki je do nedavna obsegala Pivovarno Laško, Pivovarno Union, Vital Mestinje, Radensko in Frucktal, ki je bil pred kratkim prodan tujemu kupcu. Nedvomna razlika med nekdanjo in sedanjo delniško družbo je predvsem v prihodkih, številu zaposlenih in, če hočete, tudi v manjši povezanosti z lokalnim okoljem, kot je bilo to pred leti, kar pa nedvomno ni samo posledica lastniške spremembe, temveč tudi zaostritve gospodarske situacije. Koliko delavcev je zaposlenih v družbi in kakšen trend zaposlovanja planirate v prihodnje? V Radenski je trenutno zaposlenih 209 delavcev, načrti za zaposlovanje v prihodnosti pa gredo predvsem v smeri poboljšanja kvalifikacijske strukture in pomlajevanja zaposlenih. Kakšen je položaj Radenske na trgu mineralnih vod in brezalkoholnih pijač danes v primerjavi z»najboljšimi«časi družbe pred razpadom Jugoslavije? Kateri proizvodi so na trgu najbolj zanimivi in kaj pričakujejo kupci teh pijač v prihodnosti? Primerjava mogoče ni najboljša, saj je 20-milijonski jugoslovanski trg razpadel, vendar naj za ilustracijo navedem: V najboljših časih je Radenska na trgu nekdanje skupne države prodala okoli 250 mio litrov predvsem mineralne vode Kraljevi vrelec in to v 1/1 litrskih steklenicah, saj takrat PET embalaže oz. plastenk še ni bilo. Samo na Hrvaškem smo v teh časih prodali okoli 110 mio litrov naših pijač (danes le okoli 5 mio). Poleg mineralne vode je bila uspešnica tudi nizkokalorična gazirana pijača Deit oz. kasneje Stil, v naslednjih letih pa sta se jima pridružila še Swing in Šum. V lanskem letu smo prodali 100 mio litrov naših mineralnih vod in brezalkoholnih pijač. Asortiment je bistveno širši kot pred leti. Večino proizvodnje prodamo na slovenskem trgu, cca od 20 do 25 % pa na trgih nekdanjih republik Jugoslavije, EU in prekomorskih državah. Še vedno je naravna gazirana mineralna voda Radenska Classic naš udarni proizvod; lepe premike in povečane tržne deleže pa beležimo pri negazirani naravni mineralni vodi Radenska Naturelle, gazirani brezalkoholni pijači Ora, pri Pepsi Coli; lepe prodajne uspehe pa beležimo tudi pri funkcionalni vodi Oaza. Kupci bodo tudi v bodoče zahtevali predvsem kvalitetne, naravne proizvode, brez konzervansov; slediti bomo morali tudi trendom na tem področju, kar se tiče tako razvoja novih pijač kot embalaže. Seveda pa bomo morali poleg kvalitetnih proizvodov trgu ponuditi tudi cenovno sprejemljive proizvode. Planirate v prihodnje večje investicije v posodobitev polnjenja pijač? V letošnjem letu namenjamo razvoju oz. vlaganju v posodobitev, obnovo in prilagajanje linij oz. opreme cca 1,5 mio, vlaganja pa nameravamo v prihodnosti še povečati. Posegajo kupci v kriznih časih po cenejših pijačah ali pa ima kakovost radenskih pijač še vedno dovolj kupcev za uspešne poslovne rezultate? Lojalnost kupcev do naših proizvodov je kljub recesiji še vedno na zelo visokem nivoju; res pa je, da se moramo posluževati vseh marketinških in komercialnih orodij, da pariramo konkurenci, ki deluje predvsem v smeri agresivnih popustov in deljenja gratis proizvodov. Prav tako pa smo za določene poslovne partnerje, tako trgovce kot hotelirje, pristopili k uslužnostnemu 16 Glasnik 17

17 SPOROČILO ZA JAVNOST polnjenju t. i. TBZ oz. trgovskih blagovnih znamk, katerih maloprodajne cene so nižje in po katerih potrošniki v zadnjem času množično posegajo. Kako družba sodeluje z Občino Radenci? Menite, da je sodelovanje zadovoljivo, glede na to, da je Radenska, d. d., še vedno največja gospodarska družba v občini? Ocenjujem, da se sodelovanje z občino in drugimi gospodarskimi subjekti ter z lokalnim okoljem izboljšuje in je boljše kot morda pred tremi, štirimi leti. Možnosti za še boljše sodelovanje nedvomno obstajajo; kar nekaj je projektov, kjer smo našli skupni jezik. Vlaganja v kraj so sicer na nižjem nivoju kot v času nekdanje delniške družbe, sicer pa dvomim, da bomo takšen obseg vlaganj še kdaj dosegli. Na vsak način pa v Radenski ne bežimo od svoje odgovornosti ter smo in bomo sestavni del tega okolja, saj smo močno vpeti v njega, ne glede na to, kdo je oz. bo lastnik. Razumljivo pa je, da ima vsak lastnik svoje poglede in zahteve, kar se tiče tega področja. Kakšno pozornost namenja družba Pivovarna Laško razvoju občine oz. kraju Radenci, glede na to, da se občina Laško v zadnjih letih razvija v moderno turistično in sploh gospodarsko bolj razvito občino, medtem ko je naša občina nasprotno v primerjavi z desetletjem in več nazaj precej nazadovala? Delno sem vam na to vprašanje že odgovoril, kar pa se tiče gospodarskega razvoja občine Laško, je le-ta povezan predvsem z investicijami v turizmu, s pridobitvijo evropskih sredstev za izgradnjo infrastrukture, svoj delež pa je v preteklosti verjetno primaknila tudi Pivovarna Laško. Srečujejo pa se s podobnimi težavami kot pri nas gospodarska situacija nas sili v to, da se prvenstveno ukvarjamo, kot radi rečemo, s core bussinessom, od katerega so odvisna delovna mesta in obstoj firme. Obstaja možnost, da bi Radenska, d. d., in Zdravilišče Radenci ne glede na lastništvo združili moči v skupnih projektih, ki bi prispevali k hitrejšemu razvoju občine kot celote in seveda k boljšim poslovnim rezultatom obeh družb? Sodelovanje z zdraviliščem lahko ocenim kot solidno. Sodelujemo na več področjih, seveda pa so kot povsod še možnosti za izboljšave. Za zaključek še morda bolj osebno vprašanje: Je težko usklajevati in planirati delovne obveznosti na relaciji Radenci Laško? Iskreno? Precej težko, vendar sem zaenkrat temu še kos! Irena Petek - Ferenc PRESTIŽNA NAGRADA MONDE SELECTION GOLD AWARD za Radensko Classic kraljevi vrelec Vrsti uglednih nagrad za kakovost naravne mineralne vode Radenska se je na mednarodnem ocenjevanju Monde Selection, 51. Svetovnem ocenjevanju vod in brezalkoholnih pijač, pridružila še najvišja nagrada Gold Award. Nagrado podeljuje neodvisni mednarodni inštitut Monde Selection, ki so ga ustanovili v Belgiji leta Danes predstavlja eno najuglednejših organizacij na svetu na področju potrjevanja kakovosti, ki letno preveri in oceni prek 1500 izdelkov iz več kot 70-ih držav sveta.»za Radensko je nagrada Gold Award inštituta Monde Selection pomembno priznanje. Potrjuje namreč nesporno kakovost naravne mineralne vode Radenska Classic Kraljevi vrelec, ki je v svoji več kot 140-letni zgodovini dobivala pomembne nagrade in priznanja za kakovost; bila je dvorni in papeški dobavitelj in je danes ena izmed najbolj prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk ne le doma, ampak tudi na tujem. Uspehi Radenske so lepa popotnica našim letošnjim načrtom; ob priznanju Monde Selection Gold Award pa bi rad še posebej čestital sodelavkam in sodelavcem Radenske, ki s svojim odnosom do tega edinstvenega naravnega vira dokazujejo vrednost treh src Radenske na čedalje bolj zahtevnih trgih doma in po svetu«, je ob priznanju povedal Milan Hojnik, direktor družbe Radenska, d.d., Radenci, in dodal, da Radenska vsako leto znova potrjuje, da ponuja najboljše naravne mineralne vode in brezalkoholne pijače v svetovnem merilu. Komisijo Monde Selection, ki ocenjuje izdelke, sestavljajo svetovno priznani strokovnjaki, kot so različni profesorji, kemijski inženirji, raziskovalci in analitiki. Pri ocenjevanju dajejo poudarek organoleptičnim oziroma senzoričnim lastnostim, kar pomeni, da preverjajo harmoničnost in skladnost proizvoda glede na njegovo vrsto in sestavo. Nagrado bo predstavnik Radenske sprejel na zaključni svečanosti Monde Selection, ki bo potekala med 3. in 5. junijem 2012 v Atenah. RADENSKA MED NAJBOLJ ZAUPANJA VREDNIMI BLAGOVNIMI ZNAMKAMI Trusted Brand 2012 Radenci, 22. marca Radenska je ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk, kar potrjujejo številne raziskave ter priznanja, ki jih dobiva ta že več kot 140-letna blagovna znamka. Tako se je zaključila tudi ena večjih evropskih potrošniških raziskav Trusted Brand 2012, ki jo organizira re- Glasnik 17 17

18 PODJETNIŠTVO vija Reader's Digest po vsem svetu že dvanajsto leto, od tega v Sloveniji že šesto leto zapored, in dokazala vrednost blagovne znamke Radenska. Raziskava poteka v 15-ih državah ter omogoča tudi medkulturne primerjave, saj je 20 kategorij enakih za vse države, preostale pa so izbrane lokalno. Po vsej Evropi so anketiranci imenovali več kot 114 tisoč različnih blagovnih znamk, ki jim zaupajo, v Sloveniji Obdelavo podatkov in tabeliranje za vse države je vodilo podjetje Wyman Dillon Ltd. s sedežem v Bristolu. V Sloveniji je bilo k raziskavi povabljenih 8000 naročnikov revije Reader's Digest, ki so vrnili 14,6 odstotkov izpolnjenih vprašalnikov, kar naročnike te revije v Sloveniji uvršča na 1. mesto med vsemi 15-imi državami. Radenska je v tem ocenjevanju najbolj zaupanje vrednih blagovnih znamk v Sloveniji dosegla prvo mesto v kategoriji gaziranih voda ter visoko drugo mesto v kategoriji ustekleničenih voda.»radenska je v vsej svoji dolgi in uspešni zgodovini ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk doma in na tujem. Posebej nas še veseli, da je tudi priznanje bralcev revije Reader's Digest Trusted Brand 2012 to dejstvo še podkrepilo. Uspehi Radenske niso le odraz njene dolge in uspešne poti skozi čas, so tudi in predvsem rezultat zaposlenih, trženjskega spleta, nedvomni kakovosti ter okolju prijaznim tehnologijam. Še posebej danes, ob mednarodnem dnevu voda želim opozoriti na dosledno varovanje okolja in voda, kar je vitalnega pomena ne le za Radensko, ampak za ves svet in vso mednarodno skupnost. Radenska pa že vrsto let posluje v skladu s standardi varovanja okolja ISO 14001:2004, ki nam narekujejo dosledno upoštevanje postopkov varovanja tega edinstvenega naravnega vira,«je ob priznanju Trusted Brand 2012 poudaril direktor družbe Radenska, d. d., Radenci gospod Milan HOJNIK. Radenska, d. d., Radenci, za stike z javnostmi, Milan Verdev Sava Turizem, d. d., PE Zdravilišče Radenci pogovor z Mladenom Kučišem, izvršnim direktorjem PE Zdravilišča Radenci 18 Glasnik 17 Morda za začetek šopek osebnih vprašanj: Kako dolgo ste že v Radencih, kako se počutite v tem kraju, kako sprejemate sodelavce in lokalno skupnost? Lahko zatrdim, da sem otrok turizma, sploh pa zdraviliškega. Prihajam iz Rogatca, kraja blizu Rogaške Slatine, kjer sem pozneje služboval enajst let. Karierno me je nato pot vodila od Krkinih zdravilišč in Term Čatež do mesta, ki ga zasedam danes, to je vodenja Zdravilišča Radenci. Sebe bi na kratko opisal takole: Sem odprt, komunikativen, korekten in profesionalen. Takšno dojemam tudi okolje, v katerega sem se preselil pred tremi leti. Moji sodelavci so zelo dobra, ambiciozna in precej pomlajena ekipa, z izdelano vizijo razvoja Zdravilišča Radenci na področju zdraviliškega turizma, hotelirstva in gostinstva. Menim, da smo vzpostavili dobro sodelovanje, tako znotraj destinacije Radenci kot tudi s službami na ravni celotne družbe, kar se že kaže na izboljšanih rezultatih poslovanja. Kakšen položaj ima Zdravilišče Radenci v poslovnem sistemu Sava in kako je organizirano? Koliko delavcev trenutno zaposluje in kakšne so morebitne potrebe po novih sodelavcih? Zdravilišče Radenci deluje v okviru delniške družbe Sava Turizem, ki pod blagovno znamko Sava Hotels & Resorts združuje skupno šest enakovrednih turističnih središč. To so ob Zdravilišču Radenci še Terme 3000 Moravske Toplice, Terme Banovci, Terme Ptuj in Terme Lendava in Sava Hoteli Bled. Med navedenimi smo tretji po velikosti in ustvarjenih nočitvah. Odlikuje nas bogata 130-letna zdraviliška tradicija, ki jo obeležujemo v letošnjem letu. Še vedno smo prvenstveno zavezani rehabilitaciji srčno žilnih obolenj, za kar imamo usposobljeno strokovno zdravstveno osebje. Pravilnost usmeritve v zdraviliški turizem potrjujejo tudi svetovni trendi staranja prebivalstva, s čimer se odpira vse večji trg, tako na področju preventive kot kurative. Našim gostom nudimo sodobne zdravstvene in preventivne programe, ki temeljijo na bogati tradiciji učinkovitega zdravljenja bolezni srca in ožilja, obolenj ledvic in sečnih poti, revmatičnih obolenj in motenj gibalnega sistema ter bolezni presnove. Naša ponudba temelji na štirih naravnih virih, vpetih v okolico prijaznih ljudi: odlična mineralna voda, termalna voda, peloidno blato ali fanga in ugodna klima. Organizirani smo procesno, zaposlujemo pa 140 sodelavcev, med katerimi je veliko kvalitetnega kadra tudi iz Srednje gostinsko turistične šole Radenci in naša vrata so za dober kader zmeraj odprta.

19 PODJETNIŠTVO Kakšni so kratkoročni in dolgoročni načrti zdravilišča? Predvidevate morda širjenje turistične oziroma zdraviliške ponudbe in s tem izgradnjo novih kapacitet? V kratkoročnem obdobju pozornost namenjamo predvsem obnavljanju obstoječih kapacitet, z namenom dviga kakovosti storitev in energetske učinkovitosti. Začetek radenske zdraviliške tradicije simbolizira najstarejši hotel za rehabilitacijo bolezni srca in ožilja v Sloveniji hotel Terapija, ki smo ga v pred tremi leti prenovili in je pomembna pridobitev ne samo za slovenski zdraviliški turizem, temveč za zahteven in širok evropski trg na področju preventive, zdravljenja in rehabilitacije srčno žilnih obolenj. V okviru prenove smo hotele povezali s terapevtskim delom zdravilišča. Izvedli smo celovito energetsko prenovo zdravilišča, kar je s stroškovnega vidika zelo pomembno. Posodobili smo tudi diagnostično opremo. Kratkoročno načrtujemo energetski plašč in fasado za hotel Radin, obnovo, pri gostih zelo priljubljenih, mineralnih kopeli ter ureditev hotelske»pivnice«mineralne vode. Dodatnih turističnih kapacitet v tem času ne načrtujemo, saj želimo najprej zagotoviti optimalno zasedenost obstoječih. Kako se giblje zasedenost kapacitet, od kod prihajajo vaši gostje? Kako se je spremenila struktura gostov po odprtju meja znotraj EU, Evrope in sveta nasploh? V zadnjih dveh letih beležimo konstantno rast števila gostov (teh je pri nas okrog letno); v prvih treh mesecih letošnjega leta pa smo zabeležili celo največjo rast števila nočitev med vsemi slovenskimi zdravilišči. Poleg tradicionalno najštevilnejših gostov iz Slovenije, Avstrije in Nemčije uspešno pridobivamo vse več gostov iz Češke, Poljske, Rusije, Izraela. Predvsem gostje iz Rusije zadnje leto posamično in skupinsko polnijo naše kapacitete. Pri nas so zelo zadovoljni. Navdušuje jih okolica ter prijaznost turističnega in zdraviliškega osebja. Če Sava Turizem, d. d., ne predvideva novih investicij, ali morda načrtuje prodajo zdravilišča kateremu primernemu, dovolj ugodnemu kupcu? Morebitna odprodaja kateregakoli dela premoženja družbe Sava Turizem, d. d., je v pristojnosti lastnika, to je družbe Sava, d. d., zato tega ne morem komentirati. Ste zadovoljni s sodelovanjem z drugimi dejavniki razvoja lokalne skupnosti, s turističnimi društvi in z drugimi gospodarskimi družbami, zavodi ipd.? Z zadovoljstvom ugotavljam, da je vzpostavljeno korektno sodelovanja med Zdraviliščem in občino, kar predstavlja dobre temelje za hitrejši razvoj obeh. Uspešno smo pristopili k revitalizaciji radenskega in športnega parka, čeprav nam podobo parka zaradi še nerešenih denacionalizacijskih zahtev kvari nekaj starih zgradb. Na predstavitvah naše ponudbe na sejmih nikoli ne manjka steklenica Radenske mineralne vode, izbranega vina radgonsko-kapelskih goric, dobrega bučnega olja in odličnih izdelkov Panvite. Z vsemi temi podjetji smo vzpostavili zelo dobro poslovno sodelovanje; izvajamo skupne promocijske akcije in organiziramo izlete za naše goste. Prav tako koristimo storitve obrtnikov in podjetnikov iz lokalnega območja pri naših tekočih investicijah in vzdrževanju, seveda pod primernimi pogoji. Uspešno sodelujemo z vsemi turističnimi društvi in organizacijami, Zavodom za turizem in šport, zelo uspešno na primer tudi z glasbeno šolo in lokalnimi mediji, ki nas spremljajo pri vseh pomembnejših aktivnostih sploh z vsemi, ki jih lahko kakorkoli povežemo z bogatitvijo turistične ponudbe. Poti ob Muri so na primer naš naslednji izziv skupnega lokalnega projekta. Omeniti moram tudi tradicionalni tekaški maraton, dolgoletno skupno delo Zdravilišča, Radenske, d. d., lokalne skupnosti in seveda mnogih privatnih dejavnikov, ki privabljajo goste v Radence in odlično promovirajo ta del Slovenije. Ima poslovni sistem Sava dovolj posluha za razvoj občine in kraja Radenci? Partnersko sodelovanje in podpora družbene skupnosti je eno od vodil delovanja celotne Poslovne skupine. Z lokalnimi ponudniki sodelujemo tako na prodajnem kot nabavnem področju, spodbujamo jih k predstavitvam in promociji v naših kapacitetah, številnim projektom namenjamo tudi finančno ali materialno podporo. Tudi prihodki z naslova turistične takse, ki se iz zdravilišča stekajo v občinski proračun, niso zanemarljivi in so namenjeni predvsem razvoju turistične infrastrukture v občini. Vključenost v lokalno okolje izražamo tudi z raznolikimi dodatnimi ugodnostmi pri koriščenju naših storitev. Veliko pozornost namenjamo stalnemu oblikovanju takšne ponudbe, ki bo spodbudila lokalno prebivalstvo, da nas obiščejo. Tako mi kot naš lastnik smo vedno odprti za dobre projekte, ki prinašajo rezultate celotni lokalni skupnosti in zagotavljajo prihodnost in delovna mesta jutrišnji generaciji. Verjamem, da si slednjega, to je ekonomske varnosti za svoje otroke v domačem kraju, najbolj želijo vsi občani Radencev. Letos mineva 130 let, odkar smo v Zdravilišču Radenci sprejeli prve goste. V prvem letu delovanja zdravilišča jih je bilo zgolj 79, danes pa nas obišče več kot 35 tisoč gostov letno iz 120 ih evropskih držav, ki zaupajo našim strokovnjakom in izjemnim naravnim in zdravilnim danostim. Ob tej priložnosti vabljeni, da se nam pridružite na osrednjem praznovanju 130-letnice, ki bo sovpadalo s svetovnim dnevom srca, tj. od 28. do 30. septembra. Skozi celo leto pa smo pripravili vrsto privlačnih paketov in ugodnosti za naše goste, kot tudi dnevne obiskovalce. Irena Petek - Ferenc Glasnik 17 19

