Seja prekinjena zaradi velikega števila amandmajev, stran 6. Prejeli smo iz SLS in SDS, stran 6, 7. Pogovor z županom Igorjem Drakslerjem, stran 8

Transkript

1 Loški utrip - glasilo, ki izhaja na podroèju obèin: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas - Poljane, Žiri, delno Kranj Naklada: izvodov Izhaja meseèno, gospodinjstva ga prejemajo brezplaèno. Glavni in odgovorni urednik: Franci Bogataj Naslov uredništva: p. p. 129, Škofja Loka tel: 04/ , faks: 04/ Izdaja: FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, Škofja Loka Tisk: SET d. d., Ljubljana Elektronski naslov uredništva: bogataj@freising.si Prispevke sprejemamo na disketi do 20. v mesecu. Do 15. v mesecu je potrebno rezervirati prostor. Prispevkov in fotografij ne vraèamo, èe to ni izrecno naroèeno! Di. f: E. K. Napoved prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaraèuna po ceniki DOS-a! Uredništvo Franci Bogataj, glavni in odgovorni urednik bogataj@freising.si Novinarji Odloèite se, da vaše poštenje ne bo nikoli veè naprodaj: ne za moè niti za mašèevanje, ponos ali denar ne glede na višino zneska. George Washington KAZALO Seja prekinjena zaradi velikega števila amandmajev, stran 6 Prejeli smo iz SLS in SDS, stran 6, 7 Pogovor z županom Igorjem Drakslerjem, stran 8 Bodo Kristalno dvorano obnovili z norveškim denarjem?, stran 9 Nitrati se s prekuhanjem ne odstranijo, stran 10 Vi sprašujete, mi išèemo odgovore, stran 12 Priznanje skupini vrtcev in šol s Škofjeloškega, stran 13 Izšel je Blaznikov zbornik, stran 14 Kriminalitete najveè v Žireh, stran 16 S punèkami in fantki iz cunj pomagali revnim otrokom, stran 18 Uspešna akcija zbiranja denarja za novo obsevalno naprevo, stran 18 Rejništvo je eden najlepših poklicev, stran 20 Pri petinosemdesetih še vedno v študentskih klopeh, stran 21 Fotograf Peter Pokorn prejel najvišji razstavljalski naslov, stran 22 Novice iz obèine Gorenja vas-poljane, stran 23 Žirovske novice, stran 24 V enem letu s kolesom do Kitajske, stran 26 Za hišnega ljubljenèka si je izbral prašièa, stran 28 Anketa o prepovedi kajenja v javnih prostorih, stran 29 Damjan Likar Matej Peternelj Klavdija Škrbo Karabegoviæ Kristina Strnad, lektorica Fotografija mora zapeti, stran 30 Z Loškim utripom okoli sveta: Egipt, stran 32 Škofjeloški glasbeniki uspešni, stran 33 Prerokbe za Poljansko dolino, stran 34 Škofja Loka, ki je ni veè, stran 34 Pokal Loka uspešen za Loèane, stran let športa v Škofji Loki, stran 37 Loška akrobatka na olimpijskih igrah, stran 38 Boštjan Arhar, vodja oglas. trženja (041) utrip@freising.si Prireditve v marcu, stran 44 Desetletni šahist, ki premaguje tudi odrasle, stran 45 5

2 16. redna seja obèinskega sveta obèine Škofja Loka Seja prekinjena zaradi velikega števila amandmajev Štiri ure in pol trajajoèa seja prekinjena pri drugi obravnavi obèinskega proraèuna za leto 2006 Po odstopu Janeza Prevodnika (SDS) z mesta èlana obèinskega sveta dobi mandat obèinskega svetnika Maja Cankar Se bo vrednost toèke za izraèun nadomestila za nezazidana stavbna zemljišèa zmanjšala? Obèinski svetnik Janez Prevodnik (SDS) je decembra lani podal odstopno izjavo z mesta èlana obèinskega sveta obèine Škofja Loka. Na tokratni seji so svetniki za preostanek mandatne dobe potrdili mandat nadomestni èlanici Maji Cankar, ki je na volitvah leta 2002 kandidirala v 2. volilni enoti na listi SDS. Svetniki so obravnavali še vrsto drugih kadrovskih vprašanj, med drugim so dali soglasje k izbrani kandidatki za direktorico Knjižnice Ivana Tavèarja. Za omenjeno delovno mesto je kandidiralo kar 23 kandidatov, le dva pa sta ustrezala vsem pogojem, od tega je eden od kandidature odstopil in tako so svetniki s 25 glasovi»za«dali pozitivno soglasje Mariji Lebar za direktorico Knjižnice Ivana Tavèarja. Svetniki so z dnevnega Urejanje državnih cest je stalnica prizadevanj županov in poslancev stranke SLS na Škofjeloškem. Dobre cestne povezave znotraj regije ter povezave do prestolnice in navezava na avtocestni sistem so po zagotavljanju gospodarstvenikov in po strokovnih študijah gospodarskega dela obmoènega razvojnega programa bistveni pogoj za nove investicije, ki prinašajo delovna mesta. Organizacija proizvodnih procesov, pri kateri se polizdelki proizvajajo na razliènih lokacijah in morajo biti v toèno doloèenem in primerno hitrem èasu na drugi lokaciji, zahteva hitre povezave in danes temu tempu lahko sledijo le dobre cestne povezave. Za škofjeloško obmoèje je prometno najpomembnejša navezava na avtocestni sistem, ki se povezuje z navezavo severne Primorske preko Cerknega, Poljanske Prejeli smo reda umaknili toèko o doloèitvi novih cen programov v vrtcih obèine Škofja Loka in toèko o odsvojitvi nepremiènin, predvsem zaradi nestrinjanja nekaterih svetnikov s prièetkom prenosa lastništva stavbe, kjer se trenutno nahaja Upravna enota Škofja Loka, s pripadajoèim zemljišèem na Republiko Slovenijo. Na dnevni red pa so svetniki na pobudo Antona Peršina (SDS) in Janeza Prevodnika (SDS) dodatno uvrstili toèko o nadomestilu za nezazidana stavbna zemljišèa. Predlagali so, da se vrednost toèke za izraèun nadomestila za nezazidana stavbna zemljišèa zmanjša skoraj za polovico. Po njihovem mnenju naj bi sedanja vrednost toèke»posegala v socialni položaj lastnikov, ki najpogosteje zemljo hranijo za svoje otroke in je zato ne prodajo, v vmesnem èasu pa morajo plaèevati visoke zneske«. Razprava se je naprej razvijala v smeri, da je namen tako visoke toèke poveèan promet prodaje zemljišè in s tem posledièno padec vrednosti zemljišè. Nadalje, da gre za komunalno opremljena zemljišèa, katerih vrednost se je sedaj bistveno zvišala. Svetniki so se strinjali, da se je kljub vsemu komu lahko zgodila krivica in bi se bilo treba lotiti konkretnih problemov, ne pa da se generalno zniža vrednost toèke. Odloèili so se, da obèinska uprava na podlagi temeljite analize v roku dveh mesecev pripravi morebitne spremembe vrednosti toèke. Dolgo èasa so se svetniki zadržali pri drugi obravnavi obèinskega proraèuna za letošnje leto, najdlje pa pri amandmajih. Poslušali so vse predloge, nakar Cestni koridorji odpirajo delovna mesta 6 doline, Škofje Loke in Jeprce. Koridor se nadaljuje preko Vodic in Domžal, kjer se prikljuèi na štajersko avtocesto in torej pomeni povezavo severne Primorske, Gorenjske in Štajerske. Po našem vztrajanju je bil koridor uvršèen v strategijo prostorskega razvoja Republike Slovenije in v povezavi s tem imajo odseki gradnje cest na tem odseku prioriteto pri zagotavljanju sredstev za izgradnjo v državnem proraèunu. Ministrstvo za promet in zveze je izgradnjo posameznih odsekov na tem koridorju uvrstilo v prioritetni program financiranja iz strukturnih skladov EU za naslednje proraèunsko obdobje. Pomemben odsek na tem koridorju je obvoznica mimo Škofje Loke. Pri umešèanju trase obvoznice v prostor in pri zagotavljanju potrebnih sredstev v državnem proraèunu je bistvenega pomena, da je to del strateško pomembnega cestnega koridorja Tolmin Jeprca Domžale. Vedno bolj pa se dokazuje, da je neustrezna cestna povezava cokla za gospodarski razvoj krajev v Poljanski dolini, saj predstavlja zastoj in izgubo èasa za vse prebivalce Poljanske doline, Cerknega in Žirov, ki se preko Škofje Loke navezujejo na avtocesto ali potujejo proti Ljubljani, potencialni vlagatelji pa se obrnejo na Poljanski cesti ali že na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Pri škofjeloški obvoznici smo uspeli pririniti priprave na gradnjo do takšne faze, da lahko z gotovostjo raèunamo na prièetek gradnje. Najpomembnejše je, da so se Škofjeloèani dogovorili glede trase. Še bolj pomembno je, da je minister Božiè pokazal odloènost in v državnem proraèunu namenil zadostna sredstva za gradnjo, ki so bo vršila v letih do 2007 do Premika se tudi na drugih odsekih koridorja. Na odseku ceste od Gorenje vasi do Trebije se izvaja rekonstrukcija ceste. To prebivalci zgornjega dela Poljanske doline in Žirov še predobro obèutijo, ker se dela vršijo v èasu prometa. Za prehod koridorja od Poljanske doline do Cerknega potekajo intenzivne študije, kje bi bilo možno speljati prometno in cenovno najugodnejšo traso ceste, saj je sedanja cesta preko Kladja predvsem na cerkljanski stran neprimerna za medregionalno povezovalno cesto. Projektanti predvidevajo izgradnjo je župan Igor Draksler sejo prekinil:»nabralo se je za en centimeter amandmajev in sprejetje vseh bi lahko zrušilo proraèun, zato sejo prekinjam, obèinska uprava pa bo naredila temeljito analizo vseh amandmajev in pripravila nov predlog proraèuna.«svetniki so v najveèji meri z amandmaji želeli prerazporediti denar iz urejanja komunalnih zemljišè, kar bi najbolj prizadelo industrijsko cono na Trati, in iz ureditve odlagališèa. Sicer pa je tokratni proraèun povišan na 4,6 milijarde tolarjev, od èesar bo kar 2,2 milijarde tolarjev namenjeno za investicije, torej skoraj polovica, kar je po besedah obèinske uprave velik dosežek. Vprašanje, kdaj bo Škofji Loki to ponovno uspelo. Klavdija Škrbo Karabegoviæ predora, ki bo znižal najvišje vzpone in skrajšal ovinke. Hkrati pa je potrebno zagotavljati boljše cestne povezave v zgornjem delu Poljanske doline in v zvezi s tem rekonstruirati poškodovane odseke ceste od Trebije proti Sovodnju. V povezavi s projektiranjem navezave koridorja od Jeprce do avtoceste se pripravlja tudi navezava hitre cestne povezave od Jeprce do Šentvida. Škofjeloško obmoèje se namreè sreèuje tudi z velikim zastojem prometa na severozahodnem vstopu v Ljubljano. Stanje se bo po izgradnji predora pod Šišenskim hribom in prikljuèkom gorenjske ceste na AC obroè sicer izboljšalo, vendar je èim hitrejša izgradnja te ceste nujna za zagotovitev primernega dostopa celotnega škofjeloškega obmoèja do Ljubljane. Na tej trasi še niso razrešene dileme glede poteka trase hitre ceste skozi obèino Medvode s prikljuèkom v Šentvidu, zato župani in poslanci s škofjeloškega obmoèja pritiskajo na pristojne vladne službe, da se trasa hitre ceste doloèi in se v èim krajšem èasu priène z gradnjo. Igor Draksler, predsednik GO SLS OO SLS Škofja Loka

3 Prevzem vodenja obèine Prejšnji mesec smo napovedali, da ima loška SDS namen prevzeti vodenje loške obèine za naslednje mandate enako, kot je državna SDS prevzela vodenje slovenske države. To sta loški in slovenski projekt desetletja. Simbolièna podpora stranki Za to seveda ne potrebujemo samo ljudi, ki so se pripravljeni izrazito strankarsko angažirati, ampak tudi èim veè tistih, ki so se pripravljeni v SDS samo vèlaniti. S tem bi stranko simbolièno podprli pri njenem prizadevanju za prevzem vodenja obèine. Èe bi hoteli, bi o obèinski politiki lahko tudi odloèali na sestankih èlanstva. Teh sestankov se èlani po lastni presoji lahko udeležujejo ali pa tudi ne. Vèlanite se! Bodite zraven! Tudi to je èisto dovolj! Neèlani so zaželjeni Radi bi pridobili tudi neèlane za delo v strokovnem svetu obèinske SDS. Po zgledu državne SDS, ki nam je tako in tako merilo pri vsem, kar poènemo, smo tudi pri obèinski SDS ustanovili strokovni svet. Vodi ga predsednik obèinske SDS kot kandidat za župana, tako kot je strokovni svet državne SDS pred državnozborskimi volitvami vodil predsednik državne SDS kot kandidat za predsednika vlade. Podroèja dela Odbori pri strokovnem svetu pokrivajo vsa za obèino in obèane pomembna podroèja od celovite analize in strateškega planiranja obèinskih politik preko komunale, urbanizma, prometa, podjetništva, družbenih dejavnosti, socialnega varstva, urejanja problematike starejših oseb, žrtev vojnega nasilja, ekologije, razvoja podeželja, preskrbe, turizma in zabave. Vrstni red je nakljuèen, saj življenje brez veselja in zabave ni življenje. Poskrbeli bomo za življenje. Nove ideje Odbore, ki jih zdaj nismo oblikovali, bomo oblikovali sproti. Èe imate kakšno dobro idejo, kako izboljšati življenje v obèini, se oglasite in vas bomo vkljuèili v katerega od naštetih odborov ali pa oblikovali novega. Se vam vaše ideje zdijo nenavadne? Ne mislite, da je to narobe. SDS je svojo politièno pot zaèela kot skupina maksimalno nenavadnih ljudi. Bodite tako nenavadni, kot je bil Jože Puènik v svojem èasu. Zahteval je demokracijo in samostojno Slovenijo. Bodite pogumni! Upajte si! Ime in priimek: Datum rojstva: Naslov stalnega bivališèa Ulica: Poštna številka in kraj: Krajevna skupnost: Obèina: Telefon: Elektr. naslov: Zaposlen pri: Kraj rojstva: Država: GSM: Izobrazba: Delovno mesto: Prejeli smo PODPRITE LOŠKI PROJEKT DESETLETJA Z VÈLANITVIJO V SDS ALI V STROKOVNI SVET OBÈINSKE SDS! BODITE POGUMNI! UPAJTE SI! Mag. Blaž Kujundžiè, kandidat SDS za župana obèine Škofja Loka PRISTOPNA IZJAVA 7 Uresnièite jih Lahko boste sodelovali pri pripravi gradiva, ki bo nato javno predstavljen in bo postal sestavni del programa obèinske SDS za vodenje obèine v naslednjih mandatih. Izrabite priložnost. Uresnièite svoje zamisli v sodelovanju z obèinsko SDS. Za to vam ni treba biti èlan SDS. Zadošèa, da o SDS zgolj toliko dobro mislite, da bi jo bili pripravljeni voliti na volitvah. Èe ne prej, pa zdaj, ko ste to prebrali. Imejte vpliv Splaèa se. Kot èlan strokovnega sveta boste lahko tudi ves èas po volitvah vplivali na vodenje obèinske politike. Vpliv na vodenje državne politike je ves èas omogoèen èlanom strokovnega sveta pri državni SDS. Vladni program Ko je še pred zaèetkom poletja 2004 Janez Janša dvignil v zrak vladni program za naslednje mandate, je rekel:»v tem programu je bolj kot to, kaj je napisano, važno to, koliko ljudi ga je napisalo in kdo so ti ljudje. Napisalo ga je 500 sposobnih in motiviranih ljudi, ki bodo vodili Slovenijo v naslednjih mandatih.«županski program Ko bo še pred zaèetkom poletja 2006 kandidat SDS za župana obèine Škofja Loka dvignil v zrak županski in svetniški program, bo rekel:»v tem programu je bolj kot to, kaj je napisano, važno to, koliko ljudi ga je napisalo in kdo so ti ljudje. Napisalo ga je 100 sposobnih in motiviranih ljudi, ki bodo vodili obèino Škofja Loka v naslednjih mandatih.«bodite med temi ljudmi ali pa simbolièno podprite loški projekt desetletja takoj na njegovem zaèetku z vèlanitvijo v SDS! Pristopno izjavo za SDS lahko najdete na internetu na naslovu lahko pa uporabite to, ki jo prilagamo spodaj. Pošljite jo ali v Ljubljano na navedeni naslov ali meni. Lahko jo prinesete meni ali pa komurkoli od mojih strankarskih kolegov. Poklièite nas! Poklièite me! Pogovorili se bomo o stranki, o strokovnem svetu ali pa o èemerkoli, ne da bi vas to kakorkoli obvezovalo. Mag. Blaž Kujundžiè, predsednik obèinskega odbora SDS, Škofja Loka, Partizanska cesta 40, 4220 Škofja Loka, tel.: 04/ , gsm: 031/ , el. pošta: kujundzic@siol.net. Podpisani/-a sprejemam program in statut SDS ter pristopam k SDS Za mlajše od 33 let (obkrožite, èe se strinjate): Podpisani(a) sprejemam program in statut Slovenske demokratske mladine in pristopam k SDM. Moj socialni položaj (obkrožite): Mi omogoèa plaèevanje èlanarine, Mi ne omogoèa plaèevanja èlanarine. V: Dne: Podpis: Pristopnico pošljite na naslov: SDS, Komenskega 11, 1000 Ljubljana ali na naslov: Blaž Kujundžiè, OO SDS Škofja Loka, Partizanska cesta 40, 4220 Škofja Loka. OOSDS Škofja Loka

