Požarnoodporno steklo Področje uporabe

Transkript

1 5.13 Požarnoodporno steklo 5.13 V visoki gradnji za fasade, parapete in pregradne stene vedno pogosteje uporabljamo zgolj steklo. Temu trendu sledi tudi zakonodaja, ki v skladu z evropskimi standardi graditeljem postavlja vse ostrejše zahteve, med drugim tudi na področju požarne zaščite. Preventivno požarno zaščito v gradbeništvu lahko delimo na: preprečevanje nastanka požara preprečevanje širjenja požara. Običajno steklo je v smislu požarne varnosti le pogojno uporabno. Če pride v neposredni bližini stekla do požara, na njegovih površinah v nekaj sekundah nastanejo velike temperaturne razlike; v prečni osi med segrevano in hladno površino, v horizontalni in vertikalni osi pa med sredino in robom stekla. Rezultat teh razlik je nastanek nateznih napetosti, na katere je steklo najmanj odporno. V zelo kratkem času se steklo zlomi, kosi zlomljenega stekla padejo iz okvirja in požar se lahko neovirano širi v sosednje prostore Področje uporabe Požarnoodporne zasteklitve v zgradbah morajo preprečevati tako nastanek kot tudi širjenje požara. Standardi določajo, katere zasteklitve so za določeno gradbeno situacijo primerne. Osnovni cilj, ki mu pri tem sledijo, je, da morajo zasteklitve omogočati predvsem učinkovito gašenje ter reševanje ljudi in premoženja. Naloge protipožarnih stekel so tako zelo kompleksne. Ob tem, da ščitijo reševalne poti preprečujejo preskok požara omejujejo požarne pasove varujejo življenja in premoženje omogočajo evakuacijo zgradbe morajo te zasteklitve izpolnjevati tudi naslednje pogoje: omogočati morajo estetski videz in varnost fasade zagotavljati večfunkcionalnost fasade omogočati zastekljevanje z velikimi površinami dovoljevati poenostavitve sistemov za zastekljevanje. 208

2 Terminologija in standardi Standardi definirajo obnašanje materialov in gradbenih konstrukcij v primeru požara ter načine preizkušanja materialov oziroma gradbenih elementov in navajajo kriterije za razvrščanje v varnostne skupine. Danes v praksi uporabljamo še določila nemškega standarda DIN 4102, hkrati pa tudi že nove evropske (slovenske) standarde. DIN 4102 T 13 deli požarnoodporne zasteklitve na: razred G dimnotesne in razred F požarnoodporne. EN 1363: Preizkus požarne odpornosti 1. del: Splošne zahteve EN : Preizkus požarne odpornosti nenosilnih elementov 1. del: Stene EN : Preizkusi požarne odpornosti vrat in drugih zapornih elementov 1. del: Požarna vrata in zapore EN : Preizkusi požarne odpornosti vrat in drugih zapornih sestavov 3. del: Dimna vrata in zapore EN : Požarna klasifikacija gradbenih proizvodov in elementov stavb 1. del: Klasifikacija po podatkih iz preizkusov odziva na ogenj EN : Požarna klasifikacija gradbenih proizvodov in elementov stavb 2. del Klasifikacija po rezultatih preizkusov požarne odpornosti Med preizkusom požarne odpornosti (definira ga EN 1363) so stekla izpostavljena naraščanju temperature, kot to zahtevajo parametri v diagramu s tako imenovano krivuljo standardnega požara (krivulja ETK)