20 PODJETNIŠTVO prineslo pozitivne rezultate tako na področju razvoja podjetja, kadrovske krepitve in končno povečanja tržnega deleža v severovzhodnem delu Slovenije. Katere dejavnosti danes ponujate trgu in s kakšnim številom zaposlenih jih obvladujete? SIM Radenci, d. o.o., je danes sodobno podjetje, ki se ukvarja z raznolikimi dejavnostmi, od trgovine (maloprodaje in veleprodaje), izvajanja javno gospodarske službe (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne vode ter urejanje javnih površin), izvajanja komunalnih in drugih storitev, vzdrževanja parkovnih in drugih površin, upravljanja z večstanovanjskimi objekti do vzgoje in prodaje rastlin. Vse navedene dejavnosti v tem času opravljamo z 22-imi zaposlenimi sodelavci. SIM Radenci, d. o. o. pogovor z Zlatkom Mirom, predstavnikom podjetja SIM, d. o. o. Kakšna in kako dolga je bila poslovna pot podjetja SIM Radenci do družbe v današnji obliki? SIM Radenci, d. o. o., je podjetje z več kot 20-letno tradicijo delovanja na območju občine Radenci in širše okolice. Začetki ustanavljanja podjetja so zanimivi predvsem zaradi ideje, ki se je porodila takrat mladim podjetnikom. Šlo je za smelo idejo, ki se sicer v nadaljevanju ni uresničila, kar pa ustanoviteljev podjetja ni odvrnilo od nadaljevanja poslovanja. Katera je bila osnovna dejavnost podjetja na začetku delovanja? Osnovna dejavnost je bila že v začetku podrejena trgovini, kar je posledično pomenilo otvoritev trgovine TEHNOSIM v letu Od tega obdobja naprej nekako štejemo aktivno delovanje podjetja, ki se je danes razvilo v tržno usmerjeno podjetje. Nekajletno delovanje trgovine Tehnosim na takratni lokaciji se je pokazalo kot dobra usmeritev na področju trgovskega programa, saj je le-ta v glavnem zadovoljevala potrebe prebivalcev Radencev in okoliških prebivalcev. Skupaj s strankami kupci se je v naslednjih letih oblikovala ponudba, saj so bili ravno kupci tisti, ki so narekovali potrebe; naša naloga pa je bila, da se prilagajamo tržnim potrebam in zahtevam. Katero obdobje štejete za prelomno v razvoju podjetja?»trgovinica«tehnosim se je z leti krepila in razvijala do te mere, da je podjetje SIM Radenci, d. o. o., konec leta 2004 odkupilo 100-odstotni delež podjetja Radenska Ekoss, d. o. o. Z nakupom tega podjetja so se bistveno spremenile razmere. Novo, združeno podjetje je moralo začeti hitro in učinkovito reševati vse težave, ki so takrat nastale. Pa vendar, preoblikovanje podjetja in preselitev trgovine Tehnosim na novo, skupno lokacijo je v naslednjih letih 20 Glasnik 17 Ste zadovoljni z dosedanjo rastjo obsega poslovanja? Glede na to, da gre v našem primeru za relativno malo podjetje, moramo biti na trgu dovolj fleksibilni in trdoživi, da lahko zadovoljujemo potrebe podjetja in vseh zaposlenih. Situacija nam nalaga, da se moramo tudi primerno opremiti, če želimo zadovoljiti potrebe strank. Dejstvo je, da se na naše podjetje obrača vedno več strank z zelo različnimi potrebami po naših uslugah. Kako bi ocenili sedanje sodelovanje z lokalno skupnostjo in drugimi gospodarskimi subjekti v Občini Radenci? Kot izvajalec javno gospodarske družbe tesno sodelujemo z lokalno skupnostjo. Z zadovoljstvom lahko zagotovimo, da je sodelovanje z Občino Radenci dobro. Nastale težave poskušamo sprotno in skupaj reševati. Sodelujemo pa tudi na projektih, ki občino čakajo v prihodnosti, predvsem na področju komunalne infrastrukture. Zelo dobro moram oceniti tudi sodelovanje z drugimi podjetji, predvsem z Zdraviliščem Radenci in Radensko, d. d. Končno je bil del našega podjetja v preteklosti sestavni del nekdanje celote Radenske. Našega obstoja si ne moremo zamišljati brez drugih podjetnikov in obrtnikov, za katere skoraj dnevno skrbimo pri zadovoljevanju njihovih potreb. Kako gospodarska kriza vpliva na vaše poslovanje in kakšni so vaši načrti za prihodnost? Naravnanost družbe na prihodnost nam daje obvezo, da spremljamo dogajanje na trgu. Tako kot vsi drugi dejavniki na trgu pa si tudi mi želimo, da bi se neugodna situacija v državi čim prej popravila do te mere, da bi bilo naše poslovanje bolj varno in manj negotovo. Od tega so odvisne tudi nadaljnje aktivnosti podjetja, saj imamo v naslednjem kratkoročnem obdobju predvidene nekatere investicije, s katerimi bomo sledili razvoju družbe. Irena Petek - Ferenc

21 ŠOLSTVO VRTEC RADENCI RADENSKI MEHURČKI Z majhnimi koraki do velikega znanja Vrtec Radenci Radenski mehurčki je javni zavod s tremi enotami: enota Mehurčki, Radenci; enota Vrtec na hribčku, Janžev Vrh, in enota Grozdek, ki se nahaja na Kapeli. Naše temeljno poslanstvo je zagotavljanje vzgoje in izobraževanja otrok, ki nam jih zaupajo starši. Otrokom želimo zagotoviti prijazne, kvalitetne, strpne in sproščene medsebojne odnose. Z igro in raznovrstnimi dejavnostmi ustvarjamo spodbudno učno okolje za uspešen vsestranski razvoj otroka ob upoštevanju individualnih razlik v razvoju in učenju. Pri načrtovanju in izvajanju pedagoškega dela upoštevamo tudi različnost okolja, kjer vrtec deluje, in tako otrokom omogočamo, da spoznavajo bližnjo okolico posamezne enote vrtca, prav tako pa se povezujemo tudi z različnimi društvi iz naše bližnje okolice. Dejavnosti za otroke se načrtujejo tako, da imajo otroci možnost pridobivanja novih doživetij, izkušenj in spoznanj na različnih področjih razvoja. Načrtovane dejavnosti po oddelkih so raznovrstne, prepletene z zanimivimi vsebinami, ki otrokom nud ijo različne izzive za raziskovanje in pridobivanje novih spoznanj. Otrokom ponujamo tudi interesne dejavnosti, ki jih izvajajo vzgojiteljice, in otroci se vključujejo po svojih željah. Tako imajo možnost izbire med matematičnim, likovnim, pravljičnim, naravoslovnim in pohodniškim krožkom. Otroci so zelo navdušeni tudi nad folklornim krožkom. Udeležili so se tudi Srečanja vrteških folklornih skupin, ki je bilo v OŠ Gornja Radgona. Mladi plesalci so še posebej navdušeni nad folklornimi oblačili. V vrtcu deluje tudi pevski zbor, ki se je udeležil prireditve Čriček poje, ki se je prav tako odvijala v OŠ Gornja Radgona. Otroci in strokovne delavke sodelujejo tudi na različnih likovnih natečajih. Na regijskem natečaju»naravne in druge nesreče v moji okolici«je bilo v kategoriji predšolskih otrok izbrano likovno delo, ki ga je naslikala deklica, ki obiskuje naš vrtec. Otroci aktivno sodelujejo tudi v Projektu»Pasavček«, kjer smo izpostavili pomembnost pridobivanja veščin, povezanih s prometno varnostjo. Otroci so se preko projekta seznanjali in spoznavali poklice in ljudi, ki skrbijo za varnost. V vrtcu se otroci aktivno vključujejo še v druge projekte in natečaje: Zlati sonček, Zdravje v vrtcu, Varno s soncem, Modri Jan, Obdarajanje, Cici vesela šola, Planetu Zemlja prijazen vrtec, preko katerih otroci pridobivajo nova znanja in spretnosti. Otroci velikokrat obiščejo tudi starejše občane v DOSOR-ju, kjer skupaj ustvarjajo v delavnicah in tudi zapojejo. Zavedamo se pomembnosti sodelovanja in povezovanja z okoljem, medgeneracijskega druženja in ustvarjanja. Vrtec na reviji OPZ Vsi v vrtcu si prizadevamo ustvarjati svet, v katerem odraščajo srečni in zdravi otroci. In, kot je zapisano tudi v naši viziji, želimo vrtec, v katerem se pretaka energija odprtih, ustvarjalnih sproščenih, veselih otrok in iskrenih staršev ter delavcev vrtca. Valerija Žinkovič, ravnateljica OSNOVNA ŠOLA RADENCI Veselimo se pridobitve naziva kulturna šola in drugih uspehov Le dve stvari sta, ki nas varujeta pred obupom: zvezdno nebo in umetnost.«(jakob Wassermann) Eden izmed ciljev izobraževanja je zagotovo vzgajanje otrok in mladine s pomočjo kulture in umetnosti, česar se vsi zaposleni na naši šoli še kako zavedamo. Zaradi tega se pogosto samoiniciativno lotevamo številnih kulturnih šolskih projektov, vpetih v nacionalne in tudi mednarodne projekte, povezane s kulturo. Po našem mnenju je eden glavnih ciljev kulturne in umetnostne vzgoje ta, da učencem pomagamo, da s pomočjo kulture in umetnosti postanejo dobri ljudje, da si krepijo pozitivne značajske lastnosti in pridobivajo nove. Glasnik 17 21

22 ŠOLSTVO Potrebno jih je ozavestiti, da sta kultura in umetnost eni izmed tistih stvari v življenju, ki jih lahko varujeta pred obupom in jih vedno znova opogumljata za nove izzive in preizkušnje življenja; sta torej tisti sestavini, ki osmišljata naša življenja in ustvarjata boljšo in pravičnejšo družbo. Menimo, da morajo biti v šolsko kulturno življenje vključeni vsi učenci, saj sta kultura in umetnost namenjeni vsem, ne samo nadarjenim in kulturno dejavnim učencem (tudi izven šole), ampak tudi otrokom s posebnimi potrebami in tistim, ki izhajajo iz socialno šibkejših in kulturno manj ozaveščenih družin. Izraz kulturno-umetnostna vzgoja zajema več področij: bralno kulturo, film in avdiovizualno kulturo, glasbeno umetnost, intermedijske umetnosti (multimedijo), kulturno dediščino in tehniško kulturo, likovno umetnost in uprizoritvene umetnosti (gledališče, lutke, sodobni ples ). Bistvo sodobne kulturno- -umetnostne vzgoje je njena kroskurikularnost, saj naj bi bila vpeta v vsa področja dejavnosti, učne predmete in druge šolske dejavnosti. Prav tako predstavlja temelj za posameznikov ustvarjalni odnos do kulture ter razumevanje njenega pomena za razvoj človeške družbe, prispeva k celovitemu razvoju osebnosti vsakega posameznika, sooblikuje njegovo estetsko občutljivost, kulturno zavest in izražanje ter vzpodbuja vseživljenjsko učenje. Učencem pomaga spoznavati kulturo lastnega naroda in graditi zavest o pripadnosti tej kulturi; spodbuja tudi spoštljiv odnos do drugih kultur in medkulturni dialog. Kako pomembna je kulturno-umetnostna vzgoja na vzgojnoizobraževalni poti otroka in mladostnika za njegov miselni, čustveni in duhovni svet, nam izpričujejo številni nacionalni in mednarodni dokumenti, med drugim tudi Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo (2009), kjer je še posebej poudarjeno, da razvijanje veščin in zmožnosti kulturne vzgoje spodbuja različna ravnanja in razmišljanja učencev ter omogoča ustvariti družbo, ki temelji na znanju, ustvarjalnosti in strpnosti. Cilji kulturno-umetnostne vzgoje 1. Uresničevanje temeljne človekove pravice do izobraževanja in sodelovanja na kulturnem področju 2. Razvijanje ustvarjalnosti 3. Razvijanje individualnih sposobnosti 4. Izboljšanje kakovosti izobraževanja 5. Razvijanje estetske občutljivosti in kritičnega odnosa do kulture in umetnosti 6. Izražanje kulturnih raznolikosti 7. Dviganje ravni kulturne zavesti 8. Zavedanje pomena nacionalne kulturne dediščine (Državne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo v vzgoji in izobraževanju 2009). Kulturna vzgoja je vsekakor močno vpeta v vzgojno-izobraževalno delo naše šole, tako v šolske kot obšolske dejavnosti, ki niso del šolskega kurikuluma. Načrtna kulturna vzgoja v obliki raznovrstnih kulturno-umetnostnih dejavnosti omogoča vsakemu učencu, da kot ustvarjalec ali prejemnik umetniških vsebin sodeluje v kulturnem in umetniškem šolskem življenju. Vsak učenec je namreč lahko ustvarjalen v okviru svojih zmožnosti, saj učitelj ob sodobnih metodah poučevanja (projektno, raziskovalno, problemsko, sodelovalno in ustvarjalno učenje) lahko upošteva njegove potrebe, interese, nadarjenost in različne (tudi skrite) zmo- 22 Glasnik 17 žnosti. Raznovrstne kulturno-umetnostne aktivnosti naše šole tako vsakemu učencu omogočajo celostni razvoj. Učenci imajo zaradi njih večjo pozitivno samopodobo, postajajo še bolj kreativni, samoiniciativni in so sposobnejši kritično oceniti svoje opravljeno delo in delo drugih. V kulturno ustvarjanje in delovanje naše šole so vključeni vsi učitelji iz kolektiva, kar je dokaz, da je kultura za nas vrednota, ki bistveno lepša, bogati in osmišlja naša življenja in življenja naših učencev. Izkazalo se je, da izredno povečano število kulturnih dejavnosti (zlasti projektno delo, različni natečaji, številne kulturne prireditve v šoli in izven nje, tematske razstave, raziskovalne naloge s področja kulture) v zadnjih petih letih dviguje kakovost vzgojno-izobraževalnega dela naše šole, vzpodbuja medpredmetno povezovanje učiteljev ter povezuje šolo z drugimi kulturnimi ustanovami in umetniki, omogoča izmenjavo znanja in izkušenj med učenci in učitelji oz. vsemi udeleženimi v kulturnem procesu ter nadgrajuje cilje vseh predmetov, obenem pa učencem prinaša nova dragocena znanja in spretnosti. Opažamo tudi, da se učenci veliko bolj kulturno obnašajo in izražajo, še posebej na samih kulturnih dogodkih. In kako vemo, da delamo kvalitetno? Naši kulturni dogodki vedno znova doživijo pozitivne odmeve, kritike in pohvale s strani učencev, učiteljev, staršev in starih staršev, obiskovalcev in gostov (tudi predstavnikov zavoda za šolstvo in ministrstva ter kulturnikov), ki so nemalokdaj tudi povsem navdušeni. Vse to pozitivno vpliva na ugled šole (in kraja) ter ponuja nove možnosti razvoja le-te na kulturnem in umetniškem področju (predvsem dvig kulturne zavesti in bralne pismenosti učencev). Zaradi vsega omenjenega smo še toliko bolj veseli NAZIVA»KULTURNA ŠOLA«V OKVIRU NACIONALNEGA PROJEKTA JAVNEGA SKLADA RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Z NASLOVOM KULTURNA ŠOLA. Pristojna komisija za vrednotenje prijavnih vlog je ugotovila, da skladno z razpisnimi kriteriji izpolnjujemo vse kvantitativne in kvalitativne pogoje, zato se nam za obdobje podeli naziv»kulturna šola«(koordinatorici Mojca Karnet in Zdenka Šiplič). Izmed vseh prejemnic šol naziva»kulturna šola«bo komisija 1. junija posebej izbrala in nominirala tudi: Naj kulturno šolo leta 2012; kulturne šole leta v različnih kategorijah (majhna/podružnična šola, srednje velika šola, velika šola); kulturne šole, ki izstopajo na posameznih področjih (npr. kulturna šola z izjemnimi dosežki na glasbenem področju, na področju gledališča in dramskih umetnosti, lutkovnem področju, na področju folklorne dejavnosti, kulturna šola z izjemnimi filmi in multimedijo, izjemnimi dosežki na literarnem področju, z izjemnimi dosežki na področju kulturne dediščine, področju plesa, na

23 ŠOLSTVO likovnem področju). Prejemniki zgoraj navedenih najvišjih priznanj bodo javno razglašeni na zaključni prireditvi, ki se bo odvijala v petek, 1. junija, na Vačah pri Litiji, kamor se bomo odpravili skupaj z učenci, ki bodo dopoldne preživeli na različnih ustvarjalnih delavnicah z eminentnimi slovenskimi kulturnimi ustvarjalci. Da smo res kulturna šola, je ugotovil tudi letošnji GOST KULTURNE PRIREDITVE OB ZAKLJUČ- KU BRALNE ZNAČKE NAŠE ŠOLE, tj. pisatelj in dramatik TONE PARTLJIČ, ki nas je 12. aprila počastil s svojim obiskom ter nam čestital in se zahvalil učencem in mentoricam, da vztrajajo v branju knjig. Ob tem smo na šoli organizirali kulturni dan za vse učence, tako da smo pripravili dve bogati kulturni prireditvi oz. proslavi, in sicer posebej za mlajše in starejše učence. Na začetku obeh je zapel Mladinski pevski zbor OŠ Radenci z zborovodkinjo Vero Stajnko, ki nas je navdušil z povsem novimi pesmimi. Na proslavi za mlajše učence pa se je predstavila odlična otroška folklorna skupina pod mentorstvom Nataše Ros s priredbo otroških vaških iger, ki je ob spremljavi glasbenega tria sovrstnikov odplesala splet ljudskih plesov. Četrtošolci so hudomušno odigrali še dramski prizor o pisateljevem življenju (mentorica Andreja Fekonja Hamler). Na prireditvi za starejše učence so se osmošolci predstavili z dramatizacijama dveh Partljičevih črtic (Zizek in Nakup čevljev) iz njegove najbolj znane knjige za otroke Hotel sem prijeti sonce (mentorici Zdenka Šiplič in Mojca Karnet). Učenci so bili seveda najbolj veseli pisateljevega nastopa. Mlajšim učencem je Partljič povedal hudomušno zgodbico o ljubljanski deklici Urški in njenem psičku Mišku ter s pomočjo treh učencev izvedel knjižni kviz (na zastavljena vprašanja sta morali odgovarjati tudi ena izmed učiteljic in ravnateljica). Starejše učence je najprej skozi praktično gledališko vajo poučil o zakonitostih dramske igre (saj so morali pod njegovim vodstvom odigrati krajšo različico tragedije W. Shakespeara Romeo in Julija), zatem pa jim je postregel z dvema črticama, ob katerih so se učenci nasmejali in zamislili. Ob tem je pohvalil vse nastopajoče, obenem pa nam je kot strokovnjak podal nekaj koristnih kritik ob umetniškem delu z učenci. Obenem je v čitalnici šolske knjižnice potekala bogata razstava o književniku Tonetu Partljiču, ki jo je skrbno pripravila knjižničarka Tadeja Slavič. Razstavila je mnogo književnih del našega književnika. Prav tako je poskrbela, da so bili na ogled postavljeni številni izvirni literarni in likovni izdelki, ki so jih ustvarili učenci od 1. do 9. razreda s pomočjo svojih mentoric učiteljic slovenščine in drugih učiteljev na temo pisateljevega življenja ter njegovih literarnih del za otroke in mladino. Tone Partljič z zlatimi bralci devetošolci, z mentoricama in ravnateljico Naša šola ima bogato glasbeno tradicijo. Tudi letos, v torek, 17. aprila, je v Gornji Radgoni potekalo OBMOČNO SREČA- NJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ČRIČEK POJE. OŠ Radenci so odlično zastopali mladi pevci in pevke otroškega pevskega zbora in mladinskega pevskega zbora pod vodstvom zborovodkinje Vere Stajnko, glasbene pedagoginje na naši šoli, in ob spremljavi pianistke Majde Bicskey. Vera Stajnko je ob tem zapisala:»otroški pevski zbor je pričel svoj nastop s preprosto, navdušujočo ljudsko pesmijo Ena ptička priletela s pogumnima in odličnima solistkama Tajdo Hedžet in Špelo Žitek ter violinistko Polonco Kulčar. Nadaljevali so z živahno izštevanko Jakoba Ježa En ten tenera ob odlični koreografiji. Nastop so končali z zasanjano uspavanko Johannesa Brahmsa Lahko noč, ob kateri je marsikomu iz publike zastal dih. Mladinski pevski zbor OŠ Radenci je požel številne simpatije strokovne javnosti, mnogih staršev naših pevcev in publike nasploh. Zbor se je predstavil s programom, ki pritiče prezentaciji MPZ-ja na Območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Čriček poje. Zapeli so triglasno a capella pesem Zvončki Marija Kogoja, mestoma petglasno a capella pesem Ena ptička Jakoba Ježa in Oh, Happy Day Edwina R. Hawkinsa z odlično solistko Nino Rihtarič in klavirsko spremljavo Majde Bicskey. Strokovna ocenjevalka Majda Hauptman, ki je spremljala revijo, je med sodelujočimi zbori v kategoriji mladinskih pevskih zborov uvrstila MPZ Radenci na tekmovanje na državni ravni v Zagorju.«Glasnik 17 23

24 ŠOLSTVO Odlična MPZ in OPZ OŠ Radenci na Območnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov Čriček poje v Gornji Radgoni Naši sedmošolci so sodelovali tudi na TELEVIZIJSKEM KVIZU MALE SIVE CELICE ter se tako v ponedeljek, 9. januarja, odpeljali v Ljubljano, kjer je na RTV SLO potekal prvi krog tekmovanja Male sive celice. Ekipo naše šole so sestavljali že znani učenci 7. a- in b-razreda: Maša Škrbić, Ahac Šimundić in Črt Stajnko (mentorica Jasmina Zemljič), pri čemer so jih vzpodbujali vsi sošolci in sošolke. Naši učenci so se v studijski oddaji pomerili v dvoboju z Osnovno šolo Kanal. Tako kot že na predtekmovanju so tudi zdaj pokazali odlično znanje ter se uvrstili v naslednji krog tekmovanja, ki je potekal v začetku aprila, vendar se žal tokrat niso uvrstili v zaključni del tekmovanja. Upamo, da se bomo tudi v prihodnje udeleževali podobnih kvizov, na katerih učenci širijo svoje vedenje in si pridobivajo nove izkušnje. Sedmošolci na TV-kvizu Male sive celice z voditeljem Pavletom Ravnohribom, mentorico, razrednikoma in ravnateljico H kulturi sodi tudi skrb za okolje, čemur naša šola kot aktivna članica v MEDNARODNEM PROJEKTU EKOŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA posveča veliko pozornosti, saj denimo že od samega začetka orje ledino v DRŽAVNEM PROJEKTU»ZEMLJO SO NAM POSODILI OTROCI«, v organizaciji Agencije RS za okolje, Zveze prijateljev mladine Slovenije in pod pokroviteljstvom predsednika države dr. Danila Türka. Tako smo se tudi 24 Glasnik 17 letos 20. aprila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani udeležili zaključne prireditve projekta. V tem projektu naša šola aktivno in zelo uspešno sodeluje že sedmo leto, in sicer se vedno predstavi z inovativnim raziskovalnim delom s področja ekologije in varovanja okolja. Letos so se učenci 8. razredov pod mentorstvom učiteljice biologije Milene Mencigar ter učiteljice slovenščine in nemščine Zdenke Šiplič predstavili z raziskovalno nalogo»bodi aktiven!«, v okviru katere smo predstavili dolgoletno in raznoliko delo Gregorja Domanjka z Janževega Vrha (danes živečega v M. Soboti), zaposlenega v Krajinskem parku Goričko, ki že leta sodeluje z našo šolo pri raziskovalnih nalogah in dnevih dejavnosti s področja okoljevarstva. Pobudnica in gonilna sila tega projekta na naši šoli je Milena Mencigar, ki je za zvestobo in ustvarjalnost prejela naziv»ambasadorka projektazemljo so nam posodili otroci«, za kar ji je bilo izročeno priznanje na zaključni prireditvi 20. aprila, ki jo je s svojim obiskom počastil tudi predsednik republike dr. Danilo Türk. Šola aktivno stopa v korak s časom. Postala je moderna šola, odprta navzven; je pomemben dejavnik tako v lokalni skupnosti (saj uspešno sodeluje s svojo ustanoviteljico Občino Radenci) kot v širšem prostoru; prav tako povezuje niti sodelovanja v mednarodnih projektih (Eko šola kot način življenja, Zdrava šola, Comenius, Evropska vas ) in v državnih projektih (E-kompetentna šola, Shema šolskega sadja, Drugi tuj jezik ), na številnih natečajih, v razširjenem programu (šola v naravi, podaljšano bivanje, jutranje varstvo), nadstandardnem programu (računalništvo, nemščina). Tako odkrivamo vedno nove stvari ne samo v domačem okolju, ampak tudi v Evropi, katere člani smo, zato se že od samega začetka aktivno in inovativno vključujemo v DRŽAVNI PROJEKT EVROPSKA VAS, pri katerem sodeluje vsa šola (koordinatorice Mina Mazouzi, Katja Glazer Leskovšek in Anica Černčec). Letos so se učenci seznanili s špansko zgodovino, kulturo, z umetnostjo, znamenitimi Španci in s posebnostmi, pri čemer so nastali številni lepi in neponovljivi izdelki učencev, ki so jih naredili predvsem na dnevih dejavnosti v okviru projektnega tedna v mesecu marcu. Svoje zares izjemne stvaritve so učenci predstavili na že peti zaključni prireditvi Evropska vas 9. maja, ob dnevu Evrope, na Trgu kulture v Murski Soboti, v obliki kviza, španskega plesa, španskih kulinaričnih dobrot in z bogato stojnico (mentorica Lidija Mohor), polno umetniških izdelkov na temo Španija.