4 Pogovor z županom obèine Škofja Loka Igorjem Drakslerjem V industrijski coni Trata jeseni prièetek gradnje Spomladi nadaljevanje rekonstrukcije ceste Podlubnik Klanèar Jeseni prièetek gradnje komunalne infrastrukture v industrijski coni Trata Na trasi poljanske obvoznice država izvaja intenziven nakup zemljišè Katere obèinske ceste namerava obèina obnoviti v letošnjem letu? Zakljuèuje se obnova cevovoda od Virška do Sotoèja Obèina Škofja Loka naj bi za šestsedežnico na Starem vrhu prispevala 30 milijonov tolarjev Med prioritetne naloge obèine v letošnjem letu sodi urejanje industrijske cone Trata. Kakšne so trenutne aktivnosti na tem podroèju ter kdaj in kaj boste najprej zaèeli graditi? To je naš kljuèni projekt v letošnjem letu in v skladu s tem teèejo tudi vse potrebne aktivnosti. Trenutno se vodi postopek priprave lokacijskega naèrta za komunalno infrastrukturo. Ko bo obèinski svet Župan Igor Draksler podal svoje stališèe do pripomb in pobud, bomo pripravili še konèno verzijo ureditve komunalne infrastrukture v industrijski coni. Prav tako je v pripravi celovita presoja vplivov na okolje. Ko bo le-ta konèana, bo na obèinskem svetu opravljena prva obravnava lokacijskega naèrta za objekte v industrijski coni, temu pa bo nato sledila javna razgrnitev. Po dogovoru, ki smo ga sklenili z investitorji, bo presojo vplivov na okolje za svoje podroèje vodil vsak investitor sam. Konec februarja je bil objavljen razpis za prodajo dela ostalih zemljišè (gre za dve parceli, ki merita 9,600 m 2 in 8,100 m 2 ). Za preostali del v izmeri 35,000 m 2 pa bo razpis izveden aprila. Zaèetek gradnje nove komunalne infrastrukture prièakujemo že v jesenskih mesecih, investitorji pa naj bi zaèeli pridobivati gradbena dovoljenja ob koncu letošnjega leta. Drugi dolgo prièakovani projekt pa je poljanska obvoznica. Kaj se trenutno dogaja na tem podroèju in kakšni so naèrti za prihodnje? Država na celotni trasi izvaja odkupe prizadetih objektov in zemljišè. Vsem lastnikom so bile poslane ponudbe za odkup, izvedeno pa je bilo tudi zakolièenje trase. V skladu z javnim interesom bo država do 15. marca vložila vloge za razlastitev tistih zemljišè, za katere se ne bo uspela dogovoriti z lastniki, nato pa bo vodila nadaljnje postopke, kot predvideva zakon. Trenutno je v postopku razpis za izvedbo revizije projekta, ki bo predvidoma konèana sredi maja, predlog sporazuma o sofinanciranju med državo in obèino pa naj bi bil pripravljen do junija. V letošnjem letu naj bi nadaljevali z rekonstrukcijo ceste Podlubnik Klanèar. Kaj boste obnovili v drugi fazi in koliko sredstev bo morala prispevati obèina? V tem trenutku peljemo javni razpis za izbiro izvajalca za izvedbo rekonstrukcije druge faze projekta, ki bo zajemala obnovo ceste od uvoza Podlubnik I do konca strnjenega naselja Podlubnik. Obèina bo financirala dela na komunalnem omrežju, ploènikih in kolesarskih stezah ter prispevala svoj delež pri semaforizaciji. Celotna druga faza je vredna 490 milijonov tolarjev, od èesar bo obèina prispevala približno 190 milijonov tolarjev. Prièakujemo, da bomo z deli prièeli konec pomladi in tako rešili najbolj problematièni del ceste v Selško dolino. Obèina je dala pobudo državi, da priène tudi s pripravo projektov za obnovo odseka ceste skozi sotesko od Klanèarja do Praprotna, ki bo po konèani rekonstrukciji predstavljal najslabši del te ceste. Katere obèinske ceste nameravate obnoviti v letošnjem letu? Obnoviti nameravamo cesto po dolini Luše, veè odsekov na obmoèju Svetega Ožbolta in Hrastnice, nadalje nameravamo delno preplastiti cesto od Lipice do Gosteè, dokonèali bomo ureditev ceste od LTO Blegoš do Partizanske ceste, nadaljevali bomo z gradnjo ceste na Gabrško goro, obnovili pa bomo tudi cesto v Sredniški grapi. V letošnjem letu pa bomo uredili tudi nekaj ploènikov, in sicer v Logu, na Godešièu V zakljuèni fazi se nahajajo dela, ki potekajo na primarnem magistralnem vodovodu Viršk Sotoèje. Kdaj je predvideno dokonèanje, kaj natanèno so obsegala dela in ali bo to konèno pomenilo manjše število okvar? Po dokonèanju del, ki je predvideno v marcu, sem preprièan, da bo to pomenilo precej manjšo možnost okvar na najbolj problematiènem delu cevovoda na obmoèju Karlovca in varnejšo dobavo vode v Škofjo Loko. Dela so obsegala priklop na obstojeèi cevovod v Viršku, prehod preko Poljanske Sore na Kopališèu, prehod skozi naselje Puštal, kjer je bila obnovljena tudi vsa ostala komunalna infrastruktura, nadalje prehod preko športnega igrišèa, prehod preko združene Sore in priklop na obstojeèi cevovod ob sotoèju obeh Sor. Zamenjava cevovoda na odseku od Virška do Sotoèja je bila torej izredno zahtevna. Zamenjava cevovoda je stala 120 milijonov tolarjev, ostala spremljevalna dela pa še dodatnih 40 milijonov tolarjev. Kako daleè ste s projektom parkirišèa ob zdravstvenem domu? Na upravni enoti smo že vložili postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ko bomo pridobili pravnomoèno gradbeno dovoljenje, bomo takoj pristopili k gradnji, naèrtujemo, da bi to lahko bilo že v letošnjem letu. Zgraditi nameravamo parkirišèe, ki bo namenjeno izkljuèno zaposlenim v Zdravstvenem domu Škofja Loka. Medtem ko se poèasi razpleta zgodba s knjižnico v prostorih bivše vojašnice, pa je slišati, da se prav tako na mestu bivše vojašnice potencialni investitor zanima za stanovanjsko gradnjo. V tem trenutku lahko povem le to, da potencialni investitor pripravlja osnutek lokacijskega naèrta za ureditev zahodnega dela vojašnice, ki je s prostorskim planom predviden za stanovanjsko gradnjo. Koliko je trenutno prosilcev za socialno ali obèinsko stanovanje v naši obèini? Se to število iz leta v leto poveèuje ali zmanjšuje? Zamenjava cevovoda je stala 120 milijonov tolarjev, ostala spremljevalna dela pa še dodatnih 40 milijonov tolarjev. 8

5 Trenutno beležimo okrog 50 prosilcev. Želim poudariti, da naša obèina glede na svojo velikost primerno skrbi za to problematiko, saj so obèine dolžne zagotavljati le socialna stanovanja za tiste, ki si zaradi razliènih razlogov ne morejo privošèiti najemnine ali nakupa. V naši obèini pa zagotavljamo tudi obèinska neprofitna stanovanja. Prièakujemo skorajšnjo spremembo standardov, ki bodo bolj natanèno opredeljevala standarde za socialna stanovanja, ki so sedaj tako visoki kot za neprofitna. Èe bi bili ti standardi nekoliko nižji, bi lahko za ista sredstva rešili veè stanovanjskih stisk. V letošnjem letu ponovno nameravamo v odkup ponuditi nekaj zasedenih neprofitnih stanovanj, pridobljena sredstva pa vložiti v nakup novih. V predlogu obèinskega proraèuna za letošnje leto ste za novo šestsedežnico na Starem vrhu predlagali 30 milijonov tolarjev. Koliko sredstev naj bi prispevali ostali lastniki in kakšni bodo nadaljnji ukrepi v primeru sprejetja tega predloga? Glede na dobro smuèarsko sezono menim, da je treba smuèišèe na Starem vrhu usposobiti za veèje število smuèarjev, zamenjati izrabljene smuèarske naprave ter ga nasploh posodobiti. Brez dobre infrastrukture namreè ni možen napredek in nadaljnji turistièni razvoj. Obèina Gorenja vas-poljane je že sprejela sklep o sofinancerskemu deležu v vrednosti 30 milijonov tolarjev, zato tudi na naši obèini predlagamo, da iz proraèuna za nakup šestsedežnice prav tako prispevamo 30 milijonov. Èe bo šlo vse po naèrtih, bomo v letošnjem letu pripravili projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kako ste reševali prenoèišèa za mlade smuèarje na Pokalu Loka? Do letošnjega leta smo veèino smuèarjev nastanili v Hotelu Transturist, letos te možnosti seveda nismo imeli. Težavo smo rešili tako, da smo mlade smuèarje nastanili na razliènih lokacijah v krogu tridesetih kilometrov, kar je sicer pripeljalo do logistiènega problema, vendar se da z dobro voljo vse rešiti. Februarja se je v Škofji Loki odvilo veliko število kulturnih prireditev. Ali se ljudje tovrstnih prireditev, ki potekajo v našem mestu, radi udeležujejo? Glede na to, da je naše mesto bilo in je še vedno zibelka številnih priznanih ustvarjalcev z razliènih kulturnih podroèij, menim, da bi bil krog ljudi, ki se udeležuje kulturnih prireditev, lahko širši. Ob slovenskem kulturnem prazniku so dijaki škofjeloške gimnazije pripravili odlièen recital ljubezenske lirike, ki si ga je resnièno bilo vredno ogledati. Ob takem prazniku bi prièakoval veèje število ljudi, saj v Škofji Loki lahko ponudimo kulturne dogodke na visokem umetniškem nivoju in to iz lastne produkcije. Pripravljavci takih kulturnih dogodkov pa so za svoj vloženi trud najbolj poplaèani tako, da so dvorane polne. Bodo Kristalno dvorano obnovili z norveškim denarjem? BORZA ZNANJA Obèina Škofja Loka skupaj s še štirimi gorenjskimi obèinami (Jesenice, Kranj, Radovljica, Tržiè) in v sodelovanju norveško regijo Hedmark kandidira na razpisu za nepovratna sredstva, ki jih norveška vlada namenja novim èlanicam EU. Prijavili so projekt z naslovom Lively Old Town ( Sejem bil je živ ), ki ga je v veliki sejni dvorani obèine Škofja Loka predstavila Mateja Hafner Dolenc.»Cilj projekta je v petih starih mestnih jedrih na Gorenjskem pridobiti sredstva za obnovo in zašèito kulturne dedišèine ter oživitev starih mestnih jeder. Obèina Škofja Loka je prijavila prenovo povsem dotrajane Kristalne dvorane, ki naj bi postala veènamenska dvorana z vso sodobno tehniko,«je dejala Hafnerjeva ter dodala, da bodo predvidoma sredi aprila izvedeli, ali bo projekt, vreden veè kot milijon evrov, sprejet. V vsakem primeru pa bodo z norveškimi partnerji sodelovali tudi v prihodnje, predvsem naj bi severnjaki obèini posredovali znanje in izkušnje o tem, kako v lokalne dejavnosti vkljuèiti èim veè mladih. Damjan Likar Išèete doloèeno znanje? Nudite doloèeno znanje? Poklièite: 04/ Kdaj boste odstranili grafite v aleji znamenitih Loèanov? Vesel sem, da je policija storilce prijela, in upam, da bo takih dogodkov v Škofji Loki èim manj. Za odstranitev grafitov moramo poèakati na nekoliko višje temperature in se nato zadeve lotiti skrajno profesionalno. Èe kemièna odstranitev grafitov ne bo možna, bomo to morali storiti mehansko, kar pa bo, na žalost, na popisanih spomenikih pustilo trajno sled in nepopravljivo škodo. Klavdija Škrbo Karabegoviæ Anton Hafner, upravljavec Kristalne dvorane, ki jo želijo obnoviti s pomoèjo norveških nepovratnih sredstev.