3 Standard EN določa kriterije, po katerih se klasificira ognjevzdržna stekla v naslednje razrede: Razred E zapora za širjenje plamenov ter vnetljivih ali strupenih plinov Razred EW enako kot razred E; dodatno pa je dovoljen še omejen prenos sevalne energije Razred EI enako kot razred E; dodatno pa je potrebna tudi toplotna izolativnost (T T 0 < 140 K). Enaka je tudi uradna klasifikacija CEN, posameznim simbolom pa je treba dodati čas, v katerem se zagotavlja zaščita, ki jo ta razred zahteva. Kadar govorimo o požarnoodporni zasteklitvi, moramo vedno opazovati celoten sistem. Vsaj tako pomembna kot je odpornost stekla, je tudi odpornost konstrukcije, ki jo predstavljajo okvir, tesnjenje in elementi za pritrjevanje. Vsa požarnoodporna stekla vgrajujemo v izolacijska stekla, pri katerih lahko (v odvisnosti od lastnosti drugega stekla) dosežemo tudi visoko stopnjo toplotne in sončne zaščite. Večina požarnoodpornih stekel ima zaradi posebne sestave (debelina, teža) odlično zvočno izolirnost, hkrati pa zagotavlja tudi visoko stopnjo protivlomne zaščite Že med projektiranjem je treba določiti, kakšno odpornost naj ima zasteklitev in koliko minut naj zagotavlja določeno stopnjo zaščite. V praksi se velikokrat uporabljajo oznake razredov brez navedbe standardov, zato v spodnji tabeli prikazujemo primerjalne podatke. Funkcija stekla Preprečuje širjenje: plamena in plinov Preprečuje širjenje: plamena in plinov sevanja v omejenem obsegu Preprečuje širjenje: plamena in plinov prehoda vročine Razred po: DIN 4102 EN G E EW F EI V požarnoodpornih vratih po DIN so lahko samo stekla razreda F. Glede na časovno vzdržljivost protipožarne zaščite pozna klasifikacija CEN naslednje razrede: E 15t 20T 30 45t t 240t EW EI t = samo za vrata T = samo za pregradne stene Dodatne klasifikacije: C samozapiralna vrata M stene R stene pod obremenitvijo S protidimna zaščita 210

4 Opisi, sestave in način delovanja Zasteklitve razreda E Razred E: steklo zadržuje plamene in dimne pline Požarnoodporno steklo razreda E mora za določen čas zaustaviti širjenje plamenov ter dimnih in strupenih plinov, ki so nastali med požarom. Čas požarne odpornosti teh stekel je lahko dolg od 15 do 120 minut. V tem času se bo steklo zaradi temperaturnega raztezka sicer zmehčalo in izbočilo, vendar pa pri tem zaradi sesedanja, ki je posledica lastne teže, ne sme pasti iz nosilnega okvirja. Od teh stekel ne pričakujemo, da bi istočasno preprečevala tudi prehod vročine, zato jih ne smemo uporabljati v primerih, ko so na strani, ki ni izpostavljena ognju, vnetljivi materiali. Ti bi se zaradi vročine hitro vneli in požar bi se lahko širil naprej. V neposredni bližini takšne zasteklitve tudi ne smejo potekati evakuacijske poti. Zaradi te lastnosti omenjena stekla le pogojno uvrščamo med požarnoodporna. Dejanskemu stanju bi bolj ustrezalo, če bi sisteme, v katere je vgrajeno steklo razreda E, imenovali dimnotesne. Proizvajalci pri izdelavi stekel razreda E uporabljajo različne pristope: po posebnem postopku kaljeno float steklo (največ do 30 minut): BI-Fire- Stop, FIVESTAR, PYROSWISS, INTER- FLAM 30 po posebnem postopku kaljeno borosilikatno steklo: PYRAN G 30 do G 120 žično (polirano) steklo: do G 60 vgrajeno v jeklene okvirje, do G 90 v betonske okvirje stekla, pri katerih gre za običajna stekla, zlepljena s posebnimi ognjevarnimi plastmi (geli, ki se v primeru požara spenijo), zlepljena običajna stekla: do G 60; PYRODUR, PYROBEL/PYRO- BELITE kaljena stekla, zlepljena s posebno folijo (ki se v primeru požara ne speni): do G 60; SANCO Firestar in CONTRAFEU stekleni zidaki: do G 90. V proizvodno-prodajnem programu podjetja REFLEX so naslednja stekla: polirano žično (Pilkington) in navadno žično steklo lepljeno steklo PYROBEL/PYROBELI- TE po posebnem postopku kaljeno float steklo (INTERFLAME)