25 ŠOLSTVO Prav tako smo Osnovni šoli Radenci v mesecu februarju pričeli z izvajanjem MEDNARODNEGA PROJEKTA E-TWINNING, z naslovom»i TOUCH MATHS«OZIROMA»DOTIK MATEMATIKE«. Katja Glazer Leskovšek, učiteljica matematike in koordinatorica projekta, je o le-tem povedala:»projekt povezuje OŠ Radenci s partnerskimi šolami v Latviji, Madžarski in Turčiji. Učenci od 6. do 9. razreda so pripravili predstavitev domačega kraja v angleškem jeziku in izdelovali predloge za logotip projekta. Svojo kreativnost pri izdelovanju logotipov so pokazali tudi nekateri učenci 4. in 5. razredov. Še posebej smo ponosni, da je Nacionalna agencija Cmepius med prijavljenimi e-twinning projekti izbrala ravno naš projekt»i touch MATHS«za projekt meseca februarja. S tem so učenci dobili priznanje za svoj trud in delo, zato se že z veseljem pripravljajo na nove matematične izzive.«v soboto, 25. februarja, je enajst sedmošolk in osmošolk pod mentorstvom Katje Glazer Leskovšek preko video konference sodelovalo na MEDNARODNEM SIMPOZIJU V ROMUNIJI.»Osnovna šola Radenci je namreč vključena v mednarodni projekt Math experience, katerega namen je spodbuditi zanimanje mladih za znanost in tehnologijo ter jim približati učenje s pomočjo IKT (informacijsko-komunikacijske tehnologije). V ta namen so učenci tretje triade izdelali interaktivno gradivo z računalniškim programom Microsoft Excel. Z uporabo osnovnih formul in s snemanjem makrov v Excelu so izdelali zelo uporaben in atraktiven matematični kviz, ki je učencem v pomoč pri utrjevanju računanja z ulomki, s celimi števili in celo pri pretvarjanju merskih enot. Sedmošolci so tako izdelali kviz v slovenskem jeziku, osmošolci in devetošolci pa v angleškem jeziku. Učenci so predstavili svoje delo in izdelke ostalim udeležencem simpozija iz Romunije, Italije, Grčije, Srbije, Hrvaške, Danske in Mongolije. Sedaj ima matematični kviz svoje mesto v spletni učilnici matematike na straneh OŠ Radenci in učenci lahko vaje rešujejo preko svojih domačih računalnikov. Na simpoziju so učenci prisotne navdušili z izdelanim interaktivnim gradivom in odličnim nastopom v angleškem jeziku, zato je bilo veselje nad opravljenim delom toliko večje«(katja Glazer Leskovšek). Učenci med ustvarjanjem ob tehniškem dnevu na temo Španija v okviru projekta Evropska vas Osmošolke pri delu s svojim interaktivnim gradivom na video konferenci na mednarodnem simpoziju v Romuniji Tudi v šolskem letu 2011/2012 se učenci vedno znova učijo biti aktivni kot prostovoljci, se učiti od drugih in biti zgled okolici, bogatiti sebe in druge, kar je vodilo našega INOVATIVNEGA PROJEKTA NITKE PRIJATELJSTVA. Na nek način smo zato v tem pogledu nekaj posebnega tudi v celotnem slovenskem prostoru in menimo, da s promocijo projekta pripomoremo k vzpodbujanju sodelovanja šol in domov starejših občanov po vsej Sloveniji. Prostovoljci, učenci in učitelji OŠ Radenci, tako enkrat ali dvakrat mesečno obiščemo starejše stanovalce doma, jim popestrimo dan z družabnimi igricami ali se pogovarjamo z njimi. Sodelujemo tudi pri izvedbi delavnic za starejše, gremo z njimi na sprehod po okolici Radencev, jim polepšamo dan s svojimi obiski ter jim ob začetku in koncu šolskega leta pripravimo bogato kulturno prireditev. Projekt Nitke prijateljstva bomo tudi letos 14. junija zaključili na slavnostnem srečanju s predsednikom države dr. Danilom Türkom na Brdu pri Kranju, kjer smo bili že lani kot prejemniki priznanja Naj prostovoljec (koordinatorica Sandra Prelog). Naši učenci so bili zelo uspešni tudi na številnih tekmovanjih z različnih področij. Na letošnjem državnem tekmovanju iz slovenščine za Cankarjevo priznanje, ki je potekalo v soboto, Glasnik 17 25

26 ŠOLSTVO 17. marca, na Osnovni šoli Tabor I v Mariboru je zlato priznanje prejela devetošolka Petra Habjanič. Zaradi izredno visokih kriterijev na državnem nivoju je takšen rezultat težko doseči ter smo ena redkih pomurskih šol, ki se lahko pohvali z zlatim priznanjem iz tekmovanja za Cankarjevo priznanje. Petra Habjanič je bila zelo uspešna tudi na regijskem tekmovanju (26. januarja v G. Radgoni), kjer se je uvrstila na odlično 3. mesto in prejela srebrno priznanje ter je bila ena izmed šestih osmošolcev in devetošolcev iz Pomurja, ki so se sploh uvrstili na državno tekmovanje. Poleg nje sta dobitnici srebrnega priznanja tudi osmošolka Ajda Rožanc in devetošolka Karin Šteiner (mentorica Mojca Karnet). Kot vsako šolsko leto so bili devetošolci tudi letos zelo uspešni na državnem tekmovanju iz nemščine v Murski Soboti na OŠ I, kjer so v znanju nemškega jezika v konkurenci s 1. tujim jezikom (naši učenci namreč obiskujejo nemščino kot 2. tuji jezik) pod mentorstvom učiteljice nemščine Marije Mauko prejeli kar tri srebrna priznanja. Srebrnega odličja so bili izredno veseli devetošolci Nik Vratarič, Tjaša Stanek in Nuša Matjašec. 28. marca je bila OŠ Radenci gostiteljica področnega tekmovanja iz znanja matematike za srebrna Vegova priznanja. Na tej stopnji so učenci Nejc Ajlec (9. a), Matjaž Škrlec in Katarina Farkaš (8. a) dosegli srebrna Vegova priznanja. Matjaž Škrlec, učenec 8. a-razreda, je bil med najboljšimi v državi tudi na tekmovanju Evropski matematični kenguru in je prejel nagradni izlet v Salzburg z Dmfa Slovenije, ki bo 8. junija. Srebrno priznanje iz znanja logike na državnem tekmovanju pa je 22. oktobra 2011 prejela devetošolka Špela Berič (mentorica Katja Glazer Leskovšek). Tudi v znanju iz fizike (mentorica Anica Černčec), zgodovine (mentor Simon Belec) in sladkorne bolezni (mentorica Milena Mencigar) sta učenca 9. razreda Špela Berič in Nejc Ajlec na državnem tekmovanju prejela srebrna priznanja na vseh treh omenjenih tekmovanjih. Kot vidite, je za nami še eno izredno uspešno in plodno leto, ki si ga bomo vsi zapomnili po praznovanju 80-letnice šole ter številnih izpeljanih in uspešnih projektih. Ponosni smo na svoje dosežke, obenem pa se zavezujemo, da bomo še naprej delali kvalitetno ter tako ustvarjali pogoje in spodbudno okolje za naše učence, za njihovo uspešno vključenost v sodobno odprto družbo, ki temelji na avtonomiji in ustvarjalnosti posameznika. 26 Glasnik 17 Mojca Karnet in Zdenka Šiplič, učiteljici slovenščine OSNOVNA ŠOLA KAPELA Šola za 21. stoletje Lizbonska strategija Evropske unije opredeljuje vseživljenjsko učenje kot enega temeljnih vzvodov preobrazbe družbe v novem tisočletju v družbo znanja. Družba znanja zahteva povsem nova znanja, veščine in stališča. To zahteva bistveno drugačno vzgojo in izobraževanje, kot ju poznajo tradicionalne družbe. Šole se morajo temeljito spremeniti. Vsak posameznik potrebuje ključne zmožnosti, ki mu omogočajo osebno izpolnitev in razvoj, aktivno državljanstvo in družbeno vključenost in zaposlovanje. Do konca obveznega izobraževanja bi si morali vsi mladi razviti ključne zmožnosti, ki jih opremljajo za odraslo življenje, še naprej pa jih je treba razvijati in posodabljati kot del vseživljenjskega učenja. Ključne zmožnosti, ki jih mora razviti posameznik, so: komunikacija v maternem jeziku, komunikacija v tujih jezikih, matematična zmožnost in temeljne zmožnosti v naravoslovju in tehnologiji, digitalne zmožnosti, učenje učenja, medosebne, medkulturne in socialne zmožnosti ter državljanske zmožnosti, podjetnost in kulturna izraznost. Gospodarske in družbene spremembe v Evropski uniji prinašajo za vse državljane Evrope nove priložnosti in izzive. Vsi, ki svoje življenjsko poslanstvo uresničujemo z delom z otroki, se tega dobro zavedamo. Pred nami je zahtevna naloga, saj moramo pripraviti otroke in mladostnike na življenje v takšni družbi, v kateri bodo potrebovali raznolika znanja in številne spretnosti. Danes potrebujejo mladi mnogo večji nabor kompetenc kot kdajkoli prej, da bodo lahko uspešni v globalnem gospodarstvu in vse bolj raznolikih družbah. Veliko jih bo zaposlenih na delovnih mestih, ki zaenkrat še ne obstajajo. Mnogi bodo potrebovali temeljito jezikovno znanje ter medkulturne in podjetniške spretnosti. Zaradi hitrega razvoja tehnologije se bo svet spreminjal in bo zahteval nenehno prilagajanje. V tem vse bolj zapletenem svetu bosta ustvarjalnost in sposobnost za učenje in inovacije zelo cenjena, celo bolj kot nekatera znanja, ki bodo morda že celo zastarela. Za vsakega člana družbe v prihodnosti bo ključno nenehno prilagajanje in vseživljenjsko učenje. Kompetence in učne navade, pridobljene v šoli, so bistvene za razvijanje novih spretnosti za nova delovna mesta pozneje v življenju (iz Poročila delovne skupine za uresničevanje ciljev vseživljenjskega učenja, 2003). Zaposleni na Osnovni šoli Kapela se zavedamo, da uspeh otrok v obveznem osnovnem izobraževanju močno vpliva na njihovo poznejše družbeno udejstvovanje, nadaljnje izobraževanje ali usposabljanje in zaslužek. Pismenost in znanje matematike sta bistveni sestavini ključnih kompetenc. Pomenita osnovo za nadaljnje učenje, vendar pa se njuna raven v EU slabša. To je eden od ključnih problemov, s katerimi se trenutno srečujejo šole v Evropi. Prav zaradi tega smo se zaposleni na Osnovni šoli Kapela skupaj s štirimi partnerskimi šolami iz

27 ŠOLSTVO Učenci 5. razreda pri pouku športne vzgoje razvijajo matematično pismenost z merjenjem, beleženjem in prikazovanjem rezultatov. Foto: Nina Godec Meško Evrope (Danske, Nemčije, Norveške in Romunije) odločili, da skupaj sodelujemo v projektu Izboljšanje bralne in matematične pismenosti ( ). Z delom v tem evropskem projektu so naši učitelji pridobivali nova znanja, spremljali pouk in spoznali nove uspešne učne metode, ki lahko dolgoročno izboljšajo odnose, zvišajo uspeh in zagotovijo nove možnosti za učenje ter razvijajo bralno in matematično pismenost. Izjemno smo ponosni, da smo bili izbrani med šest najboljših Comenius projektov v Sloveniji, ki so bili predlagani kot primer uspešnega evropskega projekta za udeležbo na evropski konferenci, z naslovom Helping schools team up across Europe v Bruslju od maja V letu 2012 se zaključuje naš dveletni projekt, kar hkrati sovpada z zaključkom desetletja pismenosti, ki so ga razglasili Združeni narodi ( ) in je potekalo pod geslom Pismenost kot svoboda. Mi smo prepričani, da bomo zelo uspešen projekt nadgradili v novega. Zavedamo se, da se morajo šole nenehno prilagajati spreminjajočemu se okolju in spreminjajočim se potrebam učencev, zaposlenih in staršev, torej svojih ključnih partnerjev. Strokovni delavci naše šole nenehno razvijajo svoja znanja in spretnosti, da lahko vsakemu učencu zagotovijo ustrezne možnosti za pridobivanje potrebnih kompetenc v varnem in privlačnem šolskem okolju, za katerega sta značilna vzajemno spoštovanje in sodelovanje. Skrb za kakovost vzgojno-izobraževalnega dela je temeljna naloga vseh strokovnih delavcev. Učne vsebine nadgrajujemo z vsebinami projektov. Z vključevanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije v vodenje šole in pri neposrednem delu z učenci želimo narediti korak bližje k doseganju standardov E-kompetentne šole (E-kompetentni ravnatelj, E-kompetentni učitelji, E-kompetentni učenci). V tem šolskem letu smo uspešno vključili predstavnike staršev sveta staršev v aktivnosti za izboljšanje motivacije učencev za branje. Predstavniki staršev so za svoje oddelke pripravili predstavitve aktivnosti in bili motivatorji drugim staršem. V mesecu februarju smo gostili pomurski aktiv sveta staršev. Šola dobro sodeluje z Občino Radenci in občinskim svetom, direktorico občinske uprave Mojco Marovič in z zaposlenimi na občinski upravi ter odpira svoja vrata širši lokalni skupnosti. Z veliko osebne zavzetosti župana Občine Radenci Janeza Rihtariča, podžupana Janeza Konrada ter z obsežnim prostovoljnim delom Jožefa Tivadarja, Nogometnega kluba Kapela in zaposlenih na OŠ Kapela smo združili moči pri izgradnji nogometnega igrišča ob šoli. Šola je skozi vse šolsko leto vpeta v življenje lokalne skupnosti in dobro sodeluje z lokalnimi podjetji (Radenska, d. d., Kapela Vinogradništvo in vinarstvo, d. d., DOSOR, d. o. o.) in društvi (Turistično društvo Klopotec, Čebelarsko društvo Radenci, DPM Radenci) ter pomaga pri organizaciji in izvedbi tudi drugih prireditev lokalnega značaja, srečanje starejših krajanov, z nastopi učencev na javnih prireditvah v kraju, izvedbi tekmovanj. Vsako leto sodeluje šola tudi z drugimi javnimi ustanovami (UNESCO središče, EKO in ZDRAVE šole, Evropska vas, Zavod za gozdove, KE Radenci, Zavodom za turizem in šport Radenci, Zvezo za tehnično kulturo Slovenije pri izvedbi državnega tekmovanja iz kemije...). Naše številne uspehe in dosežke učencev ažurno objavljamo na šolski spletni strani (www. os-kapela.si), predstavljamo na šolskih javnih prireditvah (zaključna prireditev bo ) in na strokovnih posvetih po Sloveniji ter širom Evrope s sodelovanjem v evropskem projektu. V letu 2012 smo ponosni prejemniki potrditve mednarodnega statusa UNES- CO šol v Sloveniji. Svečana podelitev potrjenih statusov bo v mesecu decembru 2012 v Ljubljani. Še naprej si z ustanoviteljico Občino Radenci želimo dobrega sodelovanja pri načrtovanju kvalitetnih oblik dejavnosti tako za učence kot starše, kot tudi pri zagotavljanju sredstev. Nujno bo sodelovanje pri posodabljanju in zagotavljanju prostorskih pogojev in kvalitetnejšo izvedbo športno-vzgojnih programov (izgradnja telovadnice in zunanjih igrišč). Ob načrtovanih investicijah si želimo prijaznih rešitev. Z zadovoljstvom zaključujemo še eno uspešno šolsko leto, v katerem smo načrtno razvijali štiri stebre vseživljenjske vzgoje in izobraževanja, ki so eden izmed ključev za uspešno življenje v 21. stoletju: UČITI SE, DA BI VEDELI UČITI SE, DA BI ZNALI DELATI UČITI SE, DA BI ZNALI ŽIVETI V SKUPNOSTI IN EDEN Z DRUGIM. UČITI SE BITI (Učenje Skriti zaklad, UNESCO). Učenci 2. razreda pri pouku spoznavanja okolja razvijajo matematično pismenost z beleženjem in različnim prikazovanjem rezultatov. Foto: Tatjana Perša mag. Anastazija Avsec, ravnateljica Glasnik 17 27

28 ŠOLSTVO Izid prevoda knjige pisatelja Petra Härtlinga, Ben liebt Anna Ben ljubi Ano Skupina učenk iz Osnovne šole Kapela, vključenih v prevajalsko skupino v okviru dela z nadarjenimi učenci pri pouku slovenščine učiteljice Živane Safran, je v aprilu 2012 izdala prevod knjige pisatelja Petra Härtlinga, Ben liebt Anna Ben ljubi Ano. V prevajalski skupini so bile sedmošolke Nika Plohl, Ema Dubrovski, Laura Marinič, osmošolke Robertina Rožanc, Ines Fridau Tivadar, Anja Sampl ter devetošolke Katja Čolnik, Dora Plohl, Patricija Štainer, Melisa Benkovič. Naslovnico je ilustrirala Robertina Rožanc. Prevajanje pri pouku slovenščine ima na naši šoli kar nekajletno tradicijo. Doslej je bilo uporabljenih 16 evropskih jezikov in izšlo je šest knjižnih izdaj. Tokratni prevod iz nemščine je že sedma knjiga. Metoda prevajanja pri pouku slovenščine je bila nagrajena z Evropskim jezikovnim priznanjem (Prevajalske igrice pri pouku slovenščine) v letu 2010, ki sta ga podelila Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja ter Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Evropsko jezikovno priznanje je nagrada, ki se podeljuje najbolj inovativnim projektom na področju poučevanja in učenja jezikov. Je pobuda Evropske unije, ki prispeva k večjemu ozaveščanju o jezikovni raznolikosti v Evropi. Slovenija sodeluje v pobudi že od leta Z denarnimi sredstvi te nagrade in ob pomoči Občine Radenci je natisnjena omenjena knjižica. Ob svetovnem dnevu knjige, 23. aprilu, ki je bil letos posvečen prevajanju, je skupina učenk predala županu Občine Radenci Janezu Rihtariču večje število knjig. Spremno besedo so napisali dr. Reinhard Zühlke, strokovni sodelavec/koordinator v Ljubljani Zentralstelle für das Auslandsschulwesen Zavod RS za šolstvo, mag. Nada Holc, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, OE Maribor ter mag. Anastazija Avsec, ravnateljica šole. 28 Glasnik 17 Iz spremne besede dr. Reinharda Zühlkeja: Ob tem lahko samo rečem da je imenitno, kar vam je uspelo! Kar predstavljam si, kako skupaj (in vsaka sama v tihi sobi) berete knjigo in razmišljate: «Hja, kako bi to v mojem jeziku najlepše povedala?«prav gotovo ste si to vprašanje v zadnjem času pogosto zastavljale, prepričan sem, da vam je v veselje skupaj premagovati take naloge, iskati besede, tvoriti stavke. Pri tem mislim, da ste postale krasna skupina. In še nekaj je ob vsem tem čudovito. S takim načinom dela se mimogrede učite razumeti tuj jezik, ko se zakopljete v nemške stavke in besede, ko v vaših glavah podoživljate zgodbo s svojimi predstavami in mislimi in dopustite, da nastaja nova zgodba v slovenščini. Postale ste prave mojstrice umetnosti jezika, saj ste se naučile dobro pretehtati, kako bi lahko v slovenskem jeziku o nečem pripovedovale. V svojo lepo deželo ste pripeljale nemško kulturo in literaturo, obenem pa ste prispevale k učenju in ohranjanju nemškega jezika v Sloveniji. Meje izgubljajo svoj pomen, ve pa ste prispevale k povezovanju evropskih narodov. Odlomek Iz spremne besede mag. Nade Holc: Lepo je dandanes ob bogati ponudbi različnih medijev spoznati, da še obstajajo mladi, ki jih zanima jezik in pritegne dobra knjiga. Na OŠ Kapela so našli inovativni pristop k jeziku in lepoti pisane besede, ki je za mlade te starosti prej neobičajen.»prevajalske igrice«namigujejo na igranje, eksperimentiranje z jezikom, vendar se le-to dogaja z vso resnostjo, močno voljo, radovednostjo in veseljem nad odkrivanjem pomena, skritega za besedami. Samo to je tudi prava pot, da se»zgodi«učenje, samo prek lastne aktivnosti učenci spoznavajo jezik, ga»začutijo«, si pridobivajo različne strategije in ne nazadnje razvijajo prevajalsko kompetenco. Prevajati pomeni primerjati jezike med seboj in ugotavljati podobnosti in razlike med njimi, vendar ne zgolj to; veliko pomembnejše kot jezikovne strukture je razumevanje medkulturne dimenzije in konteksta jezikovne rabe. Kapelski učenci so postopoma odkrivali čudovito zgodbo prve ljubezni in problematiko migrantstva skozi doživljanje mladostnikov ter ob tem spoznavali, da je jezik skop z besedami in bogat s pomeni. Pri iskanju primernih ekvivalentov so bili zelo iznajdljivi in uspešni, za kar pa je nedvomno zaslužna tudi njihova mentorica in učiteljica Živana Safran. Uspelo ji je učence navdušiti, da so ji z gorečnostjo sledili, vodila jih je skozi proces prevajanja ter ob tem spodbujala njihovo kreativnost. Srečno roko je imela tudi pri izbiri primernega literarnega besedila, tako v jezikovnem kot vsebinskem oziru. Tokratni njihov»izdelek«je dokaz, da se na OŠ Kapela nadaljuje tradicija inovativnega pristopa k učenju in poučevanju (tujih) jezikov ter da je nagrada Evropsko jezikovno priznanje, ki so ga pred časom prejeli, prišla v prave roke. Odlomek Iz spremne besede mag. Anastazije Avsec: Ta čas potrebuje učitelja, ki zna, zmore in hoče učence spodbujati in jih pritegniti k delu tudi izven rednih obveznosti. Učiteljici Živani Safran, ki je bila koordinatorica in idejna avtorica tega projekta, uspeva to vedno znova. Za to se ji zahvaljujem in ji čestitam. Pohvalo izrekam vsem sodelujočim učencem, ki so uspešno razvijali svoje zmožnosti uporabe maternega in tujega jezika, ter vztrajali in pri tem ustvarili prevod s prekrasnimi ilustracijami. Odlomek