6 Nitrati se s prekuhavanjem ne odstranijo Ob težavah s pitno vodo decembra lani in v zaèetku letošnjega leta mnogi obèani niso vedeli, kakšne so omejitve za uživanje vode. Do zmede je prišlo zaradi razliènih informacij, ki so bile posredovane v medijih, pa tudi zaradi nepoznavanja omenjene problematike. Zamenjava cevi pri Poljanski Sori Vse skupaj se je zaèelo prvega decembra 2005 ob okvari na glavnem cevovodu v Kopališki ulici. Zaradi tega je bilo vkljuèeno èrpališèe Sorško polje, ki vsebuje presežene koncentracije nitratov. Tako vodo se sme distribuirati do uporabnikov samo, èe se ustrezno meša s pitno vodo, ki ne vsebuje poveèanih koncentracij nitratov. Ker je bila Kopališka ulica nedostopna z mehanizacijo z obeh strani (zaradi gradbišèa), ni bilo mogoèe tako hitro odpraviti okvare kot obièajno. Zato ni bilo mogoèe zagotoviti mešanja vode v vodohranu Kamnitnik in je voda vsebovala preseženo koncentracijo nitratov, zaradi èesar je Loška komunala objavila, naj riziène skupine (dojenèki do prvega leta starosti, dojeèe matere in noseènice) vode ne uživajo. Od 5. do 9. decembra 2005 oskrba s pitno vodo iz vodovoda Škofja Loka (javnega Loškega vodovoda) mikrobiološko ni bila varna. Vzrok za to je bilo kaljenje glavnega vodnega vira v Hotovlji in predvsem vkljuèitev nadomestnega vodnega vira Visoko, ki še nima dovoljenja za obratovanje. Posledièno je bilo treba vodo prekuhavati. V januarju 2006 je ponovno prišlo do okvar na glavnem cevovodu in kot obièajno v takem primeru je bilo vkljuèeno èrpališèe na Sorškem polju. Zaradi dveh zaporednih okvar v enem dnevu ni bilo možno zagotoviti ustreznega mešanja vode iz èrpališèa Sorško polje s pitno vodo iz ostalih virov, zato je Loška komunala po drugi okvari obvešèala, naj riziène skupine vode ne uživajo. V primerih preseženih nitratov Loška komunala ni obvešèala uporabnikov, naj vodo prekuhavajo. Prekuhavanje vode nitratov ne unièi. Ravno nasprotno, zaradi izhlapevanja vode se njihova koncentracija lahko celo poviša.»eden od ukrepov za zmanjšanje koncentracije nitratov v pitni vodi je mešanje vode, kar izvajamo tudi na vodovodu Škofja Loka, kadar je zmanjšan ali prekinjen dotok pitne vode iz drugih virov in je vkljuèeno èrpališèe Sorško polje. Kadar Loška komunala ne more zagotoviti ustreznega mešalnega razmerja, o tem obvestimo riziène skupine uporabnikov, da taka voda ni primerna za uživanje. Za vse ostale uporabnike pa omejitev za uživanje ni. Ko je bila sprejeta odloèitev za izgradnjo èrpališèa na Sorškem polju (nadomestni vir v primeru kaljenja vode v Poljanski dolini), voda še ni vsebovala poveèanih koncentracij nitratov. Iz poroèila o kakovosti podtalne vode v èrpališèu Sorško polje, ki ga je izdelal Inštitut za varstvo okolja na ZZV Maribor, je razvidno, da je bilo leta 1987 v pitni vodi nitratov od 4 do 5 mg/l, od 1988 do 1994 je pitna voda vsebovala nitratov povpreèno 31 mg/l, koncentracije nitratov pa so precej nihale in le izjemoma presegle mejno vrednost 50 mg/l. Po letu 1995 so vse vrednosti, razen vzorcev iz septembra 1995, presegle 50 mg/l, kar pomeni stalno preseganje mejne dovoljene vrednosti za 6 32 %. V letu 2005 je bila vsebnost nitratov v vodi iz èrpališèa Sorško polje od 51,7 do 65, 4 mg/l. Vzorce so odvzeli iz èrpališèa Sorško polje ZZV Kranj. ZZV Kranj preko celega leta poostreno vzorèi in analizira pitno vodo oz. vsebnost nitratov v pitni vodi. Za analizo vsebnosti nitratov je ZZV Kranj na razliènih delih vodovodnega sistema Škofja Loka v letu 2005 odvzel šestintrideset vzorcev pitne vode. V nobenem primeru vsebnost nitratov ni bila nad zakonsko dovoljeno mejo. V letu 2005 se je zelo poveèalo število okvar na glavnem azbestno-cementnem cevovodu od Hotovlje do Sotoèja beležimo jih kar 17. Ob vsaki taki okvari moramo zagotavljati ustrezno mešalno razmerje. V letu 2005 nam je to uspelo 16-krat, zato uporabnikov nismo obvešèali. Samo v enem primeru je bila presežena dovoljena vsebnost nitratov, o èemer smo uporabnike tudi obvestili. Na èrpališèu Sorško polje je Geološki zavod Ljubljana decembra 2005 opravil raziskave vsebnosti nitratov v obstojeèi vrtini. Iz poroèila geološkega zavoda je razvidno, da vsebnost nitratov do globine 68 metrov niha od 50 do 130 mg/l.»geološki zavod je predlagal izvedbo hidrogeoloških raziskav, ki bi nakazale optimalna mesta za izvedbo novega èrpalnega vodnjaka. Zavod za zdravstveno varstvo iz Kranja pa je predlagal preuèitev možnosti odstranjevanja nitratov iz pitne vode. Po prejemu pisne dokumentacije v zvezi s tem bomo, tako kot že vrsto let do sedaj v zvezi z investicijami in investicijskem vzdrževanjem na vodovodu Škofja Loka, podali predloge obèini Škofja Loka. Obèina Škofja Loka kot lastnica vodovoda Škofja Loka odloèa o investicijah in investicijskem vzdrževanju,«je povedala ekologinja v Loški komunali Mojca Müller. O nitratih je dobro vedeti še naslednje: dušik v naravi kroži v ciklusu, katerega del sta tudi vmesni oksidacijsko/redukcijski stopnji, nitrat in nitrit. V naravi se nitrati in nitriti pojavljajo tudi kot posledica èlovekove dejavnosti (pri uporabi umetnih in naravnih gnojil), nahajajo se v komunalnih odplakah, uporabljajo se v industriji. V vodi so dobro topni. Nitrati se v telesu reducirajo v nitrite. Najbolj znan škodljiv uèinek nitratov oz. nitritov na zdravje je pojav methemoglobinemije kot posledica oksidacije hemoglobina. Oksidiran hemoglobin methemoglobin ne more prenašati kisika po telesu. Zaradi posebnosti v razvoju so najbolj ogroženi dojenèki do šestega meseca starosti, predvsem zalivanèki, ogrožene so lahko tudi noseènice in ljudje s pomanjkanjem nekaterih encimov, opozarjajo pa tudi na možnost škodljivega delovanja na otroka zaradi prehajanja nitratov v materino mleko. Mejna vrednost je 50 mg/l za nitrat in 0,50 mg/l za nitrit, kar je povzeto s spletne strani ki je dostopna tudi preko internetne strani loške komunale Klavdija Škrbo Karabegoviæ 10

7 M. K.: Ali se planira sanacija ceste v naselje Podlubnik II? V letošnjem letu bo Direkcija Republike Slovenije za ceste izvedla razpis za izvedbo del na odseku Podlubnik Klanèar, ki bo zajemal dveletno pogodbeno obveznost za izvedbo rekonstrukcije ceste do konca naselja Podlubnik. Po izbiri izvajalca del se bo nadaljevalo z izgradnjo ploènikov, kolesarske steze, avtobusnih postajališè in ureditvijo komunalnih vodov, vendar do rekonstrukcije križišèa Podlubnik II letos najverjetneje še ne bo prišlo. Za naèrtovano gradnjo bo potrebno pridobiti še posamezna manjkajoèa zemljišèa. Obèina bo za ta namen zagotovila tolarjev sredstev. Bralka iz Reteè: Zakaj imajo prebivalci Reteè ob vsaki poškodbi cevovodnih cevi težave z vodo? Ta namreè vsebuje kamenèke, ki prepreèujejo zaprtje plovca v WCkotlièkih. Naselje Reteèe se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega loškega vodovoda, ki je zgrajen tudi iz azbestno-cementnih cevi. Vodovod je bil zgrajen pred trideset in veè leti in poteka od Trate skozi Godešiè do Reteè. V naselju Reteèe do posameznih hiš vodijo relativno dolgi vodovodni prikljuèki, ki so veèinoma zgrajeni iz pocinkanih cevi. V starih ceveh se z leti ustvarijo obloge, kar velja tudi za stare vodovodne prikljuèke. Ob vsaki veèji okvari na primarnem vodovodu se zaradi nekontroliranega iztekanja vode hitrost lete v ceveh poveèa. Ko iztekanje ustavimo z zaporami posameznih delov omrežja, je potrebno cev na delu okvare izprazniti in okvaro sanirati. Po izvedeni sanaciji se cevovod ponovno aktivira in vanj priteèe voda. Ob ustavitvi iztekanja oz. dotoku nove vode nastanejo hidravliène spremembe, ki lahko povzroèijo, da se v cevi nabrane obloge odlušèijo. Po sanaciji okvare izpiramo cevovode na javnih hidrantih, preden popravljeni del cevovoda ponovno vkljuèimo v omrežje. Hujše težave pa nastajajo pri hišnih vodovodnih prikljuèkih, kjer voda odlušèene obloge odnese v hišo. Ta problem je izrazitejši pri porabnikih, ki imajo dolge in stare prikljuèke. Pogosto take obloge vsebujejo tudi delce rje, zato priteèe na pipe rjava voda. To je potrebno iztoèiti na pipah, dokler ne priteèe bistra voda. Ta pojav je hkrati opozorilo lastniku, da je hišni prikljuèek potreben obnove. Veè o tem si lahko preberete na spletni strani o pitni vodi (priporoèila, navodila komisije za pitne vode), ki je dostopna tudi preko spletne strani loške komunale: Po naših izkušnjah v hišah, kjer imajo novejše hišne vodovodne prikljuèke, oziroma so le-ti že obnovljeni, težav z usedlinami nimajo. Seveda bo treba do Reteè zamenjati javni primarni cevovod in dograditi ter obnoviti potrebne sekundarne cevovode. S tem se bo zmanjšalo število okvar, dolžine hišnih vodovodnih prikljuèkov pa bodo manjše. Obèina Škofja Loka že izvaja aktivnosti v zvezi s tem, na ta naèin pa se bo omogoèil tudi nadaljnji razvoj kraja. K. A.: Ali se bo ob polaganju vodovodnih cevi v Poljanski Sori zaradi veèjega pretoka odstranilo del materiala? Vodovodne cevi pod Poljansko Soro in Soro se bodo polagale s tako imenovano tehniko podbijanja. Pri tem posegu ne bo nikakršnih poseganj v samo reèno strugo. Zato tudi ni naèrtovano nobeno dodatno urejanje reènih strug. K. L.: Ali je obnova Loškega gradu v pristojnosti države ali obèine? Obèina Škofja Loka vsa leta vodi in financira ali sofinancira postopek obnove grajskega poslopja. Vsako leto smo na javnem razpisu uspeli pridobiti sredstva iz državnega proraèuna za sofinanciranje spomeniškovarstvenih akcij. Obnovitvena dela so na Loškem gradu potekala vsa leta in grad je v veliki meri statièno saniran, tako da njegova stabilnost in varnost nista ogroženi. Zadnjih dvanajst let pa je tudi potekal postopek denacionalizacije Loškega gradu, zato od leta 2002 nismo mogli veè kandidirati za sredstva iz državnega proraèuna. Vlaganja v grajsko stavbo so velika in jih obèina sama ne zmore, zato so nujno potrebna tudi sredstva iz državnega proraèuna. Loški grad je konec leta 2005 z dokonèno odloèbo o denacionalizaciji prešel v last in upravljanje Obèine Škofja Loka, ki je v obèinskem proraèunu za leto 2006 tudi predlagala sredstva za nadaljevanje obnove Loškega gradu. Bralce vabimo, da nam zastavite vprašanja Naslov za vaša vprašanja: Freising d. o. o., Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka, elektronski naslov bogataj@freising.si, lahko pa jih posredujete tudi prek telefona: 04/ Vprašanja naj se nanašajo na obèinsko problematiko, tako da bomo odgovore lahko poiskali na obèinski upravi obèine Škofja Loka. Uredništvo OBÈINA ŠKOFJA LOKA RAZPISUJE ZBIRANJE PONUDB ZA NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV 1. SPODNJI TRG 9 a, ŠKOFJA LOKA V najem nudimo lokal št. 1 površine 32,50 m 2 in lokal št. 2 površine 18,70 m 2. Poslovna prostora sta namenjena za predstavništvo, komercialno in trgovsko dejavnost ter za finanène, knjigovodske in druge storitve. Poslovna prostora oddajamo takoj za nedoloèen èas. 2. TRGOVSKI LOKAL NA TRŽNICI, Šolska ulica 14, ŠKOFJA LOKA V najem oddajamo trgovino v skupni izmeri 119 m 2, ki obsega 69 m 2 prodajnega in 50 m 2 skladišènega prostora s pomožnimi prostori (toaletni prostor in garderoba). Trgovina je namenjena za prodajo ali skladišèenje živilskih izdelkov. Prostore oddajamo za nedoloèen èas, od dalje. 3. TRIPLEX, GARAŽNA HIŠA, Frankovo naselje, ŠKOFJA LOKA Oddaja se en garažni boks št. 74, površine 13,25 m 2. Garažo oddajamo takoj za nedoloèen èas. 4. KAPUCINSKI TRG 7, ŠKOFJA LOKA V najem nudimo pisarno površine 23,79 m 2 s souporabo toaletnih prostorov ter hodnika površine 3,07 m 2 v medetaži. Poslovni prostor je namenjen za predstavništvo, komercialno in trgovsko dejavnost ter za finanène, knjigovodske in druge storitve. Poslovni prostor oddajamo za nedoloèen èas, od dalje. Ponudba naj vsebuje: - navedbo objekta, poslovnega prostora, ki ga želi ponudnik prejeti, - navedbo dejavnosti s programom, - višino meseène najemnine za m 2 poslovnega prostora, ki jo je ponudnik pripravljen plaèevati. Dodatna pojasnila dobite na Obèini Škofja Loka, g. BIZJAK, tel.: 04/ Ponudbe sprejemamo 14 dni po objavi v zaprtih ovojnicah z vidno oznako»ne ODPIRAJTE PONUDBA ZA POSLOVNI PROSTOR«, OBÈINA ŠKOFJA LOKA, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka. Ponudnike bomo o izbiri obvestili pisno najkasneje v 30 dneh po pregledu ponudb. Igor Draksler, župan 12