5 Zasteklitve razreda EW Zasteklitve razreda EI Razred EW: enako kot razred E, le da še delno zadržuje prehod vročine (<15kW/m 2 ) Razred EI: steklo zadrži tudi vročino, temperatura površine na varni strani 140 K Ta stekla so rešitev za pokrivanje področja med razredoma E in EI. Praviloma so to stekla razreda E, ki morajo vsaj deloma ovirati tudi širjenje vročine. Navadno se predpisuje uporaba stekel EW 30. Uvajanje teh stekel sledi mnenju v Evropi, da je razred E 60 po svoji namembnosti nesmiseln. Zaradi visokih temperatur tudi na nasprotni strani stekla je za njim vsaka aktivnosti onemogočena, možnost širjenje požara pa zelo velika. Zato je postavljena zahteva, da mora imeti steklo E 60 hkrati vsaj delno zaščito pred vročino. Prehod sevanja toplote skozi steklo mora biti manjši od 15 kw/m 2. Steklo s takšno karakteristiko uvrščamo v razred EW. Za stekla razreda EW 30 se tako uporablja nekatera (modificirana) stekla razreda E 60. V proizvodno-prodajnem programu podjetja REFLEX so naslednja stekla: stekla PYROBEL/PYROBELITE če imajo stekla INTERFLAME E 60 poseben ognjevzdržen premaz, se jih uvršča v razred EW 30 stekleni zidaki. Požarnoodporno steklo razreda EI mora poleg plamenov in dimnih plinov zaustaviti tudi toplotno sevanje. Oviranje prehoda vročine mora biti tako učinkovito, da se površina stekla, ki ni izpostavljena neposrednim plamenom, v povprečju ne segreje za več kot 140 K. Zaradi te zahteve so stekla relativno debela in težka. Izdelana so kot sendvič, sestavljen iz več stekel, povezanih s posebnim materialom. Ta je lahko folija ali gel z visoko vsebnostjo vezane vode, ki pod vplivom vročine izpari in tako speni material. Ob tem nastane izolacijska plast, ki je sposobna absorbirati toplotno sevanje. Ta proces se lahko nadaljuje od plasti do plasti, tako da lahko z zelo debelimi stekli vročino in plamen zadržujemo celo do 120 minut. V proizvodno-prodajnem programu podjetja REFLEX so naslednja požarnoodporna stekla razreda EI: stekla, sestavljena iz več običajnih stekel, ki so zlepljena z geli: PYROBEL/ PYROBELITE stekleni sendviči, sestavljeni iz dveh (praviloma) 5-milimetrskih kaljenih stekel, mednje pa je vstavljen različno debel sloj požarnoodpornega gela: IN- TERFIRE. 212

6 Proizvodni program Steklo PYROBEL/PYROBELITE je uporabno le v temperaturnem območju med - 20 in + 45 C. Ta izvedba stekla ne sme biti obsevana z UV žarki, zato jo lahko vgrajujemo samo v notranjost objekta. Za vgradnjo na fasadi se uporablja steklo PYROBEL/PYROBELITE EG. To je modificirana oblika osnovnega tipa, ki mu je dodan UV-zaščitni sloj (PVB-folija + tanko steklo). Tehnični podatki: Ognjevzdržna stekla iz proizvodno-prodajnega programa podjetja REFLEX Tip Razred Uporaba Debelina Toleranca debeline Teža LT (EN 410) LR (EN 410) U g Odpornost nihajnega preizkusa (EN 12600) Direktna zvučna zaščita (EN 12758) R w (C,Ctr) mm mm kg/m 2 % % W/m 2 K - db Pyrobelite 7 EW 30 notranja 7,9 ±0, ,7 3(B)3 34(0;-3) Pyrobelite 7 EG EW 30 zunanja 11,3 ± ,5 1(B)1 35(-1;-2) Pyrobelite 12 EI 20/EW 60 notranja 12,3 ± ,6 2(B)2 36(-1;-3) Pyrobelite 12 EG EI 20/EW 60 zunanja 16,1 ± ,4 1(B)1 38(-1;-3) Pyrobel 8 EI 15/EW 30 notranja 9,3 ± ,6 NPD 34(-1;-3) Pyrobel 8 EG EI 15/EW 30 zunanja 13,1 ±1, ,4 1(B)1 36(-1;-3) Pyrobel 16 EI 30/EW 60 notranja 17,3 ±1, ,4 2(B)2 39(-1;-3) Pyrobel 16 EG EI 30/EW 60 zunanja 21,1 ±1, ,2 1(B)1 39(-1;-3) Pyrobel 17 EI 45 notranja 17,4 ±1, ,4 2(B)2 37(-1;-3) Pyrobel 17 EG EI 45 zunanja 21,2 ± ,2 1(B)1 37(0;-3) Pyrobel 25 EI 60 notranja 26,2 ± ,2 1(B)1 40(-1;-3) Pyrobel 25 EG EI 60 zunanja 30,4 ± ,0 1(B)1 43(-1;-4) Pyrobel 35 EI 90 notranja 34,7 ± ,9 1(B)1 41(-1;-4) Pyrobel 35 EG EI 90 zunanja 38,5 ± ,8 1(B)1 42(-1;-4) Pyrobel 53 EI 120 notranja 52,5 ± ,5 1(B)1 45(-1;-4) Pyrobel 53 EG EI 120 zunanja 56,2 ± ,3 1(B)1 46(-2;-5)