29 ŠOLSTVO Radovednim bralcem na pot Zgodba govori o prvi otroški zaljubljenosti med devetletnim Benjaminom in Ano. Deček spozna neznana čustva, zaradi katerih je zmeden, negotov, po drugi strani pa srečen. Benovo doživljanje ljubezni do sošolke Ane bo mnogim mladim bralcem pomagalo prebroditi prve zaljubljenosti na robu pubertete, nas odrasle pa bo spomnilo na neke lepe čase v otroštvu. Skozi otroške oči spoznamo tudi težko življenje ljudi na robu družbe, obenem pa nas knjiga spodbuja k strpnemu odnosu do drugačnih. Svetovni dan knjige in izid Izid knjižice je del dejavnosti v okviru šolskega projekta Izboljšanje bralne in matematične pismenosti in je financiran iz sredstev Evropske unije v programu Vseživljenjsko učenje in podprogramu Comenius. Na srečanju z učitelji sodelujočih šol na Kapeli je Živana Safran v obliki pedagoške delavnice predstavila metodo prevajanja in književno delo nemške pisateljice Susann Opel Goetz, Ab heute sind wir cool. Knjiga je leta 2007 izšla pri Založbi Friedrich Oetinger in bila nagrajena. Sodelujoče šole v projektu Tølløse Skole (Danska) Mørkved skole (Norveška), School Nr 2, Independenta (Romunija), Grundschule Baiersdorf (Nemčija) ter Osnovna šola Kapela so potem to besedilo predstavile svojim učencem, izbrale sodelujoče in začelo se je prevajanje in ilustriranje. Zaključek tega projektnega dela je zbran v skupni knjižici. V njej so tako zapisani besedilo v izvirniku ter slovenski, danski, norveški in romunski prevod. Učenci vseh sodelujočih šol so besedila tudi ilustrirali. Besedila dopolnjuje in nadgrajuje še didaktično gradivo za branje, ki spodbuja pogovor o prebranem in so ga ustvarili učenci. O tem pravi Miha Mohor: V dejavnem branju je bržkone skrita najbolj vzgojna dimenzija te knjige. Zato z odprtimi pogovori o prebranem, pripovedovanjem in spodbudami k poustvarjalnim igram otroku pomagate nadgrajevati spontano branje. Z razkrivanjem doživljanj, domišljijskih svetov, izkušenj in razumevanja pa si izmenjujeta besedilne pomene. Frajerja sva, frajerja bova ponuja vse to, to je čudovito ilustrirana knjižica, ki kar vabi k branju. Zgodba o dveh bratih ni dolgočasno moraliziranje o lepem vedenju, ampak tekst vzgaja na duhovit način v kratkih, izvirnih dialogih, polnih dovtipov. To je knjiga za Male in Velike, vse, ki želijo biti kul. Na obisku pri županu Občine Radenci Izid štirijezičnega prevoda knjige Susann Opel Goetz, Frajerja sva, frajerja bova Prevajalske igrice pri pouku materinščine na Osnovni šoli Kapela so na poti po Evropi prispele še v štiri države: Dansko, Norveško, Nemčijo in Romunijo in mlade navdušile za prevajanje. V prevajalski skupini učencev Osnovne šole Kapela so bili: Robertina Rožanc, Ines Fridau Tivadar, Anja Sampl, Nika Plohl, Ema Dubrovski, Laura Marinič, Dora Plohl, Katja Čolnik, Melisa Benkovič. Naslovnico je narisal devetošolec Patrik Šafarič. Osnovna šola Kapela FRAJERJA SVA, FRAJERJA BOVA»Od danes, od danes bova midva čisto drugačna,«reče Leo Petru.»Kakšna pa?«presenečeno vpraša Peter, ki je Leonov mlajši brat in ne mara sprememb. Leo ponosno reče:»od danes bova frajerja!kakšen pa si, če si frajer?«zanima Petra.» Če si frajer,«reče Leo,»potem izgledaš čisto drugače.kako pa?«vpraša Peter.»Frajerji nosijo sončna očala, tudi če dežuje, tudi na stranišču in to ves dan!zakaj?«vpraša Peter. Leo premišljuje:»ker ker si frajerji potem domišljajo, da je temna, strašna noč.ja, seveda,«zmedeno mrmra Peter. Le kaj bi lahko bilo v temni noči tako zanimivega?»ni to dobra zamisel?«reče Leo.»Frajerji se veselijo, da smejo biti celo noč budni.tudi jaz hočem biti tako dolgo buden!«zakriči Peter. Odlomek Glasnik 17 29

30 ŠOLSTVO Tølløse Skole, Danska De seje børn Fra nu af, siger Leo til Mutt fra nu af, er vi helt anderledes. Hvad mener du med anderledes? spørger Mutt forundret. Han er Leo s lillebror. Og han kan ikke lide ændringer overhovedet. Fra nu af hører vi med til de seje børn, råber Leo. Men hvad vil det sige at være et sejt barn? spørger Mutt. Danska učiteljica Sara Aagaard je zapisala, da s prevajanjem niso imeli težav. Učencem je bil to zabaven izziv. Pri delu v parih souporabljali slovarje, pomagali drug drugemu ter si dajali povratne informacije. Mørkved skole, Norveška De kule ungene - Fra nå av, sier Leo til Mutt, - fra nå av, skal vi være fullstendig annerledes. - Hva mener du med annerledes? spør Mutt undrende. Han er Leos lillebror. Og han liker ikke forandringer i det hele tatt. - Fra nå av tilhører vi de kule ungene! roper Leo. - Men hva betyr det å være en kul unge? spør Mutt. Norveška učiteljica Anne Cathrine Nilsen je povedala, da je bilo težko prevajati umetnostno besedilo z učenci, starimi od 11 do 12 let, čeprav jim je bilo besedilo všeč. Delo je predstavljalo izziv in tak način pisanja se jim je zdel vznemirljiv, saj se je bilo težko miselno prestavljati iz tujega jezika v materinščino. Mnogo izrazov so težko prevedli, usklajevali so mnenja pri izbiri besed in stavčnih zvez in iskali ustrezne fraze v norveščini. School Nr 2, Independenta, Romunija De azi suntem copii mişto - De azi, îi spuse Leo lui Mutt, de azi suntem complet diferiți. - Ce înseamnă diferiți? întreabă Mutt confuz. Mutt este fratele mai mic al lui Leo. Şi lui nu-i plac deloc schimbările. -De azi suntem copii mişto zise Leo. - Dar ce înseamnă să fii copil mişto? întrebă Mutt. -În primul rậnd,să fii mişto înseamna să arăți altfel, spuse Leo Mentorji iz Romunije Mirela Gorea, Strinate Angelica in Ivan Emil so v spremni besedi zapisali, da je bilo delo z učenci prijetno, saj jim je vsebina ugajala. Pohvalili so timsko delo in dejstvo, da so učenci s pomočjo slik spoznavali nit zgodbe. Mentorji iz Nemčije Petra Schamel-Simon, Irmgard Nöth ter Sabine Bartsch z učenci niso prevajali, saj je originalno besedilo v nemščini. Drugošolci so vsebino že poznali, zato niso imeli težav z risanjem ilustracij. Tretješolci so besedilo prebrali in ob njem tvorili vprašanja. Vsi pa nestrpno pričakujejo prevode partnerski šol. Norveški, romunski, danski in nemški šolarji so se podali na pot učenja svojega maternega jezika skupaj s svojimi mentorji po drugačni in njim še neznani poti, katera je kapelskim učencem že dobro znana. Prevodi so odlični, prav tako so imenitne ilustracije in prepričana sem, da se bodo mladi prevajalci še kdaj odpravili na to vznemirljivo in čudovito pot prevajanja. 30 Glasnik 17 Naslovnica knjige Nika Plohl, Skrivnost za sedmimi ključavnicami Nika Plohl je na vseslovenskem natečaju za najboljšo detektivsko zgodbo prejela posebno priznanje uredništva Založbe Smar-team za detektivko Skrivnost za sedmimi ključavnicami in nagrado izid prvenca. Svečana podelitev nagrad je bila na Vrhniki.»Bila sem presenečena, ko so izrekli moje ime, in da bo moja zgodba natisnjena v samostojni knjigi. Takega uspeha nisem pričakovala. Pisala sem vsak dan in to nekaj tednov. Besede so mi šle kar same na papir. Ob pisanju sem zelo uživala. Vesela bom, če boste mojo knjigo tudi prebrali, ko bo izšla,«je po vrnitvi z Vrhnike povedala šestošolka Nika Plohl. Sedaj že sedmošolka Nika se je pridružila devetim

31 ŠOLSTVO kapelskim učencem s samostojnimi izdajami knjig, med njimi je tudi njena sestra Ivana, torej je njena deseta jubilejna. Knjiga je že na policah knjižnic in kar vabi k branju. Izjemen uspeh kapelske šole na likovnem natečaju Planica in otroci 2012 Organizacijski komite Planica 2012 je razpisal natečaj Planica in otroci. Le-ta poteka že vrsto let in je postal nepogrešljiv del vsakoletnega športnega spektakla v dolini pod Poncami.»Veronika, pohiti!«je zaklicala mama Veroniki.»Saj že grem,«je rekla Veronika medtem, ko je stopala po stopnicah.»poglej, pripravila sem ti sendvič in mleko. Pojej in pospravi za sabo. Ne pozabi zakleniti vrat, ko boš odšla!«je zaklicala mama in že hotela oditi.»mama, saj me ti lahko danes pelješ v šolo, da ne bom rabila iti z avtobusom,«je rekla Veronika in zagrizla v sendvič.»ne morem. Boš kar lepo šla na avtobus,«je z mrkim obrazom rekla mama.»mama, ene naloge nisem včeraj naredila, ker je nisem vedela. Bi mi pomagala in malo razložila, kaj naj naredim?«je vprašala Veronika.»Poglej, hčerka. Nimam časa. Imam toliko sestankov,«je mirno odgovorila mama.»oče bi mi zagotovo pomagal!«je jezikala Veronika.»Potem naj pa ta tvoj ljubi očka pride že domov. Ko je odšel na službeno potovanje, je rekel, da ga ne bo dva tedna, zdaj pa ga že dva meseca ni. Kličem ga, vendar se ne oglaša. Sploh ne vem, kje je. S sabo je vzel čisto vse svoje stvari in vprašanje je, če bo sploh prišel nazaj, tako da mi ga ne omenjaj, je jezno rekla mama.»zdaj pa adijo!«veroniki je šlo na jok. Ni vedela, kaj naj naredi. Očeta res ni bilo že dva meseca. Vedno je upala, da bo prišel nazaj. Ko ga je klicala, številka ni bila dosegljiva, ko pa je klicala njegovega prijatelja, s katerim je šel na potovanje, pa je rekel, da je polno dela. Veronika si je obrisala solze in se potolažila s tem, da bo enkrat naslednji teden že prišel.»spet bom pozna,«je rekla Veronika, ko je pogledala na uro. Hitro je pojedla sendvič ter popila mleko. Nato je vzela šolsko torbo ter oddrvela iz hiše. Hitro je hodila proti postaji. Obraz se ji je zjasnil, ko je videla Živo in Klemna. Živana Safran, učiteljica slovenskega jezika Na natečaju so lahko sodelovali učenci 7. in 8. razredov z 10-imi likovnimi izdelki. Motivacija za sodelovanje na natečaju je bila ogromna, saj je bila obljubljena lepa nagrada, ki je čakala 20 osnovnih šol, ki bodo poslale najboljše izdelke. Učenci so se zato izredno potrudili in naredili paleto izvirnih izdelkov. Vse prispele izdelke na likovni natečaj je pregledala strokovna komisija in izbrala dvajset osnovnih šol, finalistk, ki so si z odličnimi izdelki priborile nagradni izlet v Planico. Nagrada je vključevala avtobusni prevoz v Planico s 50-imi sedeži ter vstopnice in malice. Pričakovanje rezultatov je bilo izjemno, veselje med učenci, ko so ugotovili, da so na seznamu 20-ih zmagovalnih šol, pa neizmerno. Odštevali smo dneve in držali pesti za lepo vreme. Vsi skupaj smo v stanju polne napetosti, pričakovanj in pozitivne razburjenosti le dočakali težko pričakovani četrtek, 15. marca 2012, in se odpeljali na največji slovenski športni praznik. Z veliko mero občudovanja in spoštovanja smo spremljali najbolj znane smučarje skakalce. Glasno smo navijali za vse tekmovalce, še posebej glasni pa smo bili ob nastopih naših neustrašnih letalcev. Po ogledu poskusnih poletov in kvalifikacij smučarskih skakalcev se je na odru pričela slavnostna podelitev in razglasitev najuspešnejše šole ter učenca, čigar likovni izdelek je posebna strokovna žirija izbrala kot najboljšega med vsemi sodelujočimi na likovnem natečaju Planica in otroci. Presrečni smo bili, ko smo slišali, da je avtorica najboljšega likovnega izdelka Eva Klemenčič, Osnovna šola Kapela pa je tako postala zmagovalna šola na likovnem natečaju Planica in otroci. Kot mentorica sem za šolo prevzela nagrado, osebni računalnik, učenka Eva Klemenčič pa je postala dobitnica posebne nagrade televizorja. Evin izdelek je navduševal tudi vse obiskovalce spektakla pod Poncami, saj je bil upodobljen na vstopnici za prireditev. Ida Petek, učiteljica likovne vzgoje Glasnik 17 31

32 JAVNI ZAVODI Kaj je javni interes za področje športa? Obsega ustvarjanje možnosti za razvoj športa, posameznih športnih panog, športne rekreacije, kakovostnega in vrhunskega športa, športa za občane, še posebej za mlade in ljudi s posebnimi potrebami, uveljavljanje športnikov in športnih organizacij ter promocijo športne ponudbe Občine Radenci, izobraževanje in raziskovanje za potrebe športne dejavnosti ter spodbujanje razvoja in urejanje športne infrastrukture na območju Občine Radenci. ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT RADENCI»NEBODIGATREBA«ali nepogrešljiva strokovna pomoč pri razvoju in upravljanju turizma in športa v občini Radenci Pogovor s gospo Sonjo Kreslin, direktorico ZTŠ Radenci, univ. dipl. ekonomistko Kdaj je bil ustanovljen ZTŠ Radenci? Bil je 1. april 2004, ko je Občina Radenci v svojih uradnih objavah obvestila javnost, da so občinski svetniki na čelu s takratnim županom Jožetom Toplakom sprejeli Odlok o ustanovitvi javnega zavoda z imenom»zavod ZA TURIZEM IN ŠPORT RADENCI«. Občina je kot ustanoviteljica v odloku jasno opredelila svoj javni interes tako na področju turizma kot na področju športa in se hkrati obvezala, da bo za obveznosti zavoda odgovarjala z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Kaj je javni interes za področje turizma? Ta obsega zlasti oblikovanje celovite turistične podobe, informiranje obiskovalcev v okviru turistične pisarne, promocijo turistične ponudbe na območju Občine Radenci ter vključevanje aktivnosti turističnih društev in spodbujanje razvoja turistične infrastrukture na območju Občine Radenci. 32 Glasnik 17 Kako je z vodenjem vodenje Zavoda za turizem in šport Radenci (ZTŠ Radenci)? Ali bi se nam kot zdajšnja direktorica lahko predstavili? Zavod je samostojna pravna oseba s sedežem v Športni dvorani Radenci. V obdobju je Zavod vodila direktorica Cvetka Kšela, diplomirana organizatorka turizma. 1. aprila 2010 pa sem bila za obdobje štirih let za direktorico imenovana jaz. Sem Sonja Kreslin, univerzitetna diplomirana ekonomistka, rojena Radenčanka, in sem se v 20-letni turistični praksi dokazala kot direktorica trženja v Termah Lendava in direktorica tamkajšnje območne turistične organizacije. Domača in evropska javnost me pozna po svetovalnem delu na področju razvoja podjetništva v turizmu, svetovanju v menagementu na področju trženja in lokalnim skupnostim na področju razvoja turizma v Sloveniji in čezmejnem prostoru, tj. v Avstriji, na Madžarskem, in Hrvaškem. Zavod je z mojimi izkušnjami pridobil dolgo pogrešane reference in s tem temelje za pridobivanje finančnih virov iz t.i.»tržne dejavnosti«, nacionalnih in evropskih sredstev; pridobitev licence, ki jo zahteva turistična zakonodaja za opravljanje dejavnosti organiziranja potovanj in prodaje turističnih programov ter reference za prijavo na razpise za pridobitev sredstev iz evropskih skladov. Kaj bi bilo potrebno čimprej storiti v smislu večje prepoznavnosti Radencev kot turističnega in zdraviliškega kraja? Že ob prevzemu mandata direktorice pred dvema letoma, sem javnost opozorila, da so za Radence značilna TRI SRCA, zato smo v zavodu izdelali lastno celostno podobo in uporabili slogan, ki je bil že nekoč uporabljen kot naslov monografije o Radencih TRI SRCA NA DLANI. Zavod za turizem je edina krovna upravljavska in marketinška organizacija Radencev kot turističnega območja, zato vidimo vizijo razvoja in večje prepoznavnosti Radencev kot»destinacije DOBREGA POČUTJA«. Radenci ležijo na največjem nahajališču, svetovno znane mineralne vode, ki bo v prihodnosti bolj cenjena, kot je danes nafta. Radenci bi tako morali biti vodilni po»zeleni«usmeritvi na vseh področjih, na novo pa je potrebno vzpostaviti sinergijo med mineralno vodo kot naravno vrednoto in zdraviliško dejavnostjo kot delom kulturne dediščine. Prepoznavnost turistične ponudbe v zavodu prav tako»gradimo«na treh srcih, pri čemer:

33 JAVNI ZAVODI PRVO SRCE predstavlja Radence kot prostor za druženje z gostoljubnimi domačini (prireditve) ter prostor za spoznavanje, odkrivanje in doživetje naravnih in kulturnih danosti Radencev in širšega območja Prlekije (sem uvrščamo t.i. PODEŽELSKI TURIZEM); DRUGO SRCE predstavlja Radence kot kraj, kjer lahko gosti»aktivno počivajo«, se rekreirajo in sproščajo ob svojih»hobijih«, kot so lov, ribolov, jahanje, ipd (sem uvrščamo ŠPORTNI TURIZEM); TRETJE SRCE pa za nas pomeni zadovoljevanje povpraševanja gostov po zdravju, ohranjanju zdravja in»učenju«predvsem mladih turistov o zdravem načinu življenja (sem uvrščamo ZDRAVI- LIŠKI in MLADINSKI TURIZEM). Kaj vas pri deli najbolj motivira? Najprej me je motiviral izziv uresničevanja teoretične novosti v slovenskem turizmu, to je destinacijsko upravljanje in trženje, ki je bistveno drugačno od podjetniškega, prevladujočega v»zlatih časih«uspešnosti domačih turističnih podjetij (kot npr. Radenska z vsemi pomurskimi zdravilišči). Model je že dolgo uspešno uveljavljen v sosednji Avstriji, pri nas pa se le s težavo uveljavlja (podobno kot načelo javno zasebnega partnerstva). Lani so me motivirali predvsem moji sodelavci, ki mi vedno znova dopovedujejo, naj vztrajam na začrtani poti. Še posebej pa me motivirajo vsi zadovoljni uporabniki športne infrastrukture, ki nam priznavajo kakovostno delo in predvsem predstavniki medijev, ki nam prav tako priznavajo kakovostni premik v organizaciji, promociji, informiranju in trženju turizma v Radencih. Koliko vas je zaposlenih v zavodu? Zavod trenutno šteje tri zaposlene za nedoločen čas, od tega dva za vzdrževanje športne infrastrukture, en informator v turistični pisarni in direktorica. Glede na to, da je športna dvorana v uporabi več kot 3100 ur letno, bi zgolj za upravljanje le-te potrebovali dva zaposlena; oba zaposlena pa morata sedaj upravljati še ŠRC Slatina in zunanja igrišča pri športni dvorani. Aktivno pomagata še pri pripravi prireditev in promocijskih aktivnosti na priložnostnih stojnicah. Turistični informator mora zagotavljati fizično prisotnost v turistični pisarni na avtobusni postaji ves svoj razpoložljivi delovni čas. Ker je sodelavka trenutno na porodniškem dopustu, jo nadomešča turistični informator. Zavod nima tajnice, le zunanjo pomoč za področje računovodstva. Sama pa ob svojem osnovnem delu v pisarni na sedežu zavoda»vskočim«povsod, kjer je to potrebno, da bi vse načrtovane in nenačrtovane aktivnosti potekale nemoteno. Vse počnem v želji, da zavod»upraviči svoj obstoj«in»upraviči javni interes dela v okolju«. Pogoji za zbrano miselno delo v pisarni ob športni dvorani niso ustrezni, čeprav je delo neposredno povezano s športno dvorano. V dopoldanskem času poteka športna vzgoja osnovnošolcev in dijakov. Verjetno ni potrebno posebej razlagati, da miselno zahtevnejše delo, kot so načrtovanje, poročanje, priprava novih projektnih idej za razpise ipd., opravljam v svojem prostem času doma oz. na dopustu. Katere dosežke zavoda bi še posebej izpostavili? Zavod ima oblikovano celostno podobo, ki je postala prepoznavna tako na področju športa kot na področju turizma ( doma in čezmejno ). Zavod letno informira obiskovalcev turistične pisarne, posreduje elektronskih sporočil in odgovori na povpraševanj po telefonu. Zavod kot edina organizacija skrbi za celovito promocijo ponudbe turizma in športa Občine Radenci. Zavod sodeluje pri vseh večjih športnih in turističnih prireditvah v občini, Skupaj z madžarskimi partnerji si je Zavod uspel zagotoviti sredstev iz evropskega sklada za razvoj turizma. Skupaj z Občinama Veržej in Križevci se potegujemo za sredstev iz programa LAS; skupaj s hrvaškimi partnerji smo pripravili projekt razvoja kolesarskega turizma, Kaj vas pri delu obremenjuje? Vsi zaposleni v zavodu delamo z ljubeznijo in veliko mero srčnosti in odrekanja. Od ustanoviteljice bi pričakovali, da nam ustvari normalne pogoje za delo ter pokaže več interesa za načrtno, dogovorno in sodelovalno reševanje problematike razvoja turizma in športa v Radencih. Prav tako pričakujemo pričetek aktivnosti za pripravo dokumentov, ki so ključnega pomena tudi za uspešnejše delo zavoda (npr. Strateški načrt razvoja turizma, Strateški načrt razvoja športne infrastrukture ipd.). Kako vas sprejema okolje kot žensko v vodstveni vlogi? Če bi bila le vodja turizma, s tem ne bi bilo težav. Ker pa je naše osnovno področje športna infrastruktura, je biti ženska velika»pomanjkljivost.«tako npr. vodstvo nogometnega kluba NK Slatina Glasnik 17 33