8 Priznanje skupini vrtcev in šol s Škofjeloškega Prvega februarja so v ljubljanskem Cekinovem gradu že sedmiè podelili priznanja za dosežke na podroèju šolstva t. i. priznanja Blaža Kumerdeja za odlièno partnerstvo pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno- izobraževalnih ustanovah, v sodelovanju z Zavodom za šolstvo. Med dobitniki priznanj je bila tudi skupina vrtcev in šol s Škofjeloškega. Vrtec Škofja Loka, Osnovna šola Škofja Loka Mesto, Osnovna šola Ivana Groharja, Osnovna šola Cvetka Golarja, Osnovna šola Železniki in Gimnazija Škofja Loka so si priznanje zaslužili za odlièno partnerstvo na podroèju predšolske vzgoje, osnovnega in srednjega šolstva in dosežke pri uvajanju novosti, povezanih s cilji kurikularne prenove. Njihovo sodelovanje je doseglo vrhunec predvsem ob izvedbi mednarodnega kolokvija o motivaciji pri pouku likovne vzgoje in likovne umetnosti, ki jo je leta 2004 Zavod RS za šolstvo organiziral v Škofji Loki. Izpeljano sreèanje, ki je bilo eno izmed prvih strokovnih sreèanj likovnih pedagogov na mednarodni ravni v Sloveniji, je doživelo pozitivne odmeve v veè tujih strokovnih združenjih. In kako motivirati uèence oz. dijake za likovno ustvarjanje? Uèiteljica likovnega pouka na OŠ Ivana Groharja Milojka Bozovièar poudarja, da je poleg strokovnega znanja potrebno imeti uèence najprej rad.»otrok bo z veèjim veseljem prišel na uro likovne vzgoje, èe se bo zavedal, da ga uèitelj spoštuje, da ne dela razlik med uèenci. To je osnova,«je povedala Bozovièarjeva. Damjan Likar Kultura je temelj nacionalne biti Letošnjo osrednjo obèinsko prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku je obèina Škofja Loka organizirala v sodelovanju z Gimnazijo Škofja Loka v Kristalni dvorani. Župan Igor Draksler je ob tej priložnosti pozdravil vse ljubitelje kulture, ki so se odloèili dostojno poèastiti ta dan.»sprašujemo se, èemu èastiti kulturo v današnjem èasu globalizacije, ko se kulturo razume kot odveèen družbeni strošek, èemu èastiti kulturo v duhovno upostošenem svetu. In vendar èastiti jo je treba, ker je ravno kultura temelj nacionalne in lokalne biti ter je še posebno v današnjih èasih odloèilna za oblikovanje nacionalne istovetnosti,» je uvodoma povedal župan Draksler ter dodal, da v Škofji Loki spoštujemo našo bogato kulturno tradicijo in da bomo tudi v prihodnje ustvarjali ustrezne pogoje za kreativno ustvarjanje, tudi z obnovo Kristalne dvorane, za kar bo obèina poskusila pridobiti sredstva iz evropskih kulturnih skladov. Ljubezen je veèna tema, katere žar nikoli ne usahne, je muza številnih ustvarjalcev, tako v preteklosti kot tudi danes, je razlog za mnoga velika umetniška dela. In ravno zato so dijaki škofjeloške gimnazije ob glasbeni spremljavi pripravili recital ljubezenskih pesmi, pevski zbor je zapel ljubezenske melodije, svoj prispevek pa je s plesom dala tudi skupina za eksperimentalni gib Arwa. Skupaj so se sprehodili skozi teme, kot so zaljubljenost, ljubezen, strast in odhod. K. Škrbo Karabegoviæ Med nagrajenci so bili tudi ravnatelji s Škofjeloškega in njihovi sodelavci. Spomin na najveèjo tragedijo Škofje Loke Devetega februarja je pri spominskem obeležju za Kamnitnikom potekala žalna sveèanost v spomin na pred dobrimi šestdesetimi leti ustreljene talce in štiri zažgane partizane v veštrskem mlinu. Spominski nagovor je imel Jože Peternel iz Obmoènega združenja borcev in udeležencev NOB Škofja Loka, ki je dejal, da so mladim generacijam, ki niso doživele grozot druge svetovne vojne in povojne prenove porušene domovine, mnogi dogodki težje razumljivi.»težko je razumeti prisego okupatorju in boj proti lastnemu narodu ter povojne poboje. Oboje se je zgodilo in oboje je naša domovina. S preštevanjem kosti in zamegljevanjem dogodkov je ne bomo spremenili. Poskrbimo, da bo Slovenija, ta biser na zemeljski obli, ostala samostojna in neodvisna, da je ne bomo razprodali tujcem, da bomo v njej pili èisto vodo, dihali èisti zrak,«je povedal Peternel. Damjan Likar Svojci žrtev se na spominsko obeležje za Kamnitnikom tudi letos položili veliko sveè. Praznujte z nami! 13

9 Izšel je Blaznikov zbornik Leta 2003, ob 200. obletnici podržavljanja freisinške in briksenske škofijske posesti na Slovenskem, so na znanstvenem simpoziju v Škofji Loki Milko Kos, Stane Granda, Matjaž Bizjak in Pavel Florjanèiè sklenili izdati Blaznikov zbornik. Pavle Blaznik je bil prvi predsednik loškega Muzejskega društva in velik poznavalec srednjeveške posesti. Rodil se je v Škofji Loki 1903, umrl v Ljubljani 1984, njegov kip pa je postavljen tudi v aleji znamenitih obèanov v Škofji Loki. Znanstveno se je ukvarjal z zgodovino Škofje Loke in škofjeloškega okraja, obravnaval je tudi širša vprašanja agrarne zgodovine in sistema podložništva na Slovenskem. V Blaznikovem zborniku so objavljeni prispevki o freisinški in briksenški škofijski posesti, ki bogatijo znanje o tem èasu. Knjigo so pod strokovnim vodstvom Matjaža Bizjaka izdali v slovenskem in nemškem jeziku, 140 izvodov pa so poslali tudi na eminentne naslove v 40 držav po vsem svetu. Podržavljanje cerkvene oblasti na Bavarskem leta 1803 je pustilo posledice predvsem zahodnemu delu Gorenjske, ker je prekinilo dokaj tesne vezi med Briksnom in Blejskim kotom ter Freisingom in obmoèjem nekdanjega loškega gospostva. Medtem ko je briksenški poskus ustanovitve samostana v Bohinju okoli leta 1120 spodletel, je organizacija redovniškega življenja dokaj dobro uspela v freisinški Škofji Loki. Freisinški škofje in Škofja Loka se lahko pohvali z izjemno knjižno zakladnico o njeni zgodovini. Muzejsko društvo Škofja Loka je v sodelovanju z Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa ZRC SAZU v februarju predstavil Blaznikov zbornik, ki je nastal na znanstvenem simpoziju ob 200. obletnici sekularizacije freisinške in briksenske škofijske posesti na Sloævenskem. uprava loškega gospostva so vseskozi ohranjali dobre odnose s sredi 14. stoletja ustanovljenim samostanom klaris in s poznejšim kapucinskim in uršulinskim samostanom. Na ozemljih nekdanjih freisinških gospostev, predvsem v Škofji Loki, še danes skoraj na vsakem koraku najdemo materialne dokaze o navzoènosti freisinških škofov. Matej Peternelj Ptujski kurenti odganjali zimo Zavod za šport Škofja Loka in obèina Škofja Loka sta že šesto leto zapored v Škofjo Loko privabila ptujske kurente, ki so Ptujski kurenti so tudi letos obiskali stanovalce v Domu slepih, slabovidnih in starejših v Stari Loki. najprej»zvonèkljali«v loških vrtcih in osnovnih šolah. Njihovega obiska so bili še posebej veseli stanovalci v Domu slepih, slabovidnih in starejših v Stari Loki. Kurenti so obiskali vse oddelke doma, tudi tiste upokojence, ki zaradi onemoglosti niso mogli priti v avlo. Na negovalnih oddelkih so nekateri stanovalci od navdušenja kar skakali, mahali z rokami, utrnila se je tudi kakšna solza sreèe. Kurenti so popoldne odhiteli odganjat mrzlo zimo tudi v Železnike, kjer so»razgrajali«po Dašnici, starem mestnem jedru, nato pa so jim v Kinodvorani Železniki domaèini pripravili topel sprejem. Damjan Likar Zdravljica ob 10. obletnici Prosvetnega društva Sotoèje se je zaslišala v polni Kristalni dvorani na sveèani prireditvi 17. februarja letos. Ob glasbi, plesu in kratkih odlomkih iz iger sta se povezovalca Marija in Damjan sprehodila skozi èas od ustanovitve. Pisalo se je leto 1996, ko se je zbralo zadostno število ustanovnih èlanov z namenom nadaljevati tradicijo predvojnega Prosvetnega društva Sotoèje v Škofji Loki. To naj bi pomenilo tisto stièišèe, kulturni prostor, kjer bi lahko deloval vsakdo, ki bi želel deliti svoje talente v javno dobro, in sicer z namenom dvigati duha. Kmalu po ustanovitvi je zaèelo aktivno delovati veè sekcij, med katerimi sta bili vsaj v prvih letih med najbolj aktivnimi gledališka in glasbena. V slednji je uspešno prepeval Mešani pevski zbor Cecilija Kobal, ki ga je kasneje nadomestil obetaven Mladinski cerkveni pevski zbor. V okviru društva je bilo možno obelodaniti marsikateri pozabljen ali od sistema zatrt obièaj, kot je izdelovanje butaric, adventnih venèkov... Miklavževanje in materinski dnevi so obstajali že nekaj let pred ustanovitvijo PD Sotoèja Na Venerini poti smo ustvarjalno sodelovali tudi z odlomki iz Visoške kronike, s starimi obièaji, otroškimi igrami,»loško medlo«. Postavljali smo razstave, lani Pasijon Vinka Mohorèièa. Èeprav je društvo gostovalo, ker za prireditve ni imelo svojih prostorov, je moglo s pomoèjo dotacij lažje pripravljati predavanja ali igre, ki so govorile tudi o kršèanskih vrednotah, o veselju, o upanju. Zato je gledališka sekcija kar dvakrat segla po delih našega markantnega misleca in pisatelja Alojza Rebule: leta 1997 z igro z božièno tematiko Èetrti kralj in dve leti kasneje s Pilatovo ženo, dramo èlovekovega trpljenja in odrešenja. Ni priteklo veliko Sore v Sotoèje, ko se je društvo spomnilo škofjeloškega rojaka, po poklicu pravnika in odliènega dramatika Antona Leskovca. Nastala je igra Dva bregova ali Drama iz življenja beraèev, ki jo je izvrstno režiral Igor Žužek. In ker smo na svetu»taki in taki«in da bi bila mera polna, so se mnogi naši èlani pokorili v Škofjeloškem pasijonu na vse»mile viže«- kot nosaèi, igralci, bièarji. PD Sotoèje je sodelovalo v kar treh prizorih z veè kot sto èlani. Èe pa je bilo pokore še premalo, si jo je lahko vsakdo naložil v planinsko-pohodniško-romarski sekciji na poteh k Slomšku, sv. Emi, na Sv. Višarje, v Rim, na Trsat ali v Kompostelo. Ob vsem svetovljanstvu pa nismo opušèali državljanskih dolžnosti, kot so kresovanja, maše za domovino, prireditve od državniških in obèinskih dnevih... Za tiste, ki jim je bolj»ljubo doma«, pa je bilo na razpolago kar nekaj druženj na piknikih, na vsakoletnih semanjih dneh na Sv. Ožboltu, na osebnih praznovanjih, da sploh ne govorimo o številnih porokah; za marsikatero je bilo na sreèo nekaj»krivo«prav PD Sotoèje. Bili smo redni vsakoletni predlagatelji ali sopodpisniki za podeljevanja obèinskih priznanj. Na tak naèin smo se želeli zahvaliti tistim, katerih zasluge bi sicer bile zamolèane. Èlani in prijatelji PD Sotoèje smo vsa ta leta ustvarjali, šivali, pisali, igrali za»božji lon«, vendar nam je bil trud skoraj vedno poplaèan s polnimi prizorišèi, verjamemo, da zadovoljnih obiskovalcev. Mogoèe je prav, da nam kdo od èasa do èasa pokaže v nemogoèe iz tistega zatohlega, vsakdanjega, moreèega, brezobzirnega. Ljuba Demšar 14

10 V letu 2005 je bilo na tem obmoèju obravnavanih 50 kaznivih dejanj, od tega 37 kaznivih dejanj v obèini Žiri, 11 kaznivih dejanj v krajevni skupnosti Trebija in 2 kaznivi dejanji v krajevni skupnosti Sovodenj. Policisti so bili pri odkrivanju storilcev uspešni kar v 58 odstotkih. Med kaznivimi dejanji prevladujejo tatvine, velike tatvine in goljufije. Poleg navedenih kaznivih dejanj so policisti obravnavali tudi kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem in prepreèitve uradnega dejanja uradni osebi. Na podroèju kriminalitete je najbolj izpostavljeno naselje Žiri z industrijsko cono, noèni lokali, kjer se izvršujejo tatvine GSM-aparatov. Dogajajo se tudi tatvine z vlomom v vikende na obrobnih mestih.»ni odveè še enkrat poudariti, naj obèani ne pušèajo vrednih predmetov na vidnih mestih in naj izvajajo samozašèitne Kriminalitete najveè v Žireh Tokrat vam bomo predstavili stanje in aktivnosti policistov v petem policijskem okolišu, ki ga vodi Vukašin Klisura, zajema pa podroèje Žirov, krajevne skupnosti Trebija in Sovodenj, kjer skupno živi okoli 6200 prebivalcev. Izobraževalni center Freising Mestni trg Škofja Loka ukrepe,«pravi vodja petega okoliša Vukašin Klisura. Stanje na podroèju javnega reda in miru v letu 2005 je na obmoèju tega policijskega okoliša zadovoljivo, èeprav je na tem obmoèju 22 gostinskih lokalov, od tega so kar trije noèni lokali. Na podroèju prometne varnosti policisti ugotavljajo, da je še vedno preveè voznikov pod vplivom alkohola, svoj prispevek k prometnim nesreèam pa prispeva tudi neprilagojena hitrost in obremenjena ter neurejena prometna infrastruktura. Policisti PP Škofja Loka so na tem okolišu tako lani obravnavali 27 prometnih nesreè, na žalost tudi eno s smrtnim izidom, 9 s telesnimi poškodbami in 17 z materialno škodo. Delo policistov bo v prihodnosti osredotoèeno na odkrivanje in prepreèevanje kaznivih dejanj in kršenja javnega reda in miru, predvsem s sodelovanjem z obèani, lokalno skupnostjo, osnovno šolo, delovnimi organizacijami in posamezniki. M. P. IŠÈE VODJA IZOBRAŽEVANJA Imate vsaj višješolsko izobrazbo? Ste inovativni, komunikativni in imate organizacijske sposobnosti? Potem ste pravi za nas! Poleg teh lastnosti prièakujemo od bodoèega vodje še ideje za razvoj novih izobraževalnih programov, aktivno trženje, urejenost in redoljubnost. Prednost imajo kandidati z izkušnjami, z željo po dinamiènem delu in z obèutkom odgovornosti. Pisne prijave sprejemamo do 8. marca 2006 na gornji naslov ali po: bogataj@freising.si. Sedaj je pravi èas za nove izzive! Uèenci OŠ Cvetka Golarja so ob tej priložnosti pripravili bogat kulturni program, ravnatelj France Benedik pa je spregovoril nekaj besed o kvalitetnem preživljanju prostega èasa in o slovenskem kulturnem prazniku:»umetnost nas bogati, umetniki pa osmišljajo svoj in naš èas, preteklost njihovih del namreè živi v nas še naprej in bo živela tudi za naše zanamce.«èestital je mladim filatelistom in pohvalil njihovo željo po odkrivanju novih znanj. Razstavljavci so pripravili približno 600 razstavnih listov, odloèili pa so se za razliène motive, kot so ribe, minerali, psi, maèke, ptièi, divje živali, rože, konji, metulji, nogomet, košarka, radost Evrope itd.»zbirke so zelo kakovostne in pripravljene po strogih kriterijih Mednarodne filatelistiène zveze. Bistvo vsake filatelistiène zbirke je na razumljiv naèin 16 Vukašin Klisura Odkrivanje razliènih znanj skozi znamke 7. februarja je Filatelistièno društvo Lovra Koširja Škofja Loka v prostorih OŠ Cvetka Golarja organiziralo Društveno mladinsko filatelistièno razstavo, na kateri je sodelovalo 25 mladih filatelistov, veèina jih he s filatelistiènega krožka omenjene šole in OŠ Škofja Loka Mesto. predstaviti neko zgodbo,«je povedal predsednik Filatelistiènega društva Lovra Koširja mag. Sreèko Berièiè. Predstavnik Pošte Slovenije Bojan Braèiè pa je dodal:»vsi vemo, èemu služijo znamke, vendar imajo le-te tudi drugaèno funkcijo. S svojimi motivi nam omogoèajo, da spoznavamo, raziskujemo, ustvarjamo ter si tako širimo nova obzorja.«klavdija Škrbo Karabegoviæ