34 DRUŠTVENA DEJAVNOST težko sprejme mojo prepoved uporabe osrednjega nogometnega igrišča v februarju, ko so tla še zmrznjena in bi se travna podlaga trajno uničila; zavod mora nato vlagati občutno večja sredstva v obnovo oz. vzdrževanje travnate površine. Opazila sem, da okolje v Radencih zelo težko sprejema»vodenje s čustvi«, kar občutimo kot veliko mero odtujenosti in precejšnje neodzivnosti ljudi. So pa tudi svetle izjeme: Na naš poziv k letošnji vseslovenski očiščevalni akciji se je odzvalo več kot ljudi, kar je pomenilo največji odziv od vseh lokalnih skupnosti v Sloveniji. Tudi odzivnost na prireditve in druge aktivnosti je še vedno precej skromna, kar pa nas ponovno vrača k osnovnemu vprašanju: Se sploh še splača vztrajati, če javnost ne razume bistva opravljanja aktivnosti zavoda v javnem interesu? Prepričana sem, da so vsi problemi rešljivi ob mojem strokovnem in vodstvenem znanju in izkušnjah, uspešnem delu vseh zaposlenih, izzivih, ki jih ponuja naše okolje. Na osnovi Strateškega načrta razvoja turizma in Strateškega načrta razvoja športne infrastrukture in sodelovalno posvetovalnega dela, rezultati ne bodo izostali. Že doseženo je potrebno v kvantitativno in kvalitetno nadaljevati in nadgrajevati. Kajti, kjer je volja, tam je pot. Marija Mauko Društvo prijateljev mladine Občine Radenci v mednarodnem projektu Društvo prijateljev mladine Občine Radenci v letošnjem letu obeležuje 15 let delovanja. Naše dejavnosti že vrsto let namenjamo najmlajšim, pa tudi malo starejšim, zvedavim in nadobudnim otrokom, skratka vsem, ki nosijo v sebi vsaj kanček otroške radoživosti. Skozi pretekla leta delovanja društva smo popeljali kar nekaj otrok na krajša letovanja in izlete, z donatorskimi sredstvi pomagali otrokom iz socialno šibkejših družin ter organizirali prireditve, ki so v Občini Radenci postale že tradicionalne. Med njimi so najbolj odmevne prireditve Otroško pustovanje, Poletje prihaja (v sodelovanju z Vrtcem Radenci), kostanjev piknik, ki ga prirejamo s Turističnim društvom Klopotec Kapela, ter dobrodelni koncert, z naslovom Za srečo naših otrok. Sodelujemo z obema šolama in vrtcem, pa tudi z občino in drugimi društvi. Seveda pa k našemu delovanju veliko pripomorejo tudi donatorji, ki s svojimi prispevki pomagajo pričarati nasmeh na otroške obraze. V jeseni se nam je ponudila priložnost sodelovanja v mednarodnem projektu, z naslovom Otroci in mladi ne priznajo meja, v katerem vidimo nove priložnosti in možnosti sodelovanja, predvsem pa želimo širiti obzorja naših otrok ter jim omogočiti spoznavanje novih prijateljev onkraj meja. Projekt je bil izbran v okviru programa Čezmejno sodelovanje Operativni program IPA Slovenija Hrvaška Vodeča partnerja v projektu sta Zveza prijateljev mladine Slovenije in Savez društava Naša djeca Hrvatske. V mesecu oktobru je v Mariboru potekalo dvodnevno izobraževanje mentorjev za izvedbo delavnic»100 ljudi 100 čudi«, ki smo jih v našem društvu izvedli v aprilu. Sodelovali so učenci obeh osnovnih šol ter skozi druženje na zabaven način spoznavali, da nas različnost lahko povezuje in bogati naša življenja. Aktivnosti delavnic so bile usmerjene v ozaveščanje medkulturnih vrednot in premagovanje stereotipov. Učenci OŠ Kapela so z mentorico posneli tudi film na temo Življenje ob meji, s katerim sodelujejo na reviji enominutnega filma v Zaboku na Hrvaškem. V okviru projekta bo v mesecu maju v Poreču potekal tridnevni mednarodni tabor predstavnikov otroških parlamentov Slovenije in Hrvaške. Tema bo antidiskriminacija otrok različnih narodov in narodnosti, cilj pa spodbujanje izmenjave otrok ter prenos znanja in dobrih praks udeležencev z obeh strani meje. Iz naše občine se bo tabora udeležilo 5 sedmošolk in mentorica otroških parlamentov. Projekt je v celoti financiran iz evropskih sredstev, iz Pomurja pa razen našega društva sodeluje še DPM Beltinci, s katerim smo že navezali prijateljsko sodelovanje. Aktivnosti projekta se bodo nadaljevale tudi v letu V DPM Občine Radenci si s vključevanjem v mednarodne projekte prizadevamo širiti območje našega delovanja in iščemo nove možnosti sodelovanja med organizacijami, ki delajo za otroke in z otroki. Tatjana Perša, predsednica DPM Občine Radenci 34 Glasnik 17

35 DRUŠTVENA DEJAVNOST Kinološko društvo za reševalne pse Maribor Leta 1997 smo ustanovili Kinološko društvo za reševalne pse Maribor REPS, katerega naloga je bila iskanje pogrešanih ljudi na lažje in težje dostopnih terenih, šolanje psov spremljevalcev za ljudi s posebnimi potrebami in šolanje psov za vodnike slepih. KINOLOŠKO DRUŠTVO ZA REŠEVALNE PSE MARIBOR Bezjakova ulica 151 SI-2341 Limbuš/Slovenija Društvo je prostovoljna in amaterska organizacija vodnikov reševalnih psov, delujemo pa tudi delno pod okriljem mesta Maribor, Službe za zaščito in reševanje. Naši temeljni vodili sta amaterizem in predvsem humanitarna dejavnost, saj imamo status humanitarne organizacije. Delujemo na več področjih oziroma smo razvili naslednje programe humanitarne pomoči: a) delovanje v okviru realnih akcij in potreb v sistemu za ščite in reševanja, b) udejstvovanje na tekmah v slovenskem merilu in med narodnem merilu, c) lajšanje socialnih in psihosocialnih stisk in težav ter po sredno krepitev zdravja ljudi s posebnimi potrebami, č) osveščanje javnosti za uporabo intervencijskega telefona v primeru nesreče ali pogrešanja osebe. Leta 2007 smo zaradi lažje organizacije dela ustanovili Slovensko združenje inštruktorjev, center za šolanje psov vodičev in psov pomočnikov SLO-CANIS, ki je namenjen izključno za pomoč invalidnim osebam. Po 15-ih letih delovanja smo ne samo strokovno usposobljeni, ampak tudi prepoznavni na širšem kinološkem področju na državnem in meddržavnem nivoju. Smo ljudje, ki s trdim delom in z odločnostjo želimo pomagati ljudem v stiski. Imamo ideje in konkretne načrte za naše delo v prihodnje, zato potrebujemo pomoč, da te želje in cilje tudi uresničimo. Prispevati želimo k dokončni uresničitvi vizije o povezovanju, sodelovanju in delovanju v svetu brez meja in diskriminacij, kjer je znanje glavna vrlina. Utrditi želimo položaj vodilnega centra za šolanje reševalnih psov, psov vodičev in psov pomočnikov v Sloveniji. Želimo ostati ugledno, strokovno, zanesljivo in ljudem ter živalim prijazno društvo. Za REPS in SLO-CANIS smo sistematično določili prioritete, ki lahko dovolj preprosto in jasno pokažejo nove družbene prakse, hkrati pa odgovorijo na temeljno vprašanje, pred katerim stojimo. Kako v teh pogojih vzpostaviti prvi slovenski center za šolanje reševalnih psov, psov vodičev in psov pomočnikov in kako na vsesplošno krizo odgovoriti z ustvarjalno akcijo? Torej, kako kljub nemogočim pogojem ustvariti primere alternativnih praks in obvarovati naše prednosti. V dveh letih smo ideje premleli in jih prilagodili regiji, v kateri se že zdaj realizirajo. Nato smo poiskali projektne partnerje, s katerimi uresničujemo zastavljen projekt EGDMS in MOBILNOST. Veseli smo, da smo bili v Evropi sprejeti izjemno pozitivno, da nas bodrijo in vzpodbujajo v tujini. Doma pa še nimamo prave podpore. Tovrstne prakse so se in se še razvijajo tudi drugod po Evropi, zato v tem smislu nismo nekaj zelo novega, eksperimentalnega; smo pa za razliko od siceršnjih domačih sistemov zelo konkretni, fizični, terenski, prisotni in aktivni. To počnemo s tistimi družbenimi skupinami, ki so sistematično potisnjene izven okvirov skupine in jih je sistem obubožal brez njihove privolitve. Moč projekta je vsebina sama, ki se ponuja neposredno. Ubiramo nove, drugačne korake, kot so značilni za nevladni sektor; prijavljamo se na nove razpise in širimo zastavljene aktivnosti. Glasnik 17 35

36 DRUŠTVENA DEJAVNOST Z apatijo se ne da ustvarjati. Brez sodelovanja tudi ne. Tako smo za uspešno delovanje morali ubrati povsem drugačno dinamiko dela, s katero drug drugega motiviramo, krepimo in vzpodbujamo. Najdragocenejše pa je verjetno to, da se pri tem vsak od nas nauči nekaj povsem novega. Mi temeljnih potreb ljudi ne moremo pustiti neuresničenih. mag. Darinka Lečnik - Urbancl, predsednica SLO-CANIS PROSIMO, pošljite vaše SMS DONACIJE s ključno besedo:»pes«na številko 1919 in prispevali boste 1 EUR za vzpostavitev delovanja centra REPS-CANIS. Prispevajo lahko uporabniki Mobitel a GSM/UMTS, Si.mobila, Tušmobila. Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS Donacije so objavljene na naši spletni strani in spletni strani www. reps.si. Hvala! Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Kapela Društveno ocenjevanje vin letnik 2012 Za nami je 9. društveno ocenjevanje vin letnik Ocenjenih je bilo 92 vzorcev, povprečna ocena pa 17,89 točk. Izločena sta bila dva vzorca (2,17 %), kar je najmanj v vseh dosedanjih ocenjevanjih. Naslov za donacije in informacije: SLOVENSKO ZDRUŽENJE INŠTRUKTORJEV CENTER ZA ŠOLANJE PSOV VODNIKOV IN PSOV POMOČNIKOV SLO-CANIS KINOLOŠKO DRUŠTVO ZA REŠEVALNE PSE REPS MARIBOR E-pošta info@slo-canis.net; info@reps.si GSM: FAX: Ob Blažovnici 58, 2341 Limbuš, TRR št. Nova KBM, d. d., SI , SLO-CANIS TRR št. Nova KBM, d. d., SI REPS MARIBOR ZAPROSILO: Pri uresničevanju naših ciljev smo v veliki meri odvisni tudi od materialne pomoči donatorjev, ki se zavedajo svoje družbene odgovornosti v odnosu do ljudi s posebnimi potrebami. Leto 2011 se je izteklo, tudi v davčnem smislu. Del dohodnine (največ do 0,5 %) lahko zavezanci za plačilo dohodnine namenimo tudi za delovanje društev, organizacij, kot je naša. Veseli nas, da se boste morda prav vi pridružili tistim, ki nas podpirajo. Tudi Vi lahko prav nam namenite nekaj svoje dohodnine, ki je sicer država ne bi usmerila v človekoljubno polje. Vina je ocenjevala strokovna komisija v sestavi: 1. Lojze FILIPIČ, univ. dipl. ing., predsednik, 2. Cvetka SAKELŠEK, univ. dipl. agr., članica, 3. Barbika ŽUNIČ, univ. dipl. ing. ŽT, članica, 4. Klavdija TOPOLOVEC ŠPUR, univ. dipl. ing. agr., članica, 5. Otmar BABIČ, član. Ocenjevanje je bilo opravljeno po veljavni dvajset točkovni metodi. Udeleženci prejmejo za ocenjena vina naslednja odličja: - bronasto medaljo za vina z oceno od 16,01 do 17 točk, - srebrno medaljo za vina z oceno od 17,01 do 18 točk, - zlato medaljo za vina z oceno od 18,01 do 10 točk, - veliko zlato medaljo za vina z oceno od 19,01 do 20 točk. 36 Glasnik 17

37 DRUŠTVENA DEJAVNOST Iz gornje tabele je razvidno, da je prejelo: - zlato medaljo 60 % vzorcev, - srebrno medaljo 31,11 % vzorcev, - bronasto medaljo 7,77 % vzorcev, - priznanje 1 vzorec. Najboljše ocenjeni vzorci po sortah: - chardonnay 12 vzorcev, povprečna ocena 18,26 točk - traminec 13 vzorcev, povprečna ocena 18,24 točk - sivi pinot 6 vzorcev, povprečna ocena točk Prvaki po posameznih sortah - zvrst: Ivan Podgoršek, Smlednik 64 18,20 točk - laški rizling: Vinogradništvo Korošec, Rožički Vrh 6 18,50 točk - chardonnay: Anton in Marija Ficko, Soška ul ,40 točk - rumeni muškat: Anton Čolnik, Korotanska 4 18,37 točk - sauvignon: Marjan Kovačič, Šratovci 3 18,30 točk - sivi pinot: Vinogradništvo Lukovnjak, Kapelski Vrh 48 18,30 točk - traminec: Družina Belak, Paričjak 17 a 18,87 točk Najvišjo oceno je dobil traminec družine Belak, s Paričjaka 17 a, ki je prejel oceno 18,87 točk. Dr. Alojz Slavič Glasnik 17 37

38 AKTUALNI DOGODKI V OBČINI Obvestilo o pristojnostih redarske službe na območju naše občine V okviru Medobčinskega inšpektorata in redarstva opravljajo svoje naloge tudi občinski redarji. Želim vas seznaniti, da Zakon o občinskem redarstvu določa, da občinsko redarstvo skrbi za javno varnost in javni red in je pristojno za: - varen in neoviran cestni promet v naseljih; - varnost cest in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij; - varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah; - varnost javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine; - vzdrževanje javnega reda in miru. Pri opravljanju nalog imajo redarji naslednja pooblastila: - opozorilo, - ustna odredba, - ugotavljanje istovetnosti, - varnostni pregled osebe, - zaseg predmetov, - zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja, - uporaba fizične sile, sredstev za vklepanje in vezanje in plinskega razpršilca. Občinski redarji svoje naloge opravljajo nadzor nad izvajanjem določb odlokov občin ustanoviteljic in nad izvajanjem posameznih določb zakonov, če jih zakon za to pooblašča: Takšno pooblastilo za nadzor je dano v: 1. Zakonu o varstvu javnega reda in miru: Občinski redarji opravljajo nadzor nad naslednjimi določbami: - nedostojno vedenje 7. člen - beračenje na javnem kraju 9. člen - uporaba nevarnih predmetov 11. člen - poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe 12. člen - pisanje po objektih 13. člen - vandalizem 16. člen - kampiranje 18. člen - uporaba živali 19. člen - neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb 22. člen. 2. Zakonu o pravilih cestnega prometa: Občinski redarji zaradi zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa na cestah v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja ter varstva cest in oko- 38 Glasnik 17 lja na občinskih cestah izvajajo nadzor nad določbami: - varstvo okolja 5. člen - odgovornost staršev, skrbnikov oziroma rejnikov 7. člen - izločitev vozila iz prometa 17. člen - čas trajanja izločitve iz prometa 18. člen - odstranitev nepravilno parkiranega in zapuščenega vozila 19. člen - območje umirjenega prometa 31. člen - območje za pešce 32. člen - varnostni pas 33. člen - zaščitna čelada 34. člen - prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanje vozila 35. člen - vožnja z vozilom po cesti 37. člen - vožnja z vozilom na prehodu za pešce 41. člen - najvišje dovoljene hitrosti 46. člen - najvišje dovoljene hitrosti posameznih vrst vozil 47. člen - odpiranje vrat vozila 61. člen - zapustitev vozila 62. člen - označitev ustavljenih vozil 63. člen - ustavitev in parkiranje 65. člen - parkiranje na parkirnem mestu označenem za invalide 67. člen - območja kratkotrajnega parkiranja 68. člen - izjeme parkiranja na prostoru, kjer to ni dovoljeno 69. člen - pogoji za nalaganje in razlaganje tovora na cesti 77. člen - pogoji za opravljanje gospodarske vožnje 78. člen - udeležba pešcev v cestnem prometu 83. člen - označitev pešcev 84. člen - varstvo otrok peti in deseti odstavek 87. člena - prevoz oseb 88. člen, razen nad določbo sedmega in devetega odstavka tega člena - jahač, gonič in vodič živali v pro metu ter pogoji za udeležbo živali v cestnem prometu 92. člen - pogoji za uporabo posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu 97. člen - prometna signalizacija 98. člen - svetlobni prometni znaki 99. člen 3. Zakonu o cestah: Občinski redarji opravljajo nadzor na občinskih cestah, nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, in državnih cestah v naseljih, nad naslednjimi določbami: - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste 5. člen - uporaba nekategoriziranih cest 6. člen - največje dovoljene osne obremenitve vozil na javnih cestah 30. člen - največje dovoljene skupne in največje dovoljene mase vozil na javnih cestah 31. člen - izredni prevoz po javni cesti 32. člen - označitev vozil za izredne prevoze 34. člen - naležne ploskve na kolesih vozil 36. člen - izjeme pri omejitvi uporabe javne ceste lokalni promet 37. člen Potrebno je pojasniti tudi, da mora voznik pooblaščeni uradni osebi na njeno zahtevo izročiti na vpogled listine, ki jih je dolžan imeti pri sebi, in sicer: listino, s katero dokaže, da sme voziti vozilo v cestnem prometu, veljavno prometno dovoljenje, listine o tovoru, dovoljenje za vožnjo v času prepovedi prometa. Občinski redarji sodelujejo tudi v raznih akcijah. V času od do ter od do Javna agencija RS za varnost prometa organizira vseslovensko preventivno akcijo KOLESAR. V okviru te akcije bodo občinski redarji poostreno nadzorovali: - uporabo zaščitne čelade otrok (34. člen) - vožnjo v enosmerno (98. člen) - vožnjo po pločniku, prehodu za pešce, vožnjo v nasprotni smeri kolesarske (37. člen) Olga Lukman, inšpektorica Spoštovane občanke in občani, vsi smo se že navadili, da občinski redarji opravljajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili. Sedaj se bomo morali navaditi tudi na to, da občinski redarji opravljajo nadzor nad uporabo varnostnega pasu, uporabo telefona med vožnjo in vsega zgoraj naštetega. Prosimo vas, da navedeno upoštevate, saj medobčinski inšpektorat in redarstvo že opravljata nadzor nad navedenimi določbami in ukrepa v skladu s predpisi. Občinska uprava Občine Radenci

39 AKTUALNI DOGODKI V OBČINI Daj, da ti pomagam S humanitarno prireditvijo s sloganom»daj, da ti pomagam«v organizaciji Občinske uprave Občine Radenci se je v hotelu Radin v petek zvečer, 18. maja, v Radencih pričel 32. Maraton treh src. Navzoče (o. p.: lahko bi jih bilo več) je pozdravil predsednik OO MTS Boštjan Gerlec, ki je dejal, da je radenski maraton svetovno prepoznaven, ker letos tečejo tekači iz devetnajstih držav, iz Rusije, Etiopije, Španije, Švedske K temu je še dodal:»v čast si štejemo, da je mednarodna atletska zveza radenski maraton uvrstila na seznam svetovnih maratonov, kjer lahko tekači dosežejo normo za olimpijske igre 2012 v Londonu. Na 32. MTS se bo izvedlo državno prvenstvo v maratonu, veseli pa nas, da bomo tudi letos gostili Slovensko vojsko, ki bo izvedla državno vojaško prvenstvo. Večletno sodelovanje z njimi kaže, da se tako kot drugi tekači tudi sami radi vračajo v ta kraj ob Muri, ki tretjo soboto v mesecu maju združi vse Pomurce in Slovence, da dihamo kot eno.«direktor glavnega sponzorja Radenska, d. d., Radenci, Milan Hojnik je nato dejal, da, ko je pred 32-imi leti v Radenski vzniknila ideja o organiziranju maratona, si ni nihče predstavljal, da bo maraton prerasel v eno najmnožičnejših rekreativnih prireditev v Sloveniji.»Maraton treh srce je ves ta čas prav gotovo izraz poslovne usmeritve Radenske je najtežja atletska disciplina, je odraz ne le vztrajnosti, športne pripravljenosti, ampak tudi srčnosti vseh, ki se podajo na progo s ciljem preizkusiti svoje moči in sposobnosti. Kljub temu, da splošna gospodarska situacija ni naklonjena organiziranju velikih prireditev, Radenska ostaja zvesta maratonu in pri izvedbi vsa ta leta pomaga kot glavni sponzor tako materialno, s sponzorskim vložkom in pijačami, kot z ljudmi. Ob tej priložnosti bi se rad zahvali tudi vsem drugim, ki nesebično pomagajo pri izvedbi maratona, pa niso neposredno povezani oz. zaposleni v Radenski,«je končal svoje razmišljanje direktor Radenske. Naslednji govornik direktor Zdravilišča Radenci Mladen Kučiš je sprva dejal, da so v Zdravilišču Radenci ponosni, ker že 130 let lahko izpolnjujejo plemenito poslanstvo, to je nudenje celovitih zdraviliških storitev ob vzpodbujanju zdravega načina življenja, kar počno z izjemnimi naravnimi viri, ki jih je poklonilo okolje, kot so svetovno znana mineralna voda,»slatinasti šampanjec«iz Radencev, ki ga lahko naši gostje še danes okušajo neposredno iz izvira, podobno kot tisti, ki so naše zdravilišče obiskovali že pred 130-imi leti. Svoje izvajanje je direktor Kučiš zaključil z besedami:»ponosni smo, da smo lahko partner ene najstarejših športno rekreativnih prireditev v tem delu Evrope, ki je hkrati sinonim tvornega sodelovanja lokalnega okolja«. Čudovit večer so obiskovalcem podarili: pevki pevske šole Marjetke Vovk, 6-letna Flora Krampač s pesmijo Ne čakaj na maj in 15-letna Dina Arapovič, lanska finalistka TV oddaje Talentov, Korošica iz Kopra Jerica Haber s pesmijo Življenje se smeji, Tinkara Kovač, slovenska pevka pop-rock glasbenica, diplomirana flavtistka, producentka ter avtorica glasbe in besedil, ki je ob spremljavi kitarista zapela pesmi Med zemljo in zrakom, Senca, Veter z juga Miha Kozar in Niko Vršič, učenca Glasbene šole GR, sta na diatonični harmoniki zaigrala skladbo Ti si moja rožica in seveda priljubljeno pesem Čebelar; profesorja Dmytro Averyanov (tolkala) in Viktor Malec (diatonična harmonika) pa sta s svojo izvedbo Macedonia in pesmijo V. in S. Avsenika Polka na avtocesti dodobra razgrela občinstvo, še bolj pa najstniški pevec Omar Naber, ki je na EMI 2005 s pesmijo Stop, ki jo je napisal sam, premagal vseh 13 izvajalcev. Na dobrodelnem koncertu je zapel I still carry on, Krasen dan, pesem s katero je pričel svojo pevsko kariero, in pesem Vse kar si želiš Radenski župan Janko Rihtarič se je v imenu vseh iskreno zahvalil mladim talentom, vsem izvrstnim glasbenicam in glasbenikom, ki so obiskovalcem podarili čudovit večer. Z velikim veseljem je sporočil, da bo današnji trenutno zbrani znesek 1.845,00 namenjen otrokom iz socialno šibkih družin, otrokom s posebnimi potrebami in mladi družini s tremi majhnimi otroki. Verjemite, da bodo tudi tem otrokom zažarele oči. Naj bo njihov nasmeh plačilo in zahvala za vaš prispevek ter izkazano dobrodelnost. Naša vrednota naj bo skrb za posameznike in družine, ki so v življenju prikrajšani za marsikaj. Naj tako ostane tudi v bodoče! Moderatorka Nataša Praprotnik je ob koncu prireditve dejala, da se bo nekaj sredstev verjetno zbralo še na humanitarnem teku Teku srca ali do konca maja na TRR št.: , s pripisom:»šd Radenci humanitarni tek«. Za dobro luč in ton je poskrbel Davorin Zamuda iz Pro Audia, za dobro razpoloženje pa maskoti, palčka škrata Radenske. Dani Mauko Pri pripravi Glasnika so sodelovali: Mojca Karnet, prof. slov. jezika, mag. Norma Bale, Marija Mauko, Irena Petek Ferenc in Vera Sever. Jezikovni pregled: Mojca Karnet, prof. slov. jezika in mag. Norma Bale. Fotografije: Dani Mauko, avtorji člankov, ostali in arhiv. Grafična priprava in oblikovanje: aip Tiskarna Praprotnik. Izdala in založila: Občina Radenci, Radgonska cesta 9, 9252 Radenci. Število izvodov: Datum: junij Glasnik 17 39