11 S punèkami in fantki iz cunj pomagali revnim otrokom V Vrtcu Škofja Loka so se v tem šolskem letu v okviru nadaljevanja projekta»spoznavajmo otroke sveta«odloèili za projekt Punèke iz cunj. Gre za projekt, ki poteka pod okriljem Unicefa in ima tako dobrodelni kot vzgojno-izobraževalni pomen. Sodelovale so vzgojiteljice in otroci iz sedmih oddelkov ter v vsakem od njih so iz cunj in volne izdelali po dve punèki oziroma fantka. Otroci so pri izdelavi lutke sodelovali s predlogi, kakšnega spola naj bo lutka, kakšno barvo kože ali las naj ima, iz katere dežele prihaja, v kakšna oblaèila naj jo obleèejo ipd. Na koncu so punèki oz. fantku izbrali ime in se odloèili, koga od njih bodo podarili za prodajo. Z vsako podarjeno lutko, ki simbolièno predstavlja otroka, ki ga je treba cepiti, so namreè pomagali pri cepljenju enega otroka v revnejših deželah proti kar šestim nalezljivim otroškim boleznim. S tem pa projekta še niso konèali, saj so v oddelkih ostali»bratci in sestrice«podarjenih lutk. Ti zdaj potujejo od otroka do otroka in pri vsakem iz skupine preživijo nekaj èasa. Otroci so lutkam skupaj z vzgojiteljicami pripravili nahrbtnik, obleko, blazino, toaletne potrebšèine, igraèko in vse drugo, kar potrebujejo za potovanje. V dejavnosti so se vkljuèili tudi starši, ki z otrokom v poseben dnevnik vpišejo, kaj vse skupaj z lutko doživijo v njihovi družini. Otroci z veseljem spremljajo dogodivšèine lutk, hkrati pa komaj èakajo, kdaj bo barvita, mehka in prijazna punèka ali fantek njihov gost. Preko projekta Punèke iz cunj otroci tako ne spoznavajo samo pomena medsebojne in mednarodne pomoèi pri cepljenju otrok, temveè tudi življenje in obièaje razliènih narodov in razliènih družin, spoznavajo sebe Punèke in fantki, ki jih je Vrtec Škofja Loka podaril Unicefu. in druge otroke, pridobivajo obèutek drug do drugega in se uèijo deliti si stvari ter lepo skrbeti zanje. M. P. Uspešna akcija zbiranja denarja za novo obsevalno kabino Gorenjska podružnica Društva psoriatikov Slovenije ima v tem èasu dvojni razlog za praznovanje. Prvi je okrogli, dvajsetletni jubilej ustanovitve društva, drugi pa je nakup dolgo prièakovane obsevalne kabine. Humanitarna akcija zbiranja sredstev za nakup t. i. SUB S obsevalne kabine je bila namreè zelo uspešna in se poèasi zakljuèuje. Ivo Mariæ Slavnostno sreèanje ob 20. obletnici ustanovitve gorenjske podružnice Društva psoriatikov Slovenije bo potekalo 24. marca od 16. ure dalje v dvorani Doma krajanov na Primskovem. Poskrbeli bodo za kulturno-umetniški program, dr. Metoda Košièek pa bo pripravila strokovno predavanje na temo novih bioloških zdravil za zdravljenje psoriaze oziroma luskavice. V 20-letni zgodovini je gorenjska podružnica zelo napredovala, opazno pa je zraslo število èlanov, ki so vsa leta zelo aktivni. Pripravljajo razlièna sreèanja, strokovna predavanja, aktivno sodelujejo pri pripravi društvenega èasopisa, predstavljajo širši javnosti svojo bolezen in tako razbijajo predsodke. Prav tako je v dveh letih kar 15 èlanov gorenjske podružnice prejelo zlato plaketo Društva psoriatikov Slovenije za dolgoletne aktivnosti v podružnici. Prvih 15 let je bil predsednik gorenjske podružnice Škofjeloèan Stane Porenta, leta 2001 pa je to funkcijo prevzel Ivo Mariæ, prav tako doma iz Škofje Loke. Lansko leto je Društvo psoriatikov Slovenije pridobilo status humanitarne organizacije, kar pomeni velik korak naprej, saj bodo lahko kandidirali na veè razpisov in posledièno oskrbeli veè bolnikov, ki jih je v Sloveniji približno , število obolelih pa se iz leta v leto poveèuje. Psoriaza ali luskavica je dedno pogojena, vnetna, kronièna bolezen, ki ni nalezljiva. Znaèilna je zaznamovanost kože z bolj ali manj hudo obliko prizadetosti kože, pogosto povzroèa tudi težave s sklepi in psihosocialne težave oziroma ovire v vsakdanjem življenju bolnika. Bolezen ni ozdravljiva, pri pravi terapiji pa lahko izgine. Najveèji sprožitveni dejavnik je stres, zato se je treba nauèiti živeti z boleznijo in jo krotiti. Blažilno vpliva pravilna prehrana, izogibanje stresu in sonce v kombinaciji z morsko vodo ter obsevalna kabina z»umetnim soncem«. Tako je lansko leto gorenjska podružnica prièela z akcijo zbiranja sredstev za nakup SUB S obsevalne kabine. Najbližja taka kabina se nahaja v Ljubljani in je že zastarela, èakalne vrste pa so zelo dolge. Kabina, ki deluje po principu raèunalniško usmerjenih zdravilnih žarkov, ki prodrejo do 2,5 cm v globino kože in s tem zavirajo prehitro odmiranje celic, se bo nahajala v dermatološki ambulanti Zdravstvenega doma Kranj.»Z veseljem povem, da smo s po- moèjo donatorjev uspeli zbrati pet milijonov tolarjev za nakup obsevalne naprave. V kolikor nam uspe zbrati še nekaj sto tisoèakov, bomo kupili najsodobnejši in najboljši tip, ki bo lahko služil tako sedanjim kot tudi bodoèim generacijam. Akcijo štejemo za izredno velik uspeh, saj obsevalne kabine brez pomoèi donatorjev na Gorenjskem ne bi imeli še naslednjih dvajset let,«je povedal Ivo Mariæ. Dodal je še:»ob tej priložnosti se donatorjem v imenu vseh bolnikov z luskavico, tako sedanjih kot tudi bodoèih, iskreno zahvaljujem. Veèina gorenjskih obèin se je pozitivno odzvala na to akcijo, saj so skupaj prispevale 1,3 milijona tolarjev, pri èemer velja poudariti, da je obèina Škofja Loka prispevala najveèji delež, za kar se še posebno zahvaljujemo. Èlani smo zbrali 800 tisoè tolarjev, ostalo pa je prispevalo gospodarstvo.«klavdija Škrbo Karabegoviæ 18

12 Znanost in poezija z roko v roki Milena Miklavèiè je tokrat na sredinem veèeru gostila zdravnika imunologa, pesnika, pripovedovalca zgodb, dobitnika številnih literarnih nagrad, dr. Alojza Ihana. Alojz Ihan je zaslovel že s svojo prvo pesniško zbirko Srebrnik, za katero je leta 1986 dobil nagrado Prešernovega sklada. Po poklicu je zdravnik, raziskovalec in profesor na medicinski fakulteti, znan pa je tudi po pisanju èlankov, predvsem kolumn. Napisal je veè pesniških zbirk, dva romana in nekaj esejev. V današnjem èasu televizije in raèunalnika je knjige zelo težko prodajati, vendar je dr. Ihanu to uspelo. Tako je neki obiskovalec sredinega veèera dejal, da je bila Salsa dr. Ihana prva pesniška zbirka, ki jo je kupil v življenju.»knjige o zdravju radi kupujemo in darujemo, saj so koristne, medtem ko pesniške zbirke nimajo te sreèe, zato jim moramo na nek naèin pomagati. Sam sem se veliko pojavljal v javnosti, z nastopanjem postaneš znan, zbudiš zanimanje. Ni namreè pomembna samo vsebina knjige, temveè vse okoli nje,«je povedal dr. Ihan. Nemalokrat so motivi Ihanovih pesmi naravoslovni.»te pesmi so v veèji meri nastale takrat, ko sem še študiral za izpite in se mi je glava uprla. Tako mi je tri dni pred izpitom na pamet padla pesem, tema pa je bila uèna snov,«je šaljivo povedal pesnik. Dodal je:»zanimivo je iskati paralele med pesmimi, ki so nastale v razliènih obdobjih, in v enem in istem motivu opaziti razlike, ki so hkrati razlike mene. Iz tega èlovek vidi, da je iskren.«dr. Alojz Ihan je na podroèju raziskav prijavil veè kot 15 patentov, vendar sam o tem skromno pravi, da je to del njegovega posla in da gre pri tem za skupinsko delo.»rad delam pri praktiènih projektih in preizkušam neko zdravilo. Na zaèetku, ko sem se odloèil za raziskovalno smer, sem imel slabo vest, da bom kot zdravnik premalo konkretno pomagal ljudem, sedaj teh dvomov ni veè, saj so pri raziskavah cilji zelo konkretni,«je o svojem delu povedal dr. Ihan in na vprašanje, ali mogoèe upa, da bo kdaj prejel Nobelovo nagrado, odgovoril:»takim sanjam se ne sme nihèe odreèi, èeprav meni osebno nagrade niso najveèja motivacija.«klavdija Škrbo Karabegoviæ Milena Miklavèiè in dr. Alojz Ihan 19

13 Povabili smo se na kavo Rejništvo je eden najlepših poklicev, saj tujemu otroku pomagaš iz hude stiske Kadar ugotovijo, da starši iz razliènih razlogov ne znajo, ne zmorejo ali noèejo ustrezno poskrbeti za otroka, mora preko svojih institucij ukrepati država. Ena od možnosti je namestitev otroka v rejniško družino. Romana Krek iz Volèe pri Poljanah se je pred dvema letoma odloèila, da na takšen naèin pomaga tujim otrokom v stiski. Zakaj ste se odloèili, da postanete rejnica? Moja dolgoletna želja je bila delati z otroki, postali uèiteljica ali vzgojiteljica. Ker sem že v srednji šoli postala mamica, se nisem odloèila za študij na pedagoški fakulteti. Kasneje sem se zaposlila in ob rojstvu èetrtega otroka Aljaža ostala doma, ker mi ni ustrezal deljen delovni èas. Pred dvema letoma sem sklenila, da bom postala rejnica in na ta naèin pomagala otrokom, ki izhajajo iz neurejenih družinskih razmer. Izpolnjevala sem vse pogoje, opravila izobraževanje in tako dobila dovoljenje za opravljanje rejniške dejavnosti. Ste za svoje delo tudi plaèani? Rejnica prejme za oskrbo vsakega otroka nekaj èez sto tisoè tolarjev na mesec. Èe rejnica sprejme v svojo družino tri tuje otroke, postane poklicna rejnica, ki ji teèe tudi delovna doba. Vendar to ne sme biti razlog in vodilo pri odloèitvi, da vzamemo pod streho otroke drugih staršev. Najbolj pomembno je, da imaš otroka rad. Rejništvo je eden najlepših poklicev, kajti s tem otroka rešiš pred hudo stisko. Oba rejenca, Davida in Simona, imam kot za svoja otroka. Èe te ljubezni ne bi bilo, potem se za to dejavnost gotovo ne bi odloèila. Tudi mojih pet otrok (Tinkara, Aljaž, Nejc, Petra, Tadej) ju je sprejelo kot brata. Pozimi so Simona vzeli s seboj na sankanje, najstarejša hèi Petra ga je poleti odpeljala na morje... Enako jima je naklonjen moj mož. Kakšna je zgodba obeh rejencev? David in Simon sta brata. Njuna mamica se je skregala s partnerjem, ki jo je spodil iz hiše skupaj s prvim otrokom Blažem. Ker za Simona ni mogla primerno skrbeti, ga je škofjeloški center za socialno delo podelil meni. Mamica je potem veèkrat obiskala našo družino in želela otroka nazaj. Enkrat ga je res odvzela iz našega stanovanja, toda zveèer ga je ponovno pripeljala nazaj, ko je ugotovila, da ne more skrbeti zanj. V tistem èasu je bila noseèa in rodil se je David. Pustila ga je v porodnišnici in po treh tednih smo ga po dogovoru s centrom za socialno delo mi prišli iskat in sedaj je že devet mesecev pri nas. Ali ju mamica še kdaj obišèe? Sedaj nas redno obiskujeta oba starša in z njima smo v dobrih odnosih. Vèasih otrokoma prineseta igraèe. Simon si ju je zapomnil in jima reèe:»ati, mami!«veliko se pogovarjamo o partnerskih medsebojnih odnosih, saj si vsak otrok zasluži, da živi pri starših, ki se imata rada. Upam, da bosta v prihodnosti uredila svoje življenje in razmere za bivanje do take mere, da se bosta oba otroka lahko vrnila k njima. Rejništvo je namreè samo zaèasna oblika skrbi za tujega otroka. Kako vas klièe Simon? Vèasih mi reèe mami, ker tako sliši moje otroke. Sicer me klièe Romana. Ali Davida dojite tako kot šestmeseèno Tinkaro? Dojim samo svojo hèer Tinkaro. Èe bi dojila tudi Davida, imam obèutek, da bi njegova mamica lahko pomislila, da ga hoèem vezati preveè nase. Med dojenjem se namreè vzpostavi zelo moèna intimna vez. Sicer pa ne vem, èe bi imela dovolj mleka za oba otroka (smeh). Kako pa je okolica sprejela vaš nov poklic? Mislila sem si, da me bodo èudno gledali, èeš, ali nimam že dovolj svojih otrok. Toda vsi so moj nov poklic sprejeli z odobravanjem. Edino, kar me moti, je, da mnogi otroka ožigosajo za revèka in to govorijo celo pred njima. Toda to je njuna preteklost. Njuna sedanjost in prihodnost sta bistveno bolj svetli. Rejnica Romana Krek z rejencema Simonom (na levi) in Davidom (na sredini). Na desni je sin Aljaž. Rejenca Simon in David se v rejniški družini Krek iz Volèe odlièno poèutita. Kaj bi svetovali družinam, ki tudi razmišljajo o tem, da bi v svoj dom sprejeli tujega otroka? Vsak otrok si zasluži, da odrašèa v zdravih in normalnih pogojih, kjer se imata starša rada in nudita otroku brezpogojno ljubezen. Toda na žalost je mnogo otrok prikrajšanih za vse to, tudi na Škofjeloškem. Zato je rejniška družina za otroka nova možnost, v kateri si lahko pridobi dobre izkušnje in dobi tisto, kar potrebuje in za kar je bil v matièni družini prikrajšan (varstvo, primerna vzgoja, zdrava rast, skladen osebnostni razvoj, izobraževanje in usposobitev za samostojno življenje). Damjan Likar Poznate zanimive sogovornike? Poklièite nas:

14 Ne vidim nobene možnosti, da bi minerali lahko zdravili ljudi Franc Braniselj iz Škofje Loke že od dvanajstega leta zbira minerale. Kot najstnik si je zastavil cilj, da bo zbral vse minerale, ki obstajajo na našem planetu. Vendar danes pravi, da ta cilj ne bo nikoli uresnièen, ker je nekaj teh dragocenih kamnov unikatnih. Kljub temu ima danes v svoji zbirki veè mineralov kot vsi slovenski znanstveni inštituti skupaj. Na vprašanje, ali minerali lahko zdravijo ljudi, je odgovoril:»ne vidim nobene možnosti, da bi minerali lahko zdravili ljudi. To je velika potegavšèina, ki so si jo izmislili že v antiènih Delfih, ko turistom niso mogli prodati vseh dragih kamnov. Da so pospešili prodajo, so obiskovalcem rekli, da imajo kamni izjemne zdravilne uèinke.«89-letni Braniselj sicer dopušèa možnost, da minerali pomagajo èloveku, èe on v to moèno verjame. Podobno kot uèinek placebo. Èlan Društva prijateljev mineralov Tržiè poudarja, da imajo minerali izjemno pomembno vlogo na Zemlji, saj so gradbeni elementi živali, èloveka in rastlin, torej brez njih ne bi mogel nihèe živeti. Damjan Likar Franc Braniselj ima v svoji zbirki veè kot 2700 mineralov. Pri petinosemdesetih še vedno v študentskih klopeh Zofija Braniselj kljub pozni starosti ohranja željo po uèenju in spoznavanju novih stvari. Najstarejša èlanica škofjeloške univerze za tretje življenjsko obdobje je 85-letna Zofija Braniselj, ki obiskuje zgodovinski krožek dr. Franceta Štukla. Zofija pravi, da je uèenje ena od vrednot, ki ji je ostala zvesta celo življenje.»še vedno vsak dan rešim tri križanke, telovadim, hodim v naravo, skratka, aktivno uporabljam dragoceni organ v glavi,«je povedala Branisljeva, ki se sploh ne obremenjuje s starostjo, gubami in povsem mirno prièakuje zadnjo uro.»èe èlovek pošteno živi, èe želi drugemu vse dobro, potem tudi nima nobenih skrbi,«je dejala priletna upokojenka, ki izžareva notranjo in zunanjo lepoto. D. L. 21

15 Konec januarja so škofjeloškemu fotografu Petru Pokornu v Celju podelili najvišji razstavljalski naslov v Sloveniji mojster Fotografske zveze Slovenije. Pokorn je za ta naziv izpolnil vse pogoje: 1200 toèk na slovenskih in mednarodnih razstavah, najmanj osem nagrad na državnih in mednarodnih razstavah, predložitev 30 del èlanom umetniškega sveta FZS in njihovo pozitivno mnenje, najmanj dve samostojni razstavi. Pokorn je prvi in doslej edini dobitnik tega naslova iz obèine Škofja Loka. Kot èlan FK Antona Ažbeta ima ta naslov še Joco Žnidaršiè iz Ljubljane, dobil pa ga je tudi po- Fotograf Peter Pokorn prejel najvišji razstavljalski naslov kojni Vlastja Simonèiè iz Ljubljane, ki je bival na Dobravšcah pri Gorenji vasi. Poleg tega je Pokorn v zadnjih letih prejel tudi štiri mednarodne razstavljalske naslove, ki jih podeljuje Mednarodna zveza za Sonènice - ena izmed nagrajenih fotografij Petra Pokorna fotografsko umetnost FIAP. Pred kratkim je v Združenih državah Amerike dobil pet priznanj na mednarodni krožni razstavi diapozitivov. Peter rad fotografira v vseh letnih èasih, tudi spomladi, ko v objektiv rad ujame detajle iz narave, kadar se zaène prebujati življenje zvonèki in telohi, ki prodirajo na svetlobo skozi listje in sneg, storži masecnov, smrek in tis Damjan Likar 22

16 piše: Milena Miklavèiè NOVICE IZ OBÈINE GORENJA VAS-POLJANE Sprejeli proraèun za leto 2006 Na 21. redni in hkrati letošnji prvi seji so obèinski svetniki obravnavali osem toèk. Najveè èasa so namenili predlaganemu proraèunu obèine za letošnje leto. Proraèun je po novem zapisu vreden dobro poldrugo milijardo tolarjev. Svetniki so govorili še o odloku o obèinskih priznanjih in potrdili letni program športa za leto Kar precej vroèih besed je spremljalo vnovièno povišanje cen vrtèevske oskrbe predšolskih otrok. Pa preletimo nekaj podrobnosti. Na zaèetku seje je padla pripomba, zakaj še zmeraj ni urejena osvetljava izvoza pri OŠ Poljane. Župan Jože Bogataj je pojasnil, da zaradi pregovarjanj z lastnikom zemljišèa, ki bi moral odstopiti zemljišèe, a ga ne, prisiliti pa ga ne morejo. Svetnike je prav tako zanimalo, kaj se dogaja z obratom, v katerem je nekoè delovala Alpina. Letošnja zima je povzroèila veliko preglavic tudi gorenjevaškim gasilcem. Snežni zidovi, ki motijo izvoz gasilskih avtomobilov iz garaže, lahko resno ogrozijo morebitno intervencijo, kjer gre za minute. Padlo je mnenje, da bi bilo potrebno poskrbeti za kupe snega, preden ga stopi pomladansko sonce. Konèno je prišel na vrsto obèinski proraèun. Le-tega bi lahko sprejeli že na predzadnji seji obèinskega sveta, vendar se to zaradi že znanih kolobocij v zvezi z odcepitvijo Poljan in morebitnega formiranja nove obèine ni zgodilo. V uvodu so bile zelo podrobno razložene posamezne postavke proraèuna, ki je vreden nekaj veè kot tolarjev. Za veèje investicije se bo porabilo malo manj kot 716 milijonov, za razliène dejavnosti župana malo manj kot 8 milijonov. V razpravi, ki je sledila, je svetnika Jenka iz Podgore zanimalo, kako da v proraèunu ni denarja za lokalno cesto med Trebijo in Podgoro, ki jo bodo v èasu rekonstrukcije regionalne ceste uporabniki dodobra unièili. Slišati je bilo tudi pohvalo, da je letošnji proraèun narejen veliko skrbneje kot prejšnji, kljub temu pa je padlo še veè razliènih vprašanj, med njimi tudi, kje obèina namerava dobiti 40 milijonov od prodaje stavbnih zemljišè, zakaj še ni tabel, ki bi oznaèevale, kje se obèina Gorenja vas-poljane zaène in konèa, prav tako so svetnike zanimale podrobnosti postavke sanacija kulturnih objektov v znesku 14 milijonov. Ponovno so se nekateri razburili, zakaj tudi v tem proraèuni niso predvideli sredstev, ki bi bila namenjena novorojenèkom. Župan je pojasnil,da je najveèji del proraèuna namenjen posredno in neposredno najmlajšim, zlasti v letošnjem letu, ko v obèini teèe zahtevna investicija pri OŠ Poljane, zato bi bilo zaželeno imeti tudi malo strpnosti in razumevanja. Nekaj nesporazumov je bilo tudi zaradi plaèevanja knjigovodskih storitev za posamezne krajevne skupnosti. Glasovi prisotnih so se pri naslednji toèki umirili, ponovno pa so se povišali ob predlogu za povišanje cen v vrtcu. Župan je povedal, da je povišanje nujno, saj so morali lani kriti za okoli 3,2 milijona tolarjev izgube v vrtcu v Poljanah. Vnela se je dokaj živahna razprava, ko se je za trenutek zdelo, da bi svetniki radi naredili kompromis, da bi ostala volk (enake cene) in ovca (enake vrtèevske usluge) cela. Na sreèo se je našla trezna glava, ki je primerno pojasnila, da je to nemogoèe, saj je treba kvalitetnejše usluge tudi plaèati. In seja, ki je dodobra ogrela glave, je istoèasno do ledišèa ohladila noge. Turistièno društvo za vzor Èe skupaj zmešaš pustno rajanje in dobro voljo ter dodaš šèepec Polonce Andreuzzi, dobiš ravno prav eksplozivno mešanico, ki zna prièarati tisto pravo vzdušje, ki se za najbolj norèavo nedeljo v letu tudi spodobi. Letošnje Maškarajanje 2006 se je prepletalo s snežinkami, ki so vztrajno sedale na pobarvane noske, na lasulje, velike dežnike, ogromna oèala, perjanice in še na marsikaj drugega, kar si je nadelo veè kot 250 maškar, ki so prišle na rajanje. Prvi del zabave je bil namenjen najmlajšim, drugi del pa njihovim oèkom. Na odru so se vrstile znane slovenske pevke, ki so pokazale marsikaj. Le to marsikateremu oèku ni bilo povsem razumljivo, kako da so bile miène nožice zmeraj približno toliko dolge kot pri razposajeni organizatorki, ki je z bliskovito naglico menjala lasulje, obleke in spreminjala glas. Teden ali dva pred pustom je v dvorani Zadružnega doma Hotavlje potekal obèni zbor tamkajšnjega turistiènega društva. Veè kot 100 èlanov je napolnilo prostor, v katerem je po uradnem delu sledilo rajanje. Na zaèetku je Danilo Jezeršek povedal, da so vse prireditve razen koncerta Alpskega kvinteta prinesle dobièek, pa ne samo to: veliko število obiskovalcev je znova potrdilo, da so prireditve, ki jih organizirajo, tiste prave. Danilu Jezeršku se je tudi iztekel predsedniški mandat, za slovo pa je pripravil prijetno preseneèenje. Društvo je subvencioniralo 140 klobukov za èlane. Pustovanje, že omenjeni koncert, šmarnice, sejem, podoknice, martinovanje in prireditev ob svetem Štefanu so dodobra napolnili turistièno blagajno in jim omogoèili delo tudi v prihodnje. Poudarili so, da nikoli niso želeli delati dobièka in da je bil njihov glavni cilj poskrbeti predvsem za dobro druženje. V nadaljevanju so izvolili nov upravni odbor, predsednik društva pa je postal Ciril Buh. V letošnjem letu nameravajo, poleg organiziranja vseh že uteèenih prireditev, poskrbeti še za zasteklitev terase pri Koèi na Slajki in za uradno legalizacijo tega doma, pridobiti želijo prostore za inventar, pa še kaj se bo našlo, saj so že do sedaj pokazali, da znajo zavihati rokave. Novoizvoljeni predsednik Ciril Buh je že poskrbel za prijetno pustovanje in za Loški utrip povedal naslednje:»veseli smo, da je pohodništvo h Koèi na Slajki zaživelo, v prvih treh mesecih, kar smo z njim zaèeli, se je vpisalo veè kot 1000 pohodnikov. Pri Tanji Krmelj, ki je tudi naša èlanica, pa se v domu lahko tudi okrepèajo. Upamo, da nam bo spomladi uspelo, da bomo poskrbeli za asfalt od koèe do domaèije Pri Vrajnšn ku.«cvet seksi lepotièk prepeval v Gorenji vasi Ta trenutek je bila še Saška Landero, naslednjiè že Helena Blagne, vmes pa še marsikaj drugega.»važno je, da smo se lepo imeli,«je dejal racman z velikim rumenim kljunom, ki se je proti koncu že ves dremav in utrujen stiskal v oèkovem naroèju. Polonca je, tako kot vsi èlani organizacijske ekipe, vzdržala do konca. Kljub vroèini, gripi in veliki utrujenosti. 23