40

41 Cerkev sv. Cirila in Metoda v Radencih bo letos praznovala 25 let posvetitve srebrni jubilej Cvetna nedelja Minil je mesec maj, v naši cerkvi vedno izjemno živahen. Šmarnice so v Marijinem mesecu že tradicionalne, tudi praznik prvega svetega obhajila in birme, ki je v začetku junija naznanila prihod poletja. Od devetdnevnice do devetdnevnice je bila cerkev polna otrok in odraslih, kot posebno milost pa lahko omenimo vigilijo ob binkoštih to je bilo celonočno bdenje pred Najsvetejšim ob branju Svetega pisma. Tako smo v različnih skupinah pričakovali prihod Svetega Duha in ga zaključili z nedeljsko praznično mašo. Na binkoštni ponedeljek smo se znova zbrali ob prazniku Marije Matere Cerkve, ki je skupaj z apostoli molila v dvorani zadnje večerje, ko so pričakovali prihod Tolažnika Svetega Duha, ki jim ga je obljubil Jezus. Takrat se je rodila Cerkev in obstala skozi dve tisočletji do današnjih dni tudi pri nas v Radencih. Kaj je Cerkev in cerkev? Kaj pa je pravzaprav Cerkev ali bolje rečeno kdo? To smo mi vsi, ki hodimo v cerkev in v bogoslužju častimo našega Stvarnika, se mu zahvaljujemo, da je daroval svojega Sina, ki nas je odrešil in nam odprl vrata v večno življenje. Torej mi Cerkev, smo občestvo, v katerem je večina prebivalcev tega kraja, nikakor na zanemarljivo število. Nekateri v vrtcu, v šoli, službi, med upokojenci, v domu za ostarele vključeni smo v življenje v celoti v kulturno, športno, politično, družabno nismo le Cerkev v cerkvi, ampak Cerkev v vsakdanjem življenju, odprta za vse in vsakogar. Takšno Cerkev sestavljamo župljani z duhovnikom skrbnikom našega duhovnega življenja ki je obenem nekakšne»servis«za vsakovrstne potrebe in želje, ki se pojavljajo iz dneva v dan. Ob rednem bogoslužju je še verouk, obiskovanje bolnih in ostarelih, krsti, poroke, pogrebi, zlate poroke, srečanja zakoncev jubilantov, žegnanja po okoliških krajih: Boračeva, Rihtarovci, Turjanci, Šratovci, blagoslovitve motoristov, gasilskih vozil, vseh mogočih dogodkov, obletnic,

42 jubilejev in verjetno bi se našlo še kaj. Ljudje ga z veseljem vabijo k vsemu in on se z veseljem odziva, pa vendar njegovega dela ne bi smeli jemati kot samoumevnega ali celo omalovaževati prizadevanj duhovnika in vernega občestva. Kratka kronika Tudi obdobje , od binkošti do binkošti je bilo podobno prejšnjemu, zato omenimo le nekaj dogodkov junija nas je obiskal mariborski škof dr. Jožef Smej in daroval binkoštno sveto mašo, praznik Svetega Rešnjega Telesa smo praznovali s procesijo, cvetjem in lepimi oltarčki, julija je bilo farno žegnanje ob prazniku naših zavetnikov sv. Cirila in Metoda, na Krištofovo nedeljo smo darovali za misijone in prejeli blagoslov naših vozil, septembra je bila posebna Hubertova maša v Boračevi, Jurkovičeva ulica je skupaj z župnikom praznovala štiridesetletnico. Septembra se je tudi začelo novo pastoralno leto in z njim vabilo župnika Janka Ivančiča na pripravo 25-letnice posvetitve naše cerkve. Vse vernike je povabil k sodelovanju, želeč, da vsak najde svoje mesto v župniji, ki da je naša skupna duhovna Mati. Zaupana ji je skrb za lepoto božje hiše, in v ta namen naj vsakdo da na razpolago svoje darove se vključi tako v življenje cerkve kot v življenje kraja. Darovi pa so različni: eni obdelujejo gorice in skrbijo za vino, skupine bralcev sodelujejo pri nedeljskem in prazničnem bogoslužju, drugi spet čistijo cerkev in okolico, za ministrante, ki se hitro»potegnejo«je treba skoraj vsako leto novih oblačil, nekdo mora zbirati denar, zakonski skupini se zbirata vsak mesec, malčki imajo svetopisemski krožek, odrasli spet v molitveni skupini molijo za družine, za nove duhovne poklice, za ves kraj. V ta namen smo ustanovili tudi Združenje Marije Pomočnice, ki ga vodi gospod Ivan Turk. ostarelih stalnica tako župnika kot naših prostovoljcev. Ob veliki noči je bilo spet veliko skupnega dela in druženja tokrat v Boračevi, kjer so pripravili velikonočne delavnice, razstavo, druženje in pogostitev. Pogled v preteklost in prihodnost Tako je minevalo leto pred srebrnim jubilejem, ki ga bomo praznovali jeseni 28. oktobra s slovesno sveto mašo in z velikim veseljem, zlasti tistih, ki so prisostvovali posvetitvi nove cerkve 5. julija Nekateri so bili takrat še otroci, drugi mladi starši, danes že dedki in babice. Mnogih pa ni več med nami. Dela, truda, ovir je bilo veliko, veliko pa tudi božje pomoči, ki je spremljala prizadevanja prvega radenskega župnika Franca Levsteka in njegove farane. Leta 1977 so ustanovili župnijo Radenci, kapelica v parku pa je postala premajhna za hitro rastoče prebivalstvo. In po nekajletnem prizadevanju, prošnjah, težavah, zbiranju denarja gospod Levstek je obiskal tudi zdomce v ZDA in Avstraliji, je na lepem kraju zrasla nova cerkev, ki jo je projektiral arhitekt Blaž Slapšak. Po svetem Cirilu in Metodu pa jo je že pred tem imenoval mariborski škof dr. Maksimiljan Držečnik. V temelje naše cerkve so zato vzidani kamen z groba sv. Cirila v Rimu, ki ga je prinesel gospod Levstek in kamen iz bazilike sv. Andreja v Zalavarju na Madžarskem, ki ga je prinesel dr. Jožef Smej. Posvetitve se je udeležilo več tisoč ljudi, obred je vodil dr. Franc Kramberger ob prisotnosti številnih duhovnikov in cerkev imenovana tudi»vrelec žive vode vere, upanja in ljubezni«je začela služiti svojemu namenu. Decembrski koncert Prleškega kvinteta in solista Tomija Baarona Zahvalna nedelja Veliko faranov se ukvarja z različnimi prostovoljskimi dejavnostmi tudi izven delovanja Karitas in posebno lepo je bilo videti, ko so ob Zahvalni nedelji na vozičkih pripeljali iz Dosorja vse stanovalce, ki so se želeli udeležiti slovesnega bogoslužja. Mladi so v božičnem času spet postavili velike lepe jaslice in število obiskovalcev cerkve se je zelo povečalo, tako okoličanov kot zdraviliških gostov ali to ni popestritev radenske»turistične ponudbe«?in tudi kulturne; v božičnem času so v naši cerkvi tudi zelo dobro obiskani koncerti decembra je lep koncert pripravil kvartet Aeternum. Duhovniki Ivan Turk, Tone Hribernik, Boštjan Ošlaj in Janko Ivančič so v Dosorju darovali božično sveto mašo pa tudi sicer je sodelovanje z domom S hvaležnostjo Bogu in ljudem se spominjamo teh časov in vseh duhovnikov, ki so požrtvovalno oznanjali evangelij v našem kraju: župniki Franc Levstek, Ciril Slapšak, Peter Ivančič, duhovni pomočniki Jožef Zrim, Franc Stritar in Ignac Kustec, ki so že odšli po plačilo k svojemu Stvarniku, kaplani Lojze Zupan, Drago Gačnik, Vinko Štrucelj in Franc Brečko. Seveda pa zahvala velja tudi našemu sedanjemu župniku Janku Ivančiču, ki mu želimo, da bi z nami praznoval še nekaj takšnih jubilejev in še dolgo ostal med nami. Verniki, župljani, občestvo, kakor že hočete, smo del tega kraja, te občine, s katero praznujemo občinski praznik in ji iskreno čestitamo, obenem pa vabimo, da bi jeseni spet vsi skupaj praznovali z nami srebrni jubilej cerkve svetega Cirila in Metoda. Bea Baboš Logar

43 Župnija Kapela pri Radencih S katere koli strani se bližamo Prlekiji - ali iz gričastih Slovenskih goric, iz dolinskega ali goričkega Prekmurja, južnega ali severnega dela te pokrajine, od povsod je viden vrh, ki se imenuje Kapelski Vrh. Pogled popotnika takoj opazi na vrhu zvonik in svetišče, cerkev, ki je posvečena sv. Magdaleni. Ta cerkev stoji na tem vrhu že 187 let. Sezidali so jo naši predniki na kraju, kjer je prej stala kapela. Ker se je število prebivalcev večalo, so se odločili, da tukaj postavijo to svetišče. Tukaj ne manjka obiskovalcev, izletnikov, pohodnikov in tudi romarjev, ki pridejo ali peš, mnogi z osebnimi avtomobili, pa tudi avtobusi niso redki. Zakaj ta uvod? Zato, ker je tukaj bila ustanovljena župnija že precej prej, kot so tukaj postavili to cerkev. Saj je v župnijski kroniki zapisano, da je bila ustanovljena leta Prihodnje leto bomo torej obhajali 250 letnico ustanovitve župnije Kapela. Kronika nam sporoča, da je že okrog leta 1000 okrog kapelskega hriba bivalo precej ljudi. Hrib je bil pogozden. Razgled je vabil ljudi, da so prihajali na ta vrh in opazovali lepo okolico: prekmursko ravan in hribovite Slovenske gorice. Verjetno so od tu tudi pazili, da se ne bi neopazno približal kak sovražnik. Saj je vrh visok 314 metrov. Kmalu so zgradili na tem Vrhu kapelico, leseno, na prostoru, kjer se sedaj nahaja župnišče. Bogoslužje so prihajali opravljat duhovniki iz Radkersburga. Ker se je število prebivalcev večalo, je ta kraj graški škof, h kateremu je takrat spadal, povzdignil v župnijo. Bilo je to leto 1763, Komaj dobrih 60 let pozneje so na tem hribu postavili cerkev, (1825. leta), ki še danes krasi vrh tega Kapelskega Vrha. Zanimivo je omeniti še, da je bila ta nova cerkev posvečena 8. oktobra Posvetil jo je graški knezoškof Roman Sebastijan Zengerle. Prva slika sv. Magdalene iz leta 1763 se je nekam izgubila. Sedanjo je daroval škof posvečevalec, naslikala jo je Krescencija Stadler iz Münchna. Notranjost cerkve je poslikal leta 1885 znani italijanski slikar Jakob Brollo, katerega dela krasijo več cerkva širom po Sloveniji. Vredno je še omeniti, da so uredili stranska oltarja sv. Križa in svete Ane ter prižnico leta 1861, ki ju je blagoslovil ob vizitaciji in verjetno birmi škof, blaženi Anton Martin Slomšek, (eno leto pred svojo smrtjo).. Župnijo s središčem na

44 Kapelskem Vrhu krasi lepo svetišče, kot je zapisal naš pesnik, domačin Kajetan Kovič: «Nekje je bela cerkev, ne velika / a že od daleč vidna vrh slemena. / Obroblja jo vinogradov veriga, / z oltarja gleda sveta Magdalena«. Maša za gasilce GZ Radenci Kot so naši skrbni predniki in njihovi dušni pastirji skrbeli za lepoto tega kraja: tako za duhovni dom farno cerkev, kakor tudi za duhovno stavbo verskega življenja, tako tudi naša generacija želi to sveto dediščino zvesto uporabljati, ohranjati ter jo izročiti našim zanamcem. Predniki so nam veliko ustvarili in zapustili, Bog ne daj, da bi to naša generacija zanemarila. Zato se trudimo in po svojih močeh skrbimo tako za vidno cerkev, kakor tudi za duhovno Cerkev. Na materialnem področju je bilo v zadnjem obdobju precej storjenega. V župnijski cerkvi so obnovljeni in pozlačeni: glavni oltar z obnovljeno glavno sliko, stranski oltar sv. Križa s kipi: pozlačeni kipi Matere Božje in sv. Jožefa ter velika kipa sv. Petra in sv. Pavla v prezbiteriju. Tudi zakristija je dobila novo opremo. Cerkveni zvonik je dobil nova okna, iz zvonika se tudi oglaša bitje stolpne ure. Bujno zelenje v cerkvenem parku pa daje zunanjosti poseben naravno bogat videz. Blagoslov konjev Delo v Gospodovem vinogradu nas tudi vabi k raznim župnijskim aktivnostim. Precej je bilo dogodkov, ki so imeli samo ta namen, da bi bilo župnijsko življenje čim bolj živo. Vsako leto je doživet dogodek srečanje ob praznovanju zakonskih jubilejev. Skušamo dati priznanje zakoncem, ki se navzlic večjim ali manjšim krizam trudijo, da ohranjajo vse življenje zakonsko družinsko vez. - Na praznik sv. Štefana, 26. decembra, se že vrsto let zbirajo na Kapeli ob farni cerkvi konjeniki s svojimi konji, saj je ta svetnik njihov zavetnik. Blagoslov motorjev Po pozni sveti maši opravimo blagoslov konj in konjenikov, si zaželimo lepo praznovanje dneva samostojnosti naše domovine, si voščimo srečno novo leto ter s prijateljskim druženjem doživimo skupaj nekaj lepih trenutkov. - Letos je bila tudi doživeta ledena trgatev v vinogradu ob cerkvi, last Vinogradništva Kapela. Mraz je neusmiljeno pritiskal, po malem je snežilo. Po blagoslovu so delavci pobrali zmrznjeno grozdje in v kleti stisnili nekaj sto litrov ledenega vina. Na nedeljo po Veliki noči (na belo nedeljo) so se zbrali ob cerkvi motoristi kapelskega motorističnega kluba Atila k blagoslovu motorjev. Molili smo za srečno vožnjo naših motoristov, saj skoraj vsak teden beremo o nesrečah motoristov na naših cestah. Priporočili smo jim tudi vožnjo po pameti. - Prvo nedeljo v mesecu maju pa so se zopet zbrali gasilci iz naših občinskih gasilskih društev, (7 društev po številu), kot že vrsto let ob prazniku sv. Florijana, ki je zavetnik gasilcev 4. maja organiziramo srečanje na Kapeli, najprej v cerkvi, potem pa ob prijetnem prijateljskem druženju zunaj ob kapelski cerkvi. Ob tej priliki se zahvalimo našim gasilcem, ki so vedno požrtvovalno pripravljeni prihiteti na pomoč ob požarih ali drugih naravnih nesrečah. Letos, ko je bilo že osmič tako srečanje, se jim je kapelski župnik in častni dekan Tone Hribernik zahvalil za priznanje in zahvalo, ki so mu jo podarili, kakor so zapisali na plaketi: Za uspešno dolgoletno sodelovanje.»kadar plamen pogube plapola, bije, toži, vpije plat zvona. Na pomoč«(besede na plaketi). Naj bo omenjen še samo vaški praznik v Hrastje Moti, ob praznovanju svetnika, kateremu je posvečena kapela v Hrastju, sv. Janezu Nepomuku. Po praznovanju v cerkvici in pred njo, se je praznovanje nadaljevalo pri gasilskem domu. V prijetnem razpoloženju se je druženje podaljšalo do večernih ur. Naj sklenem ta župnijski pregled nekaj župnijskih dogodkov iz duhovnega in materialnega življenja našega župnijskega občestva. Trudimo se, da bi vnesli v naše delo čim več življenja. Veliko truda je potrebno vlagati v delo v Gospodovem vinogradu, pa tudi brez dela v župnijskem vinogradu ne bi bilo zaželjenih sadov, tudi ne bi bilo rujne kapljice, Bogu hvala za sadove enega in drugega vinograda.»bog s trto se kot viničar ukvarja, / skrbi, da letni časi si sledijo / in opravila umnega kletarja. / Ko na Martinovo se mošt zbistri, / se vino v mašnem kelihu zlati / in v težkih polovnjakih diha v kleti«(iz iste pesmi). Tone Hribernik, Kapela

Obtočne črpalke s tremi hitrostmi

Obtočne črpalke s tremi hitrostmi Obtočne črpalke s tremi hitrostmi TENIČNE LASTNOSTI / ӀӀ Velikost priključka / DN ( ) Izvedba priključka /.. Pretok max. /..... Tlak max. / Nazivni tlak / Moč max. / Električna napetost / Stopnja zaščite

Detaljer

KATEGORIZACIJA GASILSKIH ENOT in STRATEGIJA RAZVOJA GASILSTVA V OBČINI SEMIČ DO LETA 2014

KATEGORIZACIJA GASILSKIH ENOT in STRATEGIJA RAZVOJA GASILSTVA V OBČINI SEMIČ DO LETA 2014 Gasilska zveza SEMIČ Črnomaljska cesta 3 8333 Semič KATEGORIZACIJA GASILSKIH ENOT in STRATEGIJA RAZVOJA GASILSTVA V OBČINI SEMIČ DO LETA 2014 1. UVOD: Na podlagi 73. in 76 člena Zakona o varstvu pred naravnimi

Detaljer

LETNI DELOVNI NAČRT EKONOMSKE ŠOLE MURSKA SOBOTA SREDNJE ŠOLE IN GIMNAZIJE. za šolsko leto 2017/2018

LETNI DELOVNI NAČRT EKONOMSKE ŠOLE MURSKA SOBOTA SREDNJE ŠOLE IN GIMNAZIJE. za šolsko leto 2017/2018 02 521 34 00 02 521 34 50 http://www.ekonomska-ms.si LETNI DELOVNI NAČRT EKONOMSKE ŠOLE MURSKA SOBOTA SREDNJE ŠOLE IN GIMNAZIJE za šolsko leto 2017/2018 Murska Sobota, september 2017 KAZALO VSEBINE 1 UVOD

Detaljer

Javni zavod Sotočje Medvode Ostrovrharjeva ulica Medvode POSLOVNO POROČILO ZAVODA ZA ŠPORT IN TURIZEM MEDVODE ZA LETO 2015

Javni zavod Sotočje Medvode Ostrovrharjeva ulica Medvode POSLOVNO POROČILO ZAVODA ZA ŠPORT IN TURIZEM MEDVODE ZA LETO 2015 Javni zavod Sotočje Medvode Ostrovrharjeva ulica 4 1215 Medvode POSLOVNO POROČILO ZAVODA ZA ŠPORT IN TURIZEM MEDVODE ZA LETO 2015 KAZALO 1. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE 4 2. URESNIČEVANJE LETNIH CILJEV

Detaljer

Mučan. Glasilo Občine Muta JUNIJ 2018 Letnik XV. MUČAN številka 30. JUNIJ 2018

Mučan. Glasilo Občine Muta JUNIJ 2018 Letnik XV. MUČAN številka 30. JUNIJ 2018 Mučan 30 Glasilo Občine Muta JUNIJ 2018 Letnik XV 1 MUČAN številka 30. JUNIJ 2018 3 UVODNIK ŽUPANA 4 DOBRODELNOST Ponovno smo počistili Muto Zahvala ŠMD Gortina Zahvala TD Muta Pomoč v hrani 5 IZ DELA

Detaljer

LETNO POROČILO. Regijske organizacije Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije LJUBLJANA IN OKOLICA

LETNO POROČILO. Regijske organizacije Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije LJUBLJANA IN OKOLICA LETNO POROČILO 2015 Regijske organizacije Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije LJUBLJANA IN OKOLICA»Kritiki se izognemo le Na en način: Ne stori ničesar, Ne reči ničesar, In bodi nihče.«aristotel

Detaljer

KATEGORIZACIJA GASILSKIH ENOT in STRATEGIJA RAZVOJA GASILSTVA V OBČINI SEMIČ do leta 2014

KATEGORIZACIJA GASILSKIH ENOT in STRATEGIJA RAZVOJA GASILSTVA V OBČINI SEMIČ do leta 2014 Gasilska zveza SEMIČ Črnomaljska cesta 3 8333 Semič KATEGORIZACIJA GASILSKIH ENOT in STRATEGIJA RAZVOJA GASILSTVA V OBČINI SEMIČ do leta 2014 1. UVOD: Na podlagi 73. in 76 člena Zakona o varstvu pred naravnimi

Detaljer

2 Evropska nagrada za preureditve nabrežij in mostove na Ljubljanici. 4 Odprt Fabianijev most let festivala Ljubljana

2 Evropska nagrada za preureditve nabrežij in mostove na Ljubljanici. 4 Odprt Fabianijev most let festivala Ljubljana XXX Glasilo Mestne občine Ljubljana, letnik XVII, številka 7, september 2012, ISSN 1318-797X 2 Evropska nagrada za preureditve nabrežij in mostove na Ljubljanici 4 Odprt Fabianijev most 20 60 let festivala

Detaljer

CELOVITA NAVODILA ZA DELO PRI PREDMETU S POMEMBNIMI DATUMI IN OBVEZNOSTMI ZA PRISTOP K IZPITU

CELOVITA NAVODILA ZA DELO PRI PREDMETU S POMEMBNIMI DATUMI IN OBVEZNOSTMI ZA PRISTOP K IZPITU UČNI NAČRT: CELOVITA NAVODILA ZA DELO PRI PREDMETU S POMEMBNIMI DATUMI IN OBVEZNOSTMI ZA PRISTOP K IZPITU pri predmetu Nosilca: prof. dr. Vlado Dimovski in doc. dr. Sandra Penger, koordinatorka predavanj