17 piše: Milena Miklavèiè Andrej Poljanšek:»Nimamo se kaj pritoževati Res je, da nimamo vsega, imamo pa marsikaj,«pravi. Nato doda:»imamo Partizan, za katerega skrbi balinarsko društvo. Živi tako poleti kot pozimi. Konjeniki v starih Žireh, na Postotniku, oddajajo brunarico za razliène prireditve, tudi novoletno praznovanje se je že dobro prijelo. Turistièna pisarna dela s polno paro. To velja tudi za kolesarski krog. Pred leti sta se po Žireh sprehajala le dva èloveka, ostali tega niso poèeli, ker jim je bilo nerodno. Držali so se naèela, da pravi Žirovec dela, ne lenari. Danes veèina obèanov hodi na Javorè, na Goropeke, Mrzli vrh in še kam. Na poti Rupnikove linije je zmeraj dovolj sprehajalcev. Na obèini smo rezervirali dodatna sredstva za kako novo turistièno ponudbo v kraju. Ljudje se morajo sami odloèiti, mi bomo pomagali, prisiliti pa ne moremo nikogar.«v obèini ni veè nikogar, ki v hiši ne bi imel elektrike. Bila je ena sama v Žirovskem vrhu, vendar so elektriko napeljali tudi do tam. Veliko podpore so dobivali tudi vaški vodovodi, vendar imajo nekateri obèasno»porazno vodo«. Še zmeraj so hiše, ki uporabljajo kapnico. Letos bo voda iz javnega vodovoda pritekla do Raèeve. Letošnje leto se bodo pokazali rezultati veèletnih projektov, za katere so Žirovci kandidirali na evropskih in republiških razpisih. Zaèela se bo izgradnja kanalizacije na obmoèju Nove vasi in Rakulka. Cesta na Dobraèevi je sicer regionalna, vendar so za ploènike od gostilne Pri Županu do gasilskega doma zagotovljena v državnem proraèunu. Petrol zgodba, ki se bo kmalu konèala Upajmo, da se bo Petrolov bencinski servis najkasneje v dveh letih preselil na novo lokacijo. Jara kaèa se je vlekla predvsem zaradi nerazumljivih zahtev direkcije za ceste, ki je morala dati projektne pogoje za novo lokacijo Petrola. Ta bo po novem stal v križišèu z mostom in cerkvijo in ob predvideni novi cesti za Logatec. Težave so povzroèali tudi izvozi in uvozi na bodoèi servis. Dve leti in pol so si podajali žogice Projektant, investitor Petrol, obèina in direkcija za ceste. Vsaka predložena rešitev je bila zavržena, potem pa so se vrstili popravki popravkov in kradli èas. Konèno je obèina zagrozila, da bo zaèela iskati drugega investitorja za bencinski servis. Nenadoma je bilo vse lepo in prav, prišlo je do usklajene skupne rešitve veèletnega problema, na vrsti je še zamenjava zemljišè. Zaradi menjave Petrolove uprave lahko sklepamo, da bodo pogodbe v kratkem podpisane. Novo mestno središèe? Odgovorni na obèini ne držijo križem rok. Zavedajo se, da bo treba center Žirov na novo urediti. Obe cesti proti Raèevi in Ledinici bosta dobili še tretji pas za levo zavijanje, uredilo se bo semaforizirano križišèe, za katero so idejne zasnove so že narejene. Celoten prostor pred zadružnim domov pa bi želeli naèrtno urediti v center z dušo. Še en žulj Tudi zgodba o domu za starostnike že predolgo traja. Dve leti so izgubili, ko so se leta 2004 prijavili na razpis ministrstva za delo družino in socialne zadeve. V ta namen so izdelali temeljito dokumentacijo, idejno zasnovo za dom in celotno študijo. Rezultat je bil ugoden, saj so bili uvršèeni visoko na spisku, ki ga je takratno ministrstvo naèrtovalo v planu za izgradnjo v letih Po volitvah konec leta 2004 pa so se stvari obrnile na glavo. V Žiri je prišla komisija, ki je presojala kvaliteto lokacije in se o njej zelo pohvalno izrazila. Ko je bil sprejet državni proraèun za 2006/2007, so videli, da programa za izgradnjo domov za starostnike v proraèunu ni veè. Ministrstvo se je namreè odloèilo, da bodo nova mesta v domovih zagotavljali veèinoma preko koncesij. Bodo tudi Žirovci prišli do težko prièakovanega doma za starostnike na ta naèin? Nagrada za vse Kladivarce Mag. Milan Kopaè, direktor tovarne elementov za fuidno tehniko Kladivar, d. d., iz Žirov, je prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije. V prihodnje se bodo usmerili v razvoj specifiènih komponent po naroèilu, èesar ni mogoèe posnemati. Na zaèetku februarja je Gospodarska zbornica Slovenije podelila nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, ki predstavljajo svojevrstni izziv vsemu gospodarstvu. Dobili so jih Hugo Bosio, direktor proizvodno-trgovskega podjetja Bosio iz Štor; predsednik uprave Banke Koper Vojko Èok; Franc Jamšek, direktor podjetja Profil, management consulting iz Ljubljane; Matjaž Lenassi, direktor BSH Hišni aparati iz Nazarij; predsednik uprave Talum Tovarne aluminija Kidrièevo Danilo Toplek; Zoran Živiè, ki vodi Keko Varicon, družbo za proizvodnjo in razvoj elektronskih komponent iz Žužemberka, in direktor Kladivarja iz Žirov Milan Kopaè kot edini predstavnik z Gorenjske. Podjetje, ki ga vodi in izdeluje elemente za fluidno tehniko, želi postati vodilno podjetje v jugovzhodni Evropi in biti odlièen dobavitelj v tržnih nišah globalnega trga. Kljuè do uspeha se skriva v ljudeh, pravijo v Kladivarju. Znanje, sposobnost, motivacija in pogum za tveganje so tisti dejavniki, ki jih ženejo naprej. Ponosni so na nagrado, ki so jo dobili za rezultate v preteklosti in nekoliko tudi za smele naèrte v prihodnje. Igrišèe, ki je bilo zgrajeno pred 25 leti s prostovoljnim delom in s pomoèjo takratne krajevne skupnosti, spet buri duhove. Razširile so se govorice, da se bo moralo umakniti novi proizvodni hali. Kot že velikokrat v takih primerih se je tresla gora, rodila pa se miš. Lansko leto so se na obèini konèno sporazumeli z lastnikom zemljišèa, na katerem stoji igrišèe za odkup. Razgovoru se je pridružil sosed, ki želi širiti svojo Nagrado so posredno dobili tudi tisti Kladivarci, ki so podjetje gradili veè kot 56 let.»kladivar je bil vsa leta, zlasti od sedemdesetih naprej, zelo moèan na podroèju razvoja. Zato je potreboval kadre, moèno je štipendiral in to še danes poènemo. Imamo dve podroèji razvoja. Najveè izvažamo v Nemèijo, Francijo, Španijo, zahteven je tudi domaèi trg. Naši izdelki so zanimivi predvsem za podroèje strojegradnje. Treba je biti konkurenèen, èeprav je težje ostati kot postati. Brez vlaganja v razvoj izdelkov, procesov in ljudi se to ne bi zgodilo,«je povedal Milan Kopaè. Žirovski Kladivar je vsekakor vzorèni primer srednje velikega podjetja, ki jim je z znanjem uspelo prebroditi izgubo trgov po osamosvojitvi. Danes izvažajo v 34 držav, prodajo pa so samo v lanskem letu poveèali za 30 odstotkov. Nekoè je bilo drugaèe, saj so 80 odstotkov prodali v Jugoslaviji in je le 20 odstotkov proizvodnje šlo v izvoz. Letos gradijo novo halo z 2200 kvadratnimi metri. V preteklih dveh letih pa so dobièek vložili v novo opremo, kar je v številkah zneslo veè kot 1,7 milijona evrov. Kaj bo z otroškim igrišèem na Jezerih? obrtno dejavnost. Sporazumno so našli rešitev, da obèina odkupi veè kot 700 m2 igrišèa, 400m2 pa bo odkupil sosed, in sicer del, kjer se sedaj nahaja gugalnica. Igrala se bodo premaknila na preostali del igrišèa, ki ga bodo uredili verjetno še letos, upati pa je, da bodo odgovorni z novim oz. starim sosedom poskrbeli za še lepšo podobo igrišèa. Ki naj tako potem tudi ostane. Za nove rodove otrok. 24

18 piše: Milena Miklavèiè Oèe in sin med èopièem in platnom Vemo, da so Žiri znane po bogati slikarski kulturi. Mag. Barbari Kastelèevi je ob praznovanju 50. obletnice Svobode uspelo, da je organizirala razstavo vseh slikarjev in ostalih umetnikov, ki so ustvarjali nekoè in danes, kar se do sedaj še ni zgodilo. Med njimi sta tudi oèe in sin, Ernest in Iztok Kavèiè, ki sta se s samostojno razstavo predstavila na predzadnji petek v februarju. Pravzaprav je ravno o njiju izmed celotne žirovske slikarske srenje najmanj slišati. Delata bolj zase in uživata v slikanju. Ljubezen do barv, platna in narave je oèe prenašal na sina že od mladih nog. Njuno slikarstvo, ki temelji na obèutenjih drobnih utrinkov iz vsakdanjega življenja, se dotakne srca predvsem s toplimi barvami, ki v prostor prinašajo svetlobo in sonce. Ne držita se enega in istega sloga, menjata ga, odvisno od tega, kako jima je blizu prizor, ki ga želita naslikati. Tako pri Ernestu kot pri Iztoku najdemo, ujete v olje ali v akvarel, številne prizore iz okolice Žirov. Prav barve so tiste, ki jih izbirata na svojstven naèin in se s tem loèita od ostalih slikarjev samoukov v Žireh. Prijateljsko sožitje oèeta in sina se zrcali tudi v slikah. Na razstavi so bile njune slike pomešane med seboj. Ob njih ima opazovalec obèutek, da oèe in sin vèasih eno in isto stvar vidita sicer drugaèe,vendar skupaj uživata v odkrivanju lepot, ki nas obdajajo. In to je tisto, kar razstavi prinaša še dodatno vrednost. Ernest je že kot otrok dokazal, da ima dar za risanje. Uèiteljica Konèeva mu je zaupala zvezek svojih pesmi in ga prosila, naj jih ilustrira. Za nagrado mu je kupila barvice. Že njegov oèe, ki je bil pleskar, je rad rezbaril in se ukvarjal še z drugimi roènimi spretnostmi.»žal je bila šola zame veèen tabu. Veèkrat sem mislil poskusiti, toda težko se je bilo izmakniti okolju, v katerem sem odrašèal,«pripoveduje. In tako je ostal pri ljubiteljstvu. Obiskoval je teèaje in iskal svojo izrazno pot.»zmeraj sem risal najprej zase. Težko je razložiti, ampak slikanje mi polepša prosti èas. Ko delam, pozabim na slikarska pravila in poslušam srce. Moj notranji jaz je tisti, ki vodi èopiè,«pripoveduje, medtem ko se v ozadju sliši tiha in umirjena glasba. Do sedaj je imel le eno razstavo. Ni se hotel preveè an- Z njo bo šlo laže Slikarja Ernest in Iztok Kavèiè gažirati. S sinom Iztokom se velikokrat posvetujeta. Ernest pravi, da je to nujno, ker se sicer vèasih preveè prepusti èustvom in zaplava nad oblaki. Nordijski center ima novo vzpenjaèo. V prihodnosti naèrtujejo še klubski objekt z garderobami in fitnesom. Se bo na tak naèin skakalni šport v Žireh ohranil? 25. februarja je v Raèevi potekalo državno prvenstvo deèkov do 15 let, deklic do 14 let in državno prvenstvo v nordijski kombinaciji do 15 let. Ob tej priložnosti so slovesno odprli tudi novo tirno vzpenjaèo. Lani so pripravili javni razpis, na katerega sta se javila dva Denis Zupanèiè ponudnika, pogodbo pa so podpisali z Rudisom iz Trbovelj. SSK Alpini je na pomoè priskoèila tudi obèina, ki je v projektu sodelovala kot soinvestitor. Vzpenjaèa je ocenjena na približno 50 milijonov tolarjev. Celoten nordijski center, skupaj s skakalnicami, je vreden še kakšnih 200 milijonov veè. Med tistimi, ki na skakalnicah veliko trenirajo, je tudi Denis Zupanèiè, ki je za Loški utrip povedal naslednje:»skakati sem zaèel pred osmimi leti. Navdušil me je stric Zoran. Z njim sem šel na skakalnico in videl, kako to gre. Zaèel sem na mali skakalnici in takrat je bil Zoran moj trener. Prviè sem zmagal leta 2001 v Ponikvah, na 40-metrski skakalnici. Zmagal sem tudi v Italiji, prav tako sem bil prvi na pokalu Alpe Adria, vendar v teku na smuèeh. Veliko treniram, tudi doma, ko imam»suhe«treninge. Ko mi trener naroèi, naj 45 minut teèem, ga vedno ubogam. Vèasih me spodbuja tudi oèi. Sem v športnem razredu in pri kontrolnih nalogah se lahko dogovorimo, da pišem kakšen dan kasneje. Med mojimi kolegi v klubu so uspešni še Nace Šinkovec, Andrej Mlinar in Tomaž Nagliè, ki trenutno vodi v kategoriji do 18 let. Vèasih skaèem bolje, drugiè slabše. Ko nas trener posname s kamero, naredimo analizo skokov. Tudi napaèna izbira dresa vpliva na dober ali slab skok,«je z odloènim glasom pripovedoval mladi skakalec. Sem in tja je ujel kakšen prost trenutek, da si je ogledal tudi olimpijske prenose. Skoke je ocenjeval drugaèe kot obièajni»foteljski strokovnjaki«.»zdi se mi, da so imeli malo treme,«je dejal kot v opravièilo, ker so slovenski skakalci slabo skakali. 4. in 5. marca bo Denis skakal tudi v Planici.»Držimo pesti, da mu bo uspelo,«je pogovor zakljuèil njegov oèe Boris. 25

19 V enem letu s kolesom do Kitajske 26-letna Marija Kozin iz Podlubnika rada odkriva nove kraje, spoznava kulturo in ljudi. Že od nekdaj jo privlaèi pot v neznano in samo vprašanje èasa je bilo, kdaj se bo ponovno odpravila na pot. Za kolo se je odloèila, ker le-to dopušèa veliko veè svobode doživljanja kot druga prevozna sredstva. V èasu izida Loškega utripa bo Marija prièela svoje enoletno popotovanje Momo na poti proti vzhodu. Zaželimo ji lahko sreèno pot, prijazne ljudi, obilico lepih doživetij in èim manj dežja. Že pred odloèitvijo, da se odpravite proti Kitajski, ste veliko potovali. Kaj je tisto, kar vas nenehno žene k odkrivanju novih svetov? Naj zveni še tako klišejsko, so že same priprave na popotovanje neko posebno doživetje. Obèutek, ko prideš nazaj domov, pa je nepopisen. Z odkrivanjem sveta spoznavaš razliène kulture in naèine življenja. Spoznaš, da v naši državi živimo v udobju in da je Slovenija idealna država. To bi morali bolj ceniti. Kako so sanje o poti proti vzhodu postale resniènost? Ideja o tem je kar lep èas zorela v meni, se oblikovala in rasla. V svojem doživljanju sveta sem preizkusila, videla in doživela že marsikaj. Še vedno je na prvem mestu potovati v meni neznane kraje, spoznavati nove kulture in ljudi. Ob vsem tem pa tudi rasti kot oseba. Zato tudi grem ponovno na pot. Poiskala sem stike z ljudmi, ki so že prekolesarili to pot, in dobila pozitivne povratne informacije. K lažji odloèitvi je pripomoglo tudi to, da na pot ne grem sama, ampak s prijateljem Mikolajem iz Poljske. Cel enoletni projekt nosi naslov Momo na poti proti vzhodu. Od kod tak naslov? Ime Momo sem vzela iz istoimenske knjige M. Ende: Momo, ki je sicer namenjena otrokom, njeno bistvo pa je aktualno tudi za odrasle. Knjiga namreè govori o odraslih, ki jim vedno zmanjkuje èasa, venomer se pehajo za svojimi vsakdanjimi opravili in dolžnostmi. Šele ko se èas popolnoma ustavi, se ljudje zaèno zavedati, kaj izgubljajo z vsako uro, z vsakim dnem. Iz podobnih razlogov grem tudi jaz novim dogodivšèinam nasproti. Opišite nam pot, po kateri naj bi prišli do konènega cilja Pekinga. Pot me bo vodila ob Jadranski obali do Albanije, potem na vzhod èez Makedonijo, Grèijo, Turèijo, Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizijo, Kitajsko do mesta Kašgar. Od tu naprej sta glede na moje psihofizièno stanje in vremenske pogoje v igri dve poti. In sicer južno proti sveti gori Mt. Kailaš. Idealna želja je preèiti Tibet do Lhase ter Kuminga»prvo mesto ponovno«na Kitajskem ter nadaljevanje proti jugu na toplo. Potem pa verjetno v kombinaciji prevoza z vlakom ter kolesarjenjem do Pekinga. Druga verzija je po»svileni poti«iti proti Velikemu zidu ter mu slediti do Pekinga. Povratek nazaj naèrtujem z železnico èez Mongolijo ter transibirsko železnico do Moskve in od tam domov. Èas trajanja potovanja je približno leto dni. To je okvirna pot, ki bo lahko spremenjena glede na aktualne politiène razmere in vreme. Kakšne so fiziène in psihiène priprave na tak podvig? Kar zadeva psihièno pripravo, sem najboljšo popotnico dobila s podporo družine, ki je, razumljivo, skeptièna in se bojijo, vendar me podpirajo. Sicer pa sama organizacija takega potovanja ni maèji kašelj. Zbiram informacije, stike, uèim se o kulturi in o posebnostih držav, skozi katere bom kolesarila. Potrebno je izbrati in testirati opremo ter se nauèiti, kako jo popraviti. Na tem mestu bi se rada zahvalila fantom iz Guerrilla Bikes za vso dobro voljo, koristne debate ter nasvete, kako in kaj s kolesom ter opremo. Med tako dolgo potjo bo nujno opraviti celoten servis kolesa, zato mi bodo starši na dogovorjeno pošto poslali paket. Organizirati je treba pridobitev viz, cepljenja. Zanimiv podatek je, da od Turèije do Kitajske v veèini primerov ni bankomatov, zato je treba imeti denar s seboj, vendar bankovci ne smejo biti veèji od dvajset dolarjev. Èeprav tako velikega podviga s kolesom še nisem imela, pa je šport pomemben dejavnik v mojem življenju, zato ne dvomim v svoje fiziène sposobnosti. Hkrati pa tu ne gre za neko iskanje rekordov, zato bova tempo prilagajala. Vsi, ki boste Marijo želeli spremljati na njeni poti, si boste lahko njene utrinke prebrali in ogledali na Stroške potovanja si boste krili sami, vendar ob tem želite izpeljati projekt, s katerim bi pomagali talentiranim mladostnikom na podroèju Kozjega oz. Obsoteljskega. Za kaj pravzaprav gre? V èasu svoje zadnje zaposlitve sem imela priložnost spoznati, kako živijo ljudje na obmoèju Kozjega. Tako se je porodila ideja o projektu»en kilometer je enako eni kavi je enako en evro«. Za vsak kilometer na kolesu bi želela zbrati en evro. Znesek, ki ga želim zbrati, je torej evrov oziroma 3,6 mi- lijona tolarjev. Zbrano vsoto bi namenila talentiranim in perspektivnim mladostnikom na podroèju Kozjega oziroma Obsoteljskega v obliki štipendij za srednjo šolo oziroma nadaljevanje študija na fakulteti. Pri obmoèni enoti Rdeèega križa Šmarje pri Jelšah bo v te namene odprt raèun s sklicem za akcijo Štipendijski sklad Momo. Kdor želi prispevati, lahko znesek nakaže na naslednji raèun odprt pri Banki Celje: sklic: Klavdija Škrbo Karabegoviæ 26