Detaljer

Številka 103 Letnik 12 Junij rožnik Poštnina plačana pri pošti 8275 Škocjan. Naši koraki. Glasilo Občine Škocjan. Naša lepa nova šola

Številka 103 Letnik 12 Junij rožnik Poštnina plačana pri pošti 8275 Škocjan. Naši koraki. Glasilo Občine Škocjan. Naša lepa nova šola Poštnina plačana pri pošti 8275 Škocjan Številka 103 Letnik 12 Junij rožnik 2006 Naši koraki Glasilo Občine Škocjan Naša lepa nova šola Drage občanke in občani Občine Škocjan! 14. junija 2006, ob dnevu

Detaljer

Avgust 2009 Poslovni sistem Mercator, d.d. Uprava

Avgust 2009 Poslovni sistem Mercator, d.d. Uprava Avgust 2009 Poslovni sistem Mercator, d.d. Uprava !!!! " STRATEGIJA POSLOVANJA SKUPINE MERCATOR 13 VPLIV GOSPODARSKIH RAZMER NA POSLOVANJE V OBDOBJU I - VI 2009 15 RAZVOJ IN INVESTICIJE 16 TRŽENJE 18 Tržni

Detaljer

POGOJI ZA NAPREDOVANJE NA UNIVERZITETNIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH 1. STOPNJE FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V MARIBORU ZA VPIS V ŠTUDIJSKO LETO 2012/2013

POGOJI ZA NAPREDOVANJE NA UNIVERZITETNIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH 1. STOPNJE FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V MARIBORU ZA VPIS V ŠTUDIJSKO LETO 2012/2013 POGOJI ZA NAPREDOVANJE NA UNIVERZITETNIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH 1. STOPNJE FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V MARIBORU ZA VPIS V ŠTUDIJSKO LETO 2012/201 Potrjeno na 15. redni seji Komisije za študijske zadeve

Detaljer

Slovenskidimnik. Cenik 18

Slovenskidimnik. Cenik 18 Slovenskidimnik Slovenskidimnik Cenik 18 Kazalo Cenik 2018 Oznaka Opis Stran Sistem 100 Enojni Ø 140/160/180/200 mm 03 Sistem 200 Dvojni Ø 120/140/160/180/200 mm 09 Sistem 300 Ozki Ø 120 mm 14 Sistem 400

Detaljer

Lovska družina Krka. Ustanovitev Lovske družine

Lovska družina Krka. Ustanovitev Lovske družine Lovska družina Krka Ustanovitev Lovske družine Lovska družina Krka je bila ustanovljena leta 1946. Na področju današnjega lovišča je bila v tem letu ustanovljena še LD Muljava. Leta 1949, ko je prišlo

Detaljer

SEZNAM UČBENIKOV, DELOVNIH ZVEZKOV IN ŠOLSKIH POTREBŠČIN za 5. razred osnovne šole (Šolsko leto 2018/2019)

SEZNAM UČBENIKOV, DELOVNIH ZVEZKOV IN ŠOLSKIH POTREBŠČIN za 5. razred osnovne šole (Šolsko leto 2018/2019) SEZNAM UČBENIKOV, DELOVNIH ZVEZKOV IN ŠOLSKIH POTREBŠČIN za 5. razred osnovne šole (Šolsko leto 2018/2019) Učbeniki (učbeniški sklad brezplačna izposoja): M. Blažič: Radovednih pet 5, berilo, Rokus-Klett

Detaljer

Spoštovani bralec, spoštovana bralka! STRAN 36-40

Spoštovani bralec, spoštovana bralka! STRAN 36-40 nova EKIPA SE VAM PREDSTAVI NOVICE Spoštovani bralec, spoštovana bralka! WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK XLIV - JUNIJ 2013 - ŠT. 6 DRUŽBA STRAN 36-40 LOGAŠKE NOVICE JUNIJ 2013 št. 6 1

Detaljer

Li Hongzhi. Falun Gong. Slovenski prevod

Li Hongzhi. Falun Gong. Slovenski prevod Li Hongzhi Falun Gong Slovenski prevod Kazalo Poglavje I... 1 Uvod... 1 1. Izvori Qigonga... 2 2. Qi in Gong... 4 3. Potencial gonga in nadnaravne sposobnosti... 5 4. Tretje oko... 10 5. Qigong zdravljenje

Detaljer

ISSN LETNIK MAREC 2015 TEVILKA

ISSN LETNIK MAREC 2015 TEVILKA www.trzic.si/casopis_trzican.asp ISSN 1581-4831 LETNIK 19 2. MAREC 2015 TEVILKA 2 Izbor vsebine Župan z nami 3 Spremljamo, poročamo Sprejet občinski proračun za leto 2015 4 Mladinski center Tržič 4 Krajevna

Detaljer

Loški potok slavi Za praznik bodo 30. julija odprli novo šolo

Loški potok slavi Za praznik bodo 30. julija odprli novo šolo NOVO MESTO, četrtek, 20. julija 1972-2 9 (1164) ' Leto XXIII u W - Jutri bo na kopa- Playaini miting. Razen do-?v * ga bodo udeležili* 2 e Marbuiga v ZRN, ki so vks o23 te

Detaljer

VZPOREDNA ROMOM V SLOVENIJI NISTA ZAGOTOVLJENI PRAVICI DO IN VODE

VZPOREDNA ROMOM V SLOVENIJI NISTA ZAGOTOVLJENI PRAVICI DO IN VODE VZPOREDNA ROMOM V SLOVENIJI NISTA ZAGOTOVLJENI PRAVICI DO IN VODE 1 Easton Street United Kingdom 1 da se vse take uporabe registrirajo pri njih, da bodo lahko uporabo v drugih publikacijah, prevod ali

Detaljer

Poslovni sistem Mercator, d.d. Uprava. Avgust 2008

Poslovni sistem Mercator, d.d. Uprava. Avgust 2008 Avgust 2008 Poslovni sistem Mercator, d.d. Uprava !!!!! STRATEGIJA POSLOVANJA SKUPINE MERCATOR 13 VPLIV GOSPODARSKIH RAZMER NA POSLOVANJE V OBDOBJU 1-6 2008 16 RAZVOJ IN INVESTICIJE 17 TRŽENJE 20 Tržni

Detaljer

Začetek gradnje savske verige

Začetek gradnje savske verige Št. 49 (2000) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 10. decembra 1987 Cena: 400 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNM ŽARK Začetek gradnje KATV Minuli petek, po treh mesecih

Detaljer

DOLOČITEV VRSTE IN ŠTEVILA GASILNIKOV Gregor Kušar, univ. dipl. kem. Odgovorni projektant požarne varnosti Komplast d.o.o.

DOLOČITEV VRSTE IN ŠTEVILA GASILNIKOV Gregor Kušar, univ. dipl. kem. Odgovorni projektant požarne varnosti Komplast d.o.o. DOLOČITEV VRSTE IN ŠTEVILA GASILNIKOV Gregor Kušar, univ. dipl. kem. Odgovorni projektant požarne varnosti Komplast d.o.o. Povzetek Glede na spremembe in novosti pri gasilnih aparatih smo ocenili, da bi

Detaljer

Ni razlogov za izredno stanje

Ni razlogov za izredno stanje Včerajšnji dan je bil posebno doživetje za prvošolčke, ki so ponosni nad svojo odraslostjo in z malo treme in strahu pred neznanim, prvič stopili čez šolski prag. Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 67

Detaljer

NOVICE OB^INE RA^E-FRAM TURIZEM

NOVICE OB^INE RA^E-FRAM TURIZEM TURIZEM Zaklju~ek projekta "Moja de`ela - lepa in gostoljubna 2008" Podelitev priznanj in plaket za lepo urejeno okolje in prizadevanje za lepši videz našega kraja za leto 2008 Ob zaklju~ku projekta "Moja

Detaljer

novice ELEKTRO IZ VSEBINE Interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Leto VII avgust - oktober 2007, πtevilka 4 SonËne elektrarne za Zeleno energijo

novice ELEKTRO IZ VSEBINE Interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Leto VII avgust - oktober 2007, πtevilka 4 SonËne elektrarne za Zeleno energijo novice ELEKTRO Interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Leto VII avgust - oktober 2007, πtevilka 4 IZ VSEBINE Poslovanje Elektra Ljubljana, d. d. v prvem polletju 2007 SonËne elektrarne za Zeleno energijo

Detaljer

Na naslovnici: Jana Vizjak, Lastna podoba, olje na laneno platno 170 x 85 cm, 1999, slikarkina last, foto: Boris Gaberščik Na notranjih straneh

Na naslovnici: Jana Vizjak, Lastna podoba, olje na laneno platno 170 x 85 cm, 1999, slikarkina last, foto: Boris Gaberščik Na notranjih straneh Na naslovnici: Jana Vizjak, Lastna podoba, olje na laneno platno 170 x 85 cm, 1999, slikarkina last, foto: Boris Gaberščik Na notranjih straneh ovitka: Jana Vizjak, Elevacija Magdalene Gornik, olje na

Detaljer

Z A P I S N I K. 1. točka: Otvoritev seje in ugotovitev sklepčnosti

Z A P I S N I K. 1. točka: Otvoritev seje in ugotovitev sklepčnosti Republika Slovenija OBČINA RAČE-FRAM Grajski trg 14, 2327 Rače Štev.: 062-02-31/06 Datum: 31.05.2006 Z A P I S N I K 31. redne seje Občinskega sveta Občine Rače-Fram, ki je bila v Beli dvorani gradu v

Detaljer

Revija Slovenskih železnic

Revija Slovenskih železnic Julij avgust 2013 Revija Slovenskih železnic Aktualno Letos skoraj šest milijonov evrov dobička Aktualno Predsednica vlade obiskala razstavni prostor SŽ na Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti Urejanje

Detaljer

SPORO^ILA, OBVESTILA, VABILA

SPORO^ILA, OBVESTILA, VABILA SPORO^ILA, OBVESTILA, VABILA POZOR ZELO POMEMBNO: Spremembe, ki jih za ob~ane prina{a ZUPJS Ker s 1.1.2012 prihaja, kot posledica začetka izvajanja Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, do

Detaljer

OSNOVNA ŠOLA KOZARA NOVA GORICA, Kidričeva 35, 5000 Nova Gorica LDN 2017/2018. OSNOVNA ŠOLA KOZARA NOVA GORICA Kidričeva NOVA GORICA

OSNOVNA ŠOLA KOZARA NOVA GORICA, Kidričeva 35, 5000 Nova Gorica LDN 2017/2018. OSNOVNA ŠOLA KOZARA NOVA GORICA Kidričeva NOVA GORICA OSNOVNA ŠOLA KOZARA NOVA GORICA Kidričeva 35 5000 NOVA GORICA 1 KAZALO SPLOŠNI PODATKI... 5 1. SPLOŠNA DOLOČILA... 5. STATUSNA DOLOČILA... 5 3. DEJAVNOST ZAVODA... 5 4. ORGANI ZAVODA... 6 UČENCI PO KRAJU

Detaljer

UČBENIKI IN DELOVNI ZVEZKI ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015

UČBENIKI IN DELOVNI ZVEZKI ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015 UČBENIKI IN DELOVNI ZVEZKI ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015 Ljubljana, junij 2014 1. RAZRED 1. M. Grginič: ABC 1, Poslušamo - govorimo, pišemo - beremo, delovni zvezek, 1. del, PRENOVA 2013, IZOLIT, EAN: 9789616625524

Detaljer

Glasilo občine Loška dolina. Letnik 13 maj, 2012 št. 2 (64)

Glasilo občine Loška dolina. Letnik 13 maj, 2012 št. 2 (64) Glasilo občine Loška dolina Letnik 13 št. 2 (64) Vabimo vas na etnološko turistične prireditve V DEŽELI OSTRNIC 2012 četrtek, 24. maj 2012 Grad Snežnik 18.00 Odprtje razstave likovnih in tehniških del

Detaljer

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12 in 57/12-ZUPUDPP-A) v povezavi s prvim odstavkom 30. člena Zakona

Detaljer

13. REDNO SEJO OBČINSKEGA SVETA OBČINE STARŠE, KI BO V SREDO, 21. SEPTEMBRA 2016 OB 17. URI V PROSTORIH SEJNE SOBE OBČINE STARŠE, STARŠE

13. REDNO SEJO OBČINSKEGA SVETA OBČINE STARŠE, KI BO V SREDO, 21. SEPTEMBRA 2016 OB 17. URI V PROSTORIH SEJNE SOBE OBČINE STARŠE, STARŠE OBČINA STARŠE OBČINSKI SVET STARŠE 93 2205 STARŠE Številka: 032- /2016 Datum: 12. 9. 2016 Na podlagi 18. člena Statuta Občine Starše (MUV št. 6/2012) S K L I C U J E M 13. REDNO SEJO OBČINSKEGA SVETA OBČINE

Detaljer

Podblega{ke. letnik 15, številka 1 januar novice GLASILO OBČINE GORENJA VAS - POLJANE

Podblega{ke. letnik 15, številka 1 januar novice GLASILO OBČINE GORENJA VAS - POLJANE Podblega{ke letnik 15, številka 1 januar 2011 novice GLASILO OBČINE GORENJA VAS - POLJANE 1 Iz županovega dnevnika 2. december: Sestanek na ministrstvu za okolje in prostor za radi umeščanja 4. razvojne

Detaljer

Kapital. Nezaslišane napovedi na globalnih trgih. "Povečujemo delež v Sloveniji," Gašpar Ogris Martič. Drzne podjetniške ideje Slovenski start upi

Kapital. Nezaslišane napovedi na globalnih trgih. Povečujemo delež v Sloveniji, Gašpar Ogris Martič. Drzne podjetniške ideje Slovenski start upi Start up Kapital februar CENA 4,90 EUR "Povečujemo delež v Sloveniji," Gašpar Ogris Martič Predsednik uprave Sberbank Drzne podjetniške ideje Slovenski start upi Nepremičninski davek Nov udarec po državljanih

Detaljer

Zdrava prehrana Kaj je Diabetes forum? Diabetična nevropatija Kaj moramo vedeti o prehranskih dopolnilih? Najpogostejša vprašanja o krvnem pritisku

Zdrava prehrana Kaj je Diabetes forum? Diabetična nevropatija Kaj moramo vedeti o prehranskih dopolnilih? Najpogostejša vprašanja o krvnem pritisku Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije ISSN 1408-1164 Javno glasilo 95 b o l e z e n Številka 78 februar 2009 Cena 1,54 www.diabetes-zveza.si Zdrava prehrana Kaj je Diabetes forum? Diabetična nevropatija

Detaljer

Slovenska oznaka Angleška oznaka Funkcija. I-sistem logični IN logični ALI logični NE

Slovenska oznaka Angleška oznaka Funkcija. I-sistem logični IN logični ALI logični NE Tomaž BARTOL Strokovne, tehnične in znanstvene informacije Oddelek za zootehniko Domžale, 2009 Vsebina predavanj 1 ISKALNE TEHNIKE NA SPLOŠNO 2 1.1 Iskalna sintaksa in iskalni (boolovi) operatorji 2 1.2

Detaljer

petek izide Priloga Gorenjski upokojenec

petek izide Priloga Gorenjski upokojenec mali oglas velika prilož petek izide B O R Z A, V R E D N O S T N I F»APIRJI, PRODAJA, NAKtPI IN SVKTOVANJE: v Oddelku vrednostnih papiijcv na sedežu Gorenjske banke, (04/208-43-28.04/208-44-1^ PKOD/VJA:

Detaljer

RAZPIS. KRAJ: Novo mesto, Seidlova cesta 1 DATUM: 29. in ORGANIZATOR: ŠRD FIT KLUB PROGRAM

RAZPIS. KRAJ: Novo mesto, Seidlova cesta 1 DATUM: 29. in ORGANIZATOR: ŠRD FIT KLUB PROGRAM NOVOMEŠKI ½ MARATON RAZPIS KRAJ: Novo mesto, Seidlova cesta 1 DATUM: 29. in 30. 9. 2018 ORGANIZATOR: ŠRD FIT KLUB PROGRAM SOBOTA, 29. 9. 2018 Novi trg 16:00 VPIS OTROŠKI TEKI in DVIG ŠTARTNIH PAKETOV 17:20

Detaljer

IPA - MEDNARODNA POLICIJSKA ZVEZA, SEKCIJA SLOVENIJA

IPA - MEDNARODNA POLICIJSKA ZVEZA, SEKCIJA SLOVENIJA IPA MEDNARODNA POLICIJSKA ZVEZA SEKCIJA SLOVENIJA 2015 IPA - MEDNARODNA POLICIJSKA ZVEZA, SEKCIJA SLOVENIJA Ljubljanska 12, Si-3000 Celje, Slovenija E-pošta: ipa_slovenia_lipnik@siol.net www.ipaslovenija.org

Detaljer

Letno poročilo JAVNEGA ZAVODA GORENJSKE LEKARNE

Letno poročilo JAVNEGA ZAVODA GORENJSKE LEKARNE Letno poročilo JAVNEGA ZAVODA GORENJSKE LEKARNE 2015 letno poročilo 2015 kazalo 1 Uvod 3 1.1 Nagovor direktorice 3 1.2 Predstavitev Gorenjskih lekarn 3 1.2.1 Osnovni podatki o zavodu 3 1.2.2 Zgodovina

Detaljer

POROČILO DELA LTO ZAVODA ZA TURIZEM OBČINE KRANJSKA GORA JANUAR DECEMBER 2015

POROČILO DELA LTO ZAVODA ZA TURIZEM OBČINE KRANJSKA GORA JANUAR DECEMBER 2015 Poročilo dela LTO Kranjska Gora 2015 POROČILO DELA LTO ZAVODA ZA TURIZEM OBČINE KRANJSKA GORA JANUAR DECEMBER 2015 Kranjska Gora, januar 2016 KAZALO UVOD... 3 1 PROMOCIJSKA FUNKCIJA... 4 1.1 TRŽNE MANIFESTACIJE...

Detaljer

Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012

Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 Ljubljana, julij 2008 Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih

Detaljer

OBALNE LEKARNE KOPER FARMACIE COST1ERE CAPODISTRIA

OBALNE LEKARNE KOPER FARMACIE COST1ERE CAPODISTRIA FARMACIE COST1ERE CAPODISTRIA OBCINA IZOLA - COMUNE DIISOLA Miran ZLOGAR, Visji svetovalec za druzbene dejavnosti in ISNS Spostovani, v prilogi Vam posredujemo cistopis Financnega nacrta javnega zavoda

Detaljer

Vzdrževanje IT strojne opreme

Vzdrževanje IT strojne opreme _ *Ponudnik: Vzdrževanje IT strojne opreme 2018-2022 OBRAZCI ZA UGOTAVLJANE TEHNIČNE USPOSOBLJENOSTI Tehnični pogoji POMEMBNO! Za vsak pogoj je potrebno priložiti (veljaven certifikat, ustrezno izjavo

Detaljer

Planica 2016 Ljubljana, Bilten/Bulletin 7

Planica 2016 Ljubljana, Bilten/Bulletin 7 Bilten/Bulletin 7 Lista igralcev Ime Kat ELO LRat Fed. Klub 1. Mazi Leon IM 2331 2449 SLO ŠS TZ Prevodi Dvojka 2. Zorko Dušan MK 2177 2346 SLO ŠS TZ Prevodi Dvojka 3. Kolarič Špela WFM 2035 2204 SLO ŠD

Detaljer

OSNOVNA ŠOLA KOZARA NOVA GORICA, Kidričeva 35, 5000 Nova Gorica LDN 2016/2017. OSNOVNA ŠOLA KOZARA NOVA GORICA Kidričeva NOVA GORICA

OSNOVNA ŠOLA KOZARA NOVA GORICA, Kidričeva 35, 5000 Nova Gorica LDN 2016/2017. OSNOVNA ŠOLA KOZARA NOVA GORICA Kidričeva NOVA GORICA OSNOVNA ŠOLA KOZARA NOVA GORICA Kidričeva 35 5000 NOVA GORICA 1 KAZALO SPLOŠNI PODATKI... 5 1. SPLOŠNA DOLOČILA... 5. STATUSNA DOLOČILA... 5 3. DEJAVNOST ZAVODA... 5 4. ORGANI ZAVODA... 6 UČENCI PO KRAJU

Detaljer

Drobtinice. Asterix tokrat na Škotskem, Uderzo se od stripa poslavlja

Drobtinice. Asterix tokrat na Škotskem, Uderzo se od stripa poslavlja Predstavitev Kje smo Kontakt Delovni čas Novo-stripi Novo-ostalo Povpraševanje Drobtinice Galerija Drobtinice 30.03.2013 Iztok Sitar v Slovenskem magazinu Čas: 14:10 http://tvslo.si/predvajaj/slovenski-magazin-mozaicna-oddaja/ava2.162562158/

Detaljer

S papirja na tablico izzivi za prihodnost Vigdis Moe Skarstein

S papirja na tablico izzivi za prihodnost Vigdis Moe Skarstein S papirja na tablico izzivi za prihodnost Vigdis Moe Skarstein Ravnateljica Nacionalne knjižnice Norveške (National Librarian) Digitalna strategija Nacionalne knjižnice Digitalizacija vseh zbirk Sistematično

Detaljer

ČRNOMELJ. O D L O K o Občinskem prostorskem načrtu Občine Črnomelj

ČRNOMELJ. O D L O K o Občinskem prostorskem načrtu Občine Črnomelj Uradni list Republike Slovenije Št. 82 / 17. 10. 2011 / Stran 10645 ČRNOMELJ 3504. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Črnomelj Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list

Detaljer

ŠOLA, DOBER DAN obvestila staršem 2017/18

ŠOLA, DOBER DAN obvestila staršem 2017/18 ŠOLA, DOBER DAN obvestila staršem 2017/18 Zala Bernetič, 2. b Ustvarjalnost je nalezljiva, širite jo naprej. OSNOVNA ŠOLA ŽIROVNICA Zabreznica 4, 4274 Žirovnica Tel.: 04/5 809 150 faks: 04/5 809 155 e-pošta:

Detaljer

Oprema za vaš dom na enem mestu

Oprema za vaš dom na enem mestu 2. marec 2010 65 mojdom 247 Oprema za vaš dom na enem mestu V podjetju lipbled se ponašamo z več kot 60-letno tradicijo na področju lesne industrije. Z bogatimi izkušnjami, ki smo jih pridobili tako na

Detaljer

Seznam potrebščin za šolsko leto 2018 za 1. razred

Seznam potrebščin za šolsko leto 2018 za 1. razred Seznam potrebščin za šolsko leto 2018 za 1. razred 1 ZVEZEK veliki A4, TAKO LAHKO, 11 mm črta SLJ 1 ZVEZEK veliki A4, TAKO LAHKO, 1 cm karo MAT 1 ZVEZEK veliki A4, TAKO LAHKO, brezčrtni SLJ 1 ZVEZEK mali

Detaljer

Zamejitev odlomka Mr 1,21-28 Zamejitev odlomka Mr 1,

Zamejitev odlomka Mr 1,21-28 Zamejitev odlomka Mr 1, KORAKI EKSEGETSKE ANALIZE Eksegeza Evangelijev in Apostolskih del Eksegetska analiza Osem korakov eksegetske analize 1. Zamejitev odlomka 2. Členitev in strukturiranje teksta 3. Vključenost odlomka v kontekst

Detaljer

Spoštovani bralec, spoštovana bralka!

Spoštovani bralec, spoštovana bralka! nova EKIPA SE VAM PREDSTAVI NOVICE Spoštovani bralec, spoštovana bralka! WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK XLV - MAJ 2014 - ŠT. 5 DRUŽBA STRAN 9-20 LOGAŠKE NOVICE MAJ 2014 št. 5 1 PRAKTIKUM

Detaljer

s: Svel Meslne obcine Kranj se je seznanil s porocilom 0 delu LAS za preprecevanje zlorabe drog v meslni obcini Kranj za lelo 2016.

s:   Svel Meslne obcine Kranj se je seznanil s porocilom 0 delu LAS za preprecevanje zlorabe drog v meslni obcini Kranj za lelo 2016. MESTNA OBCINA KRANJ Zupan Siovenski trg 1, 4000 Kranj T: 04 237 31 01 F: 04 237 31 06 E: mok@kranj.si s: www.kranj.si 7. SVET MESTNE OBCINE KRANJ Slevilka: 122-115/2016-12 (47/04) Dalum: 6.3.2017 ZADEVA:

Detaljer

ISSN ISBN CPA 2008 KLASIFIKACIJA PROIZVODOV PO DEJAVNOSTI. Klasifikacije

ISSN ISBN CPA 2008 KLASIFIKACIJA PROIZVODOV PO DEJAVNOSTI. Klasifikacije ISSN 1408-9114 ISBN 978-961-239-235-2 CPA 2008 KLASIFIKACIJA PROIZVODOV PO DEJAVNOSTI Klasifikacije št. 12 Ljubljana, 2011 ISSN 1408-9114 ISBN 978-961-239-235-2 CPA 2008 KLASIFIKACIJA PROIZVODOV PO DEJAVNOSTI

Detaljer

Skupaj za zdravje človeka in narave

Skupaj za zdravje človeka in narave Skupaj za zdravje človeka in narave november, 2008 brezplačni izvod www.zazdravje.net tema meseca: Doktor, kaj je z menoj? 1 Ponatis je že v prodaji! Cena priročnika je samo 10 EUR Veste, da antibiotiki

Detaljer

Kazalo. Lekcija 1: Hitri (nakupovalni) tečaj. Lekcija 2: Kuhinjska preobrazba. Lekcija 3: Spoznajte vašega ''cukrčka''

Kazalo. Lekcija 1: Hitri (nakupovalni) tečaj. Lekcija 2: Kuhinjska preobrazba. Lekcija 3: Spoznajte vašega ''cukrčka'' Kazalo Lekcija 1: Hitri (nakupovalni) tečaj Lekcija 2: Kuhinjska preobrazba Lekcija 3: Spoznajte vašega ''cukrčka'' Lekcija 4: Pozeleneti moramo z veliko pisanega Lekcija 5: Poglobimo se v maščobo Lekcija

Detaljer

Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev

Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev Letnik: 3 Številka: 1 December 2006 ISSN 1581-9701 Projekt delno financira Evropska Unija. Program INTEREG IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006. DOBRODOŠLI

Detaljer

Seja prekinjena zaradi velikega števila amandmajev, stran 6. Prejeli smo iz SLS in SDS, stran 6, 7. Pogovor z županom Igorjem Drakslerjem, stran 8

Seja prekinjena zaradi velikega števila amandmajev, stran 6. Prejeli smo iz SLS in SDS, stran 6, 7. Pogovor z županom Igorjem Drakslerjem, stran 8 Loški utrip - glasilo, ki izhaja na podroèju obèin: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas - Poljane, Žiri, delno Kranj Naklada: 13.200 izvodov Izhaja meseèno, gospodinjstva ga prejemajo brezplaèno. Glavni

Detaljer

PROGRAM ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE ZA LETA

PROGRAM ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE ZA LETA Ulica Pohorskega bataljona 12 2310 Slovenska Bistrica Tel.: +386 (0)2 8055-400 Faks: +386 (0)2 8055-410 E-pošta: info@komunala-slb.si Splet: www.komunala-slb.si ID za DDV: SI32621213 TRR pri Nova KBM d.d.:

Detaljer

PM poklicna matura ZI zaključni izpiti ZOFVI Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja

PM poklicna matura ZI zaključni izpiti ZOFVI Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja SREDNJE ŠOLE ZA OBLIKOVANJE MARIBOR Pogosto uporabljene kratice: VP velika predavalnica TO tehnik oblikovanja MT medijski tehnik F frizer GO grafično oblikovanje MO modno oblikovanje UP oblikovanje uporabnih

Detaljer

novice ELEKTRO IZ VSEBINE Interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Leto X poletje 2010, πtevilka 3

novice ELEKTRO IZ VSEBINE Interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Leto X poletje 2010, πtevilka 3 novice ELEKTRO Interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Leto X poletje 2010, πtevilka 3 IZ VSEBINE Intervju s predsednikom uprave Andrejem RibiËem Investicije v letu 2010 Kabel 110 kv RTP 110/10 kv Šiška-RTP

Detaljer

IME IN PRIIMEK: NASLOV: TELEFON: RAZRED, ODDELEK:

IME IN PRIIMEK: NASLOV: TELEFON: RAZRED, ODDELEK: IME IN PRIIMEK: NASLOV: TELEFON: RAZRED, ODDELEK: 1 KAZALO VSEBINE 1. UVODNIK... 4 2. OSNOVNE INFORMACIJE, KONTAKTI, URADNE IN GOVORILNE URE, RODITELJSKI SESTANKI, ODJAVA MALICE... 5 3. ORGANI ŠOLE, UPRAVA,

Detaljer

Tjaša Šivic 9.b. OŠ Staneta Žagarja Lipnica 12, 4245 Kropa. Fran Milčinski. Seminarska naloga pri predmetu slovenščina. Mentorica : Marjana Žmavc

Tjaša Šivic 9.b. OŠ Staneta Žagarja Lipnica 12, 4245 Kropa. Fran Milčinski. Seminarska naloga pri predmetu slovenščina. Mentorica : Marjana Žmavc Tjaša Šivic 9.b OŠ Staneta Žagarja Lipnica 12, 4245 Kropa Fran Milčinski Seminarska naloga pri predmetu slovenščina Mentorica : Marjana Žmavc Šolsko leto: 2006/2007 Ovsiše, 1. 5. 2007 1. KAZALO 1. Kazalo.

Detaljer

PRIPOROČILA ZA RAČUNALNIŠKO KONFIGURACIJO ZA DELO S PRO ENGINEER WILDFIRE

PRIPOROČILA ZA RAČUNALNIŠKO KONFIGURACIJO ZA DELO S PRO ENGINEER WILDFIRE PRIPOROČILA ZA RAČUNALNIŠKO KONFIGURACIJO ZA DELO S PRO ENGINEER WILDFIRE Uvod... 1 Konfiguracija 1: modeliranje kosov in manjših sestavov (do ~100 manjših kosov*)... 2 Konfiguracija 2: modeliranje kosov

Detaljer

L E T N I D E L O V N I N A È R T Š O L E

L E T N I D E L O V N I N A È R T Š O L E 23. r azred delek ime in priimek u èenca L E T N I D E L O V N I N A È R T Š O L E 2016/2017 Spoštovani učenci, starši in zaposleni, ob zaključku šolskega leta 2015/2016 sem v uvu k Vsevedki 22 zapisala,

Detaljer

TEKAŠKA PRIPRAVA NA LJUBLJANSKI MARATON ALI KORAKI V TEKAŠKA NEBESA

TEKAŠKA PRIPRAVA NA LJUBLJANSKI MARATON ALI KORAKI V TEKAŠKA NEBESA B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Ekonomist Modul: Organizator poslovanja TEKAŠKA PRIPRAVA NA LJUBLJANSKI MARATON ALI KORAKI V TEKAŠKA NEBESA Mentor: dr. Milan Ambrož, univ. dipl. polit. Lektor: Janez

Detaljer

VARNOST V AVTOMOBILU OTROK IN ODRASLIH

VARNOST V AVTOMOBILU OTROK IN ODRASLIH W OTROK IN ODRASLIH Otroci, nižji od 135 cm, morajo v vozilu imeti poseben varnostni avtosedež. Dojenčki 0 13 kg (od 0 do pribl. 12 mesecev) Vzvratno obrnjena lupinica za dojenčke zagotavlja največjo varnost

Detaljer

OKNA NAGODETI IZ REHAU BRILLIANT-DESIGN UČINKOVITA TOPLOTNA IZOLACIJA IN OBLIKOVNA RAZNOLIKOST ZA BOLJŠO GRADNJO.

OKNA NAGODETI IZ REHAU BRILLIANT-DESIGN UČINKOVITA TOPLOTNA IZOLACIJA IN OBLIKOVNA RAZNOLIKOST ZA BOLJŠO GRADNJO. OKNA NAGODETI IZ REHAU BRILLIANT-DESIGN UČINKOVITA TOPLOTNA IZOLACIJA IN OBLIKOVNA RAZNOLIKOST ZA BOLJŠO GRADNJO www.nagodeti.com ŽIVETI S STILOM IN UDOBJEM Z OKNI IZ REHAU BRILLIANT-DESIGN Okna so investicija

Detaljer

ISSN Fotografija na naslovnici je nastala iz izdelkov Pekarne Pečjak in Mesa Kamnik.

ISSN Fotografija na naslovnici je nastala iz izdelkov Pekarne Pečjak in Mesa Kamnik. U V O D N I K Kuhajmo zase! V slovenski živilski proizvodnji je ogromno dobrih, odličnih podjetij, ki izdelujejo izjemno kakovostno hrano iz izbranih sestavin, ki pripravljajo hrano najprej zase, za svoje

Detaljer

Letnik 0, številka 3

Letnik 0, številka 3 rihtnež Elektronska revija za mlade matematike Letnik 0, številka 3 c Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije http://www.dmfa.si/rihtnez/rihtnezindex.html Vsebina Vsebina Veččleniki (leksander

Detaljer

NORDKAPP in LOFOTI potopis ( junij julij 2007)

NORDKAPP in LOFOTI potopis ( junij julij 2007) NORDKAPP in LOFOTI potopis ( junij julij 2007) Konec lanskega junija sva se po dolgi pripravi odlo!ila prevoziti pot dolgo 8400 km in pogledati iz obale na Nordkappu proti severnemu te!aju. Potovanje je

Detaljer

SEM V PRETEKLEM LETU SEM IN THE PAST YEAR RAZSTAVNA DEJAVNOST SEM V LETU 2016

SEM V PRETEKLEM LETU SEM IN THE PAST YEAR RAZSTAVNA DEJAVNOST SEM V LETU 2016 Etnolog 27 (2017) SEM V PRETEKLEM LETU SEM IN THE PAST YEAR RAZSTAVNA DEJAVNOST SEM V LETU 2016 Nina Zdravi~ Poli~, Maja Kostric Grubi{i} 225 Izbrana krovna tema programa SEM v letu 2016 je bila Migracije

Detaljer

Oblikujte telo še pred odhodom na plažo

Oblikujte telo še pred odhodom na plažo JUNIJ 2014 Kolorex rastlinski izdelki z vsebnostjo starodavnega horopita. Idealna potovalna košarica za varovanje pred glivicami, bakterijami in herpesom. Dober dan, poletje brez glivic! Primerno za diabetike,

Detaljer

o opredelitvi pojma izdelki s poreklom in načinih upravnega sodelovanja

o opredelitvi pojma izdelki s poreklom in načinih upravnega sodelovanja L 117/2 2.5.2006 PROTOKOL št. 3 o opredelitvi pojma izdelki s poreklom in načinih upravnega sodelovanja KAZALO NAOV I SPLOŠNE DOLOČBE Člen 1 Opredelitev pojmov NAOV II OPREDELITEV POJMA IZDELKI S POREKLOM

Detaljer

ODLOČBA KOMISIJE. z dne 25. avgusta (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 3790) (2008/766/ES)

ODLOČBA KOMISIJE. z dne 25. avgusta (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 3790) (2008/766/ES) 10.10.2008 SL Uradni list Evropske unije L 270/31 OLOČ KOMISIJE z dne 25. avgusta 2008 o ekvivalentnosti med kategorijami vozniških dovoljenj (notificirano pod dokumentarno številko (2008) 3790) (esedilo

Detaljer

občine: Šifra KAMNIKK Gradivo: Občina Kamnik Izdelovalec: Številka projekta: Datum: april 2012 Mapa št.:

občine: Šifra KAMNIKK Gradivo: Občina Kamnik Izdelovalec: Številka projekta: Datum: april 2012 Mapa št.: Šifra občine: Grb občine Kamnik 043 Naziv prostorskega akta: Gradivo: Faza: Naročnik in pripravljavec: Župan občine Kamnik: ODLOK O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE KAMNIK K URBANISTIČNI NAČRT MESTA

Detaljer

V deželi fjordov po poti vikingov

V deželi fjordov po poti vikingov V deželi fjordov po poti vikingov U v o d Na Norveškem je dolga, ozka zahodna obala Severnega morja med mestoma Stawanger in Kristiansund poznana pod imenom V e s t l a n d e t. To je dežela mogočnih globokih,

Detaljer

21. Trenerska konferenca, v organizaciji Trenerske organizacije TZS, bo na Otočcu in sicer od 10. do 11. decembra 2016

21. Trenerska konferenca, v organizaciji Trenerske organizacije TZS, bo na Otočcu in sicer od 10. do 11. decembra 2016 TRENERSKA ORGANIZACIJA TENIŠKE ZVEZE SLOVENIJE 21. TRENERSKA KONFERENCA OBVESTILO ZA ČLANICE IN ČLANE TRENERSKE ORGANIZACIJE TENIŠKE ZVEZE SLOVENIJE (TZS) Otočec, Slovenija 10. - 11. december 2016 21.

Detaljer

V tem letu se je izvedla produkcija KrPovej in e-glasila. Sredstva so se porabila za izdelavo promocijskega materiala in postavitev e-točke.

V tem letu se je izvedla produkcija KrPovej in e-glasila. Sredstva so se porabila za izdelavo promocijskega materiala in postavitev e-točke. MESTNA OBČINA KRANJ OBČINSKA UPRAVA Slovenski trg 1, 4000 Kranj tel. 04/ 237 31 00, fax. 04/ 237 31 06 Številka: 410-15/2009-36- (45/01) Datum: 28.03.2011 IV.4. Obrazložitve izvajanja načrta razvojnih

Detaljer

Enkratnost Zemlje -voda in zrak. Voda in kultura: Koliko plemenith misli je bilo zapisano o vodi v zgodovini človeka?

Enkratnost Zemlje -voda in zrak. Voda in kultura: Koliko plemenith misli je bilo zapisano o vodi v zgodovini človeka? Enkratnost Zemlje -voda in zrak Voda in komunikacija: Peter Raspor 22. Marec 2011 Državni svet RS, Ljubljana Voda in komunikacija: Wasser, प न, Voda,,ماء, سۇغارماق,וואסער, מים Augua, Вада, Вода, Sanji,

Detaljer

Tovarna olja Gea d.d. Darilni program 2012/ Sledite srcu.

Tovarna olja Gea d.d. Darilni program 2012/ Sledite srcu. Tovarna olja Gea d.d. Darilni program 2012/2013 www.gea.si Spoštovani! Obdarovanje ob koncu leta je priložnost za izraz spoštovanja, zadovoljstva, naklonjenosti in zahvale našim prijateljem, znancem in

Detaljer

USTAVIMO STARANJE. Proces staranja se običajno začne pri štiridesetih letih

USTAVIMO STARANJE. Proces staranja se običajno začne pri štiridesetih letih USTAVIMO STARANJE Staranje je proces, ki se odvija z različno hitrostjo. Vrsta strokovnjakov se ukvarja z vprašanjem, kako upočasniti procese staranja in posledično podaljšati življenje. Proces staranja

Detaljer

LJUDSKA UNIVERZA KOPER KOPER. Projektna naloga za poklicno maturo s področja. Kemija s poznavanjem blaga ALOE VERA

LJUDSKA UNIVERZA KOPER KOPER. Projektna naloga za poklicno maturo s področja. Kemija s poznavanjem blaga ALOE VERA LJUDSKA UNIVERZA KOPER KOPER Projektna naloga za poklicno maturo s področja Kemija s poznavanjem blaga ALOE VERA Kandidat: Mentor: Maja Kučinič Elda Šik Baruca, prof Program: Ekonomski tehnik (SI) PTI

Detaljer

do minimalno 8 kreativnih objava mjesečno Povlaštena cijena nakon završetka akcije: 900,00 kn

do minimalno 8 kreativnih objava mjesečno Povlaštena cijena nakon završetka akcije: 900,00 kn do 30.09.2015. 9 2 Društvene mreže izrada nove ili redizajn postojeće fan stranice minimalno 4 kreativnih objava mjesečno 1.200,00 kn 50% 600,00 kn Povlaštena cijena nakon završetka akcije: 900,00 kn Yellow:

Detaljer

PRVO PISMO KORINČANOM

PRVO PISMO KORINČANOM PRVO PISMO KORINČANOM, PRVO PISMO KORINČANOM - Rim,+ UVOD - Apd,+;,+; Naslov in pozdrav. Zahvala,+; 8,7 Pavel, po Božji volji poklican apostol Kristusa Jezusa, in brat Sostén Božji Cerkvi, ki je v Korintu,

Detaljer

Innhold. Ka pit tel 1 Inn led ning Barn og sam funn Bo kas opp byg ning... 13

Innhold. Ka pit tel 1 Inn led ning Barn og sam funn Bo kas opp byg ning... 13 Innhold Ka pit tel 1 Inn led ning... 11 Barn og sam funn... 11 Bo kas opp byg ning... 13 Ka pit tel 2 So sia li se rings pro ses sen... 15 For hol det mel lom sam funn, kul tur og so sia li se ring...

Detaljer

r a z p i s t r e t j e j a v n e d r a ž b e, z z v i š e v a n j e m i z k l i c n e c e n e,

r a z p i s t r e t j e j a v n e d r a ž b e, z z v i š e v a n j e m i z k l i c n e c e n e, Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru St 1795/2013 z dne 28.7.2014, nad stečajnim dolžnikom BIGRAD d.o.o. - V STEČAJU, Kolodvorska ulica 37, 2310 Slovenska Bistrica ter na podlagi čl. 334 ZFPPIPP

Detaljer

Jeseničani in Kranjskogorci toplo sprejeli predsednika Tita

Jeseničani in Kranjskogorci toplo sprejeli predsednika Tita Zastave 29 držav vihrajo v Kranju na kinu Center, kjer se odvija letošnji jubilejni peti mednarodni festival športnih in turističnih filmov. Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 71 Ustanovitelji: obč.

Detaljer

Robert Walser SPISI. Prevedel. Slavo Šerc. walser korekture 2 v celoti 7 FINAL.indd :20

Robert Walser SPISI. Prevedel. Slavo Šerc. walser korekture 2 v celoti 7 FINAL.indd :20 Robert Walser SPISI in Prevedel Slavo Šerc walser korekture 2 v celoti 7 FINAL.indd 3 7.3.11 22:20 walser korekture 2 v celoti 7 FINAL.indd 4 7.3.11 22:20 SPISI walser korekture 2 v celoti 7 FINAL.indd

Detaljer

ADORNO IN HEIDEGGER / ADORNO S HEIDEGGERJEM O d modernizma do postmodernizma

ADORNO IN HEIDEGGER / ADORNO S HEIDEGGERJEM O d modernizma do postmodernizma Filozofski vestnik Letnik/Volume XXIII Številka/Number 1 2002 123-136 ADORNO IN HEIDEGGER / ADORNO S HEIDEGGERJEM O d modernizma do postmodernizma 1. A leš E rjavec L eta 1977 je britanski arh itek t C

Detaljer

Zaščitimo se pred nevarnimi klopi

Zaščitimo se pred nevarnimi klopi MAJ 2012 Zaščitimo se pred nevarnimi klopi Vse o astmi Sončne opekline Presne sladice Motnje spanja Lepa koža in nohti Gibanje za starejše Hujšanje Opuščanje kajenja Cepljenje pred potovanji Težave s suhimi

Detaljer

stran 9 jeseniške novice Časopis občine Jesenice, 14. septembra 2018, številka 13

stran 9 jeseniške novice Časopis občine Jesenice, 14. septembra 2018, številka 13 Jeseniške novice so redna priloga časopisa Gorenjski glas Odgovorna urednica: Marija Volčjak Letno izide dvaindvajset številk www.gorenjskiglas.si Anže dobil svojo slikanico Pri založbi DZS je izšla resnična

Detaljer

OSNOVNA ŠOLA LIVADA, VELENJE MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA ŠPORT KEMIKALIJE ALI REALNOST

OSNOVNA ŠOLA LIVADA, VELENJE MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA ŠPORT KEMIKALIJE ALI REALNOST OSNOVNA ŠOLA LIVADA, VELENJE MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA ŠPORT KEMIKALIJE ALI REALNOST Tematsko področje: biologija, sociologija Avtorici: Jerca Aubreht, 9. razred Zala

Detaljer

2. Å R S B E R E T N I N G O G R E G N S K A P F O R A ) Å r s b e r e t n i n g o g r e g n s k a p f o r

2. Å R S B E R E T N I N G O G R E G N S K A P F O R A ) Å r s b e r e t n i n g o g r e g n s k a p f o r I N N K A L L I N G T I L O R D I N Æ R G E N E R A L F O R S A M L I N G 2 0 1 0 O r d i n æ r g e n e r a l f o r s a m l i n g i, a v h o l d e s m a n d a g 3. m ai 2 0 1 0, k l. 1 8 0 0 p å T r e

Detaljer

PROFESIONALCI SO NAVDUŠENI. IZDELAN ZA VAS. > FOTOGRAFIRANJE ŠE NIKOLI NI BILO TAKO ENOSTAVNO. e - pl2

PROFESIONALCI SO NAVDUŠENI. IZDELAN ZA VAS. > FOTOGRAFIRANJE ŠE NIKOLI NI BILO TAKO ENOSTAVNO. e - pl2 PROFESIONALCI SO NAVDUŠENI. IZDELAN ZA VAS. > FOTOGRAFIRANJE ŠE NIKOLI NI BILO TAKO ENOSTAVNO. e - pl2 VČASIH JE POPOLNOST VPRAŠLJIVA. VČASIH NI. Lahko bi rekli, da fotoaparata E-PL2 nismo oblikovali mi.

Detaljer