20 Škofjeloški župan je izdelal medvedjega snežaka Skupnost obèin Slovenije je letos prviè organizirala družabno tekmovanje, na katerem izbirajo najlepšega in najbolj zanimivega snežaka v slovenskih obèinah. Posebnost te zimske akcije je, da snežake izdelujejo slovenski župani. V akciji»naj snežak«je sodeloval tudi škofjeloški župan Igor Draksler, ki je v zaèetku februarja na Starem vrhu s pomoèjo škofjeloških skavtov iz snega izklesal medveda. Živalski snežak je ponazarjal zgodbo iz škofjeloškega grba, Draksler pa je bil v vlogi zamorca. K akciji se je prijavil tudi Jože Bogataj, župan obèine Gorenja vas-poljane, vendar je moral zaradi obveznosti svojo udeležbo odpovedati. Tako so umetnino iz belega materiala namesto njega ustvarili loški skavti. Odloèili so se za upodobitev na pujsu jahajoèe Agate iz Visoške kronike. Akcija bo trajala vse do prvega spomladanskega dne, ko bo organizator podelil nagrade najboljšim trem snežakom. Damjan Likar Škofjeloški župan pred skulpturo medveda iz snega Loški skavti so ustvarili Agato, ki jaha na pujsu. 27

21 Povabili smo se na kavo Za hišnega ljubljenèka si je izbral vietnamskega prašièa Jure Pagon iz Poljan doma ni nikoli imel obièajnih hišnih kosmatincev, kot so maèki ali psi. Pred leti se je v njegovem stanovanju plazil piton, sedaj se udav. Toda od lanskega maja je Juretov glavni ljubljenèek vietnamski pujs Abbi, za katerega skrbi tako odgovorno kot mamica za svojega dojenèka. Sosedje so se prav zaradi poznavanja Juretove ljubezni do eksotiènih živali precej hitro navadili na novega prebivalca naselja Jure Pagon Rekordna udeležba na lokostrelski tekmi v Škofji Loki Lokostrelska sekcija pri ŠD Partizan Škofja Loka in Športna zveza Škofja Loka sta v okviru stoletnice športa v Škofji Loki organizirali tradicionalno dvoransko lokostrelsko tekmo za slovenski pokal v športni dvorani Poden. Nastopilo je kar 223 tekmovalcev, kar je po besedah predsednika sekcije Vlada Justina absolutni rekord po številu udeležencev v Sloveniji. Domaèini so najbolj blesteli v kategoriji ukrivljeni lok: Najka Tomat (3. mesto, kadetinje), Alenka Štrukelj (3. mesto, èlanice), Žiga Osenar (4. mesto, kadeti), Jan Peènik (7. mesto, kadeti). Damjan Likar Jure svojega ljubljenèka vsak dan po popoldanskem sprehodu okopa v kadi.»amerika«v Poljanah. Jure ga vsak dan odpelje na jutranji in popoldanski sprehod po bližnjih travnikih in gozdu, kjer z gobèkom prerije vsako pest zemlje.»najrajši ima krtine, v katerih išèe èrve. Ob deževnih dnevih še posebej uživa, saj lahko povožene èrve in žabe žre kar na cesti,«je dejal Jure, ki pravi, da Abbi poje dobesedno vse, kar mu daš. Gospodar mu za zajtrk pripravi mešanico koruze, jeèmena in ovsa, za lepo dlako obèasno dobi surovo jajce, žre tudi svinjino, torej meso lastne živalske vrste, za priboljšek ponavadi prejme èokolado, najrajši pa ima star kruh, namoèen v mleko, ob katerem èisto ponori od navdušenja. Jure poudarja, da je Abbi glede hrane nenasiten.»èe želim v miru gledati televizijo, ne smem zraven jesti, sicer Abbi stalno èasa skaèe po meni in prosi za hrano. Vedno ko mami pripravlja obed, pride v kuhinjo in vèasih želi od želje po hrani kar skoèiti na štedilnik,«pravi Jure ter dodaja, da Abbi verjetno prav zaradi požrešnosti in vnosa razliène vrste hrane pogosto tudi prdi. To naredi tako, da dvigne repek. Jure je v prvih dneh moral biti z njim zelo potrpežljiv.»na zaèetku se je Abbi bal ljudi in ni bil navajen, da ga božamo. Potrebno je bilo ustvariti zaupanje. Zato sem bil prvih pet dni bil dobesedno 24 ur z njim, celo spal sem ob njem zraven svinjaka,«se Jure spominja grajenja prijateljskega odnosa z azijskim ljubljenèkom. Po njegovih besedah je bil še nekaj mesecev do drugih ljudi zelo nezaupljiv in je vedno, ko je kdo prišel v stanovanje, hotel steèi stran, vendar mu je na laminatu zaradi parkljev pogosto spodrsnilo.»poglej, kako ima smešnega psa. Celo kruli!«ko se Jure z Abbijem sprehaja po mestih, mnogi sploh ne opazijo, da ima na vrvici prašièa. Mislijo, da je pes. Podobno sta razmišljali tudi gospe na parkirišèu pred neko ljubljansko trgovino, kjer sta sreèali Jureta s pujsom. Abbi je tedaj ravno zakrulil in ena gospa je rekla drugi:»poglej, kako ima smešnega psa. Celo kruli!«jure pravi, da je njegov pujs precej teritorialen.»doma smo posebej zanj pripravili kavè, kjer rad poležava. Ko se je enkrat na fotelj poleg njega usedla moja punca, ki je še ni poznal, je kar zapihal od jeze.«sosedje in prijatelji ga vèasih zbadajo, kdaj bo odpeljal prašièa v zakol.»èeprav imam rad svinjino, svojega prijatelja ne bi mogel pojesti. Preveè ga imam rad. Zato tudi ne bom dovolil, da ga bodo zaklali. Èe bo vse po sreèi, bo umrl naravne smrti,«se je za Abbija zavzel njegov zvesti gospodar. Damjan Likar 28

22 Ali ste za prepoved kajenja v javnih prostorih? Maruša Kržišnik iz Škofje Loke: V mnogih razvitih državah prepoved kajenja obstaja že vrsto let. Pred dvajsetimi leti sva bila z možem v Ameriki, kjer se absolutno ne sme kaditi v javnih prostorih, sploh pa ne v restavracijah. Za nekadilce je kajenje še bolj nevarno, ker vdihavajo dim. Tudi èe bo sprejet takšen zakon, dvomim, da bo povsem zaživel. Pri nas se zakoni ne upoštevajo dovolj resno. V neki restavraciji sem v prostoru za nekadilce videla, kako je gospod prosil natakarja, èe lahko kadi. Privolil je in mu prinesel pepelnik. Ana Vidmar iz Škofje Loke: Bila sem v službi, kjer je kadilo mnogo sodelavcev. Imam obèutek, da sem tudi zaradi tega zbolela rakom. Poleg tega je še mož kadil v stanovanju. Zdravnik mi je rekel, da je pasivno kajenje še bolj škodljivo. Sedaj hodim v lokale, kjer se ne kadi oz. je prostor za nekadilce. K Homanu nikoli veè ne grem, ker tam tako smrdi, da te kar vrže ven. Ne razumem ljudi, da se ne morejo odreèi tako škodljivi zasvojenosti, kot je kajenje. Vesela sem, da nobeden od mojih otrok in vnukov ne kadi. Enega od njih so sošolci nagovarjali, da bi zaèel kaditi, in potem so se iz njega norèevali, ker ni želel poskusiti. Marija Malovrh iz Škofje Loke: Sem za prepoved, ker cigaretni dim prav tako škoduje nekadilcem, ki so v zakajenem prostoru. Èe pride k nam kdo na obisk in želi kaditi, mu ne pustim. Poleg tega obleka in telo smrdita po cigaretah. Nekatere ženske mi pravijo, kako obupno smrdijo njihovi možje kadilci. Ena od znank je preprièala svojega moža, da je po nekaj desetletjih prenehal kaditi in sedaj v kriznih trenutkih raje žveèi bonbone. Cigarete so dovoljene droge. Vsem kadilcem svetujem, naj raje uživajo veliko sadja in pijejo brezalkoholne pijaèe. Minka Kisovec iz Škofje Loke: Sem za popolno prepoved kajenja kjerkoli. Tako sem alergièna na kajenje, da bi tudi tovarne, kjer izdelujejo cigarete, takoj zaprla. Vsem tistim, ki bi kadili na javnih mestih, bi namenila stroge kazni. Zakaj? Cigarete so še bolj škodljive za tiste, ki moramo vdihavati dim. Poleg tega so kadilci bistveno manj privlaèni. Nek prijatelj je rekel, da se z žensko kadilko pri poljubljanju poèuti, kot da bi»lubèkal«pepelnik. Moja kozmetièarka pravi, da je osnova za lepo kožo, da vržemo iz našega življenja cigarete, kavo in alkohol. Damjan Likar 29

23 Franci Temelj je moj sošolec, letnik Pripada tisti generaciji, ki je ob svoji 50-letnici izdala knjigo Od Cicibana do Abrahama. Rojen je oktobra in zanj v horoskopu iz leta 1466 piše, da bo imel zloben jezik ter slab in zloèest znaèaj. In ker se to ni nikoli zgodilo, v horoskope še zmeraj ne verjame. Nekje je zapisal:»kako živeti in kaj vse v življenju poèeti, sem imel vedno polno idej, samo realizacija je bila bolj slaba.«menda je bila temu nekoliko kriva lenoba, za katero sicer nosi odgovornost sam, svoje je dodalo to, da je emocionalen tip èloveka, življenje pa je èisto racionalna stvar. Da tisto o lenobi nikakor ne drži, da si jo je izmislil, verjetno zaradi lepšega, dokazuje tudi naslednji intervju. Franci je paè tak: po svoje odprt kot školjka na dlani, lahko pa zamotan in skrivnosten, da sogovornika mimogrede zapelje korak vstran od poti, po katerih še zmeraj rad hodi dokaj samosvoje. Franci, fotografija te spremlja že celo življenje. Kdaj se je pravzaprav zaèelo? Takoj po birmi. Namesto ure, ki je bila takrat klasika, sem od botra za darilo dobil fotoaparat. Hvala bogu je bil stric Janez tiste vrste èlovek, ki je bil rad malo drugaèen. Smeno 6 imam še danes. Ima kar dobro optiko, je ranga današnjega avtomatskega kompaktnega fotoaparata (»trotlziherja«). V 5. razredu smo dobili novega uèitelja za fiziko, Marjana Koèevarja, ki je organiziral fotografski krožek. Pridružil sem se tudi sam. Z izdelavo in ostalimi skrivnostmi fotografiranja sem se tako prièel seznanjati poèasi, korak za korakom. Te prva ljubezen ni minila tako kot se po zaèetnem navdušenju zgodi marsikomu? V srednji šoli, ko sem se preselil v Ljubljano, sem se v svoj konjièek še bolj poglobil. Uèil me je znani fotograf Oskar Dolenc. Takrat smo že razstavljali. V letih smo se udeležili republiške razstave v današnjem Casinoju. Nekaj smo jih organizirali na podlagi meddomske izmenjave. Spominjam se dveh fotografij, prva je prikazovala nek pogreb, na drugi je bil portret starejše ženske. Obe sta se, žal, že izgubili, èeprav sem zanju prejel nagradi. Vendar se mi nekje po hiši še valjajo katalogi, ki smo jih ob tisti priliki izdali. Pa tudi»kar tako«nismo bili: v starejši skupini so se takrat že kalili danes znani fotografi Stojièek, Stojko. No, od nas, mlajših, nas je nekaj potem delalo še naprej, veèina je pa zaspala. Povabili smo se na kavo Fotografija mora zapeti Ljubljanskega dijaškega obdobja je bilo po štirih letih konec, kaj pa potem? Veliko sva delala s sošolcem Mirkom Cankarjem. Bila sva zelo zagreta. Razmišljala sva celo o ustanovitvi fotodruštva v Žireh, vendar nas je še prej, preden so misli»meso postale«, vzelo pod svoje okrilje planinsko društvo. Kupilo nam je opremo, organizirali so tudi teèaj, mislim, da je bilo leta Obiskovalo ga je približno 30 navdušencev. Vodil ga je Vlastja Simonèiè, prijateljstvo med nama se je potem z leti še poglabljalo. Oèitno do te mere, da sem se malo navzel tudi njegovega stila fotografiranja. Bil je zelo odloèen in odlièen pedagog, èeprav so nekateri dejali, da preveè oèetovski. Moram reèi, da se s fotografijo ne bi veè ukvarjal, èe ne bi bilo njega. Najbolj otipljiva stvar, ki se je rodila iz najinega prijateljstva, je ta, da danes v Gorenji vasi skrbim za njegov Foto muzej. V njem lahko vidimo marsikaj, kar je Vlastja zbiral, delal in ustvarjal. Lahko bi rekel, da je muzej prava zgodovina fotografije v malem. Èeprav je bil Vlastja v marsikateri ocenjevalni komisiji, ki je izbirala fotografije za razstave, ni bil tak, da bi dajal protekcijo domaèim. Meni je šele po devetih letih namignil, da bi bilo dobro, èe bi v Moderni galeriji organiziral razstavo. Preden je do tega prišlo, sem se paè moral izkazati. Kakšna fotografija ti je najbolj všeè? Sam sem imel pred fotografskim aparatom že od nekdaj raje naravo 30 kot ljudi. Portreti mi niso odgovarjali. Zdelo se mi je, da fotograf z njimi preveè posega v èlovekovo zasebnost. Èe ga narediš takega, kot ga hoèeš ti, njemu gotovo ne ugaja in nasprotno. Užaliti in prizadeti pa nisem želel nikogar. Pa tudi nisem tak, da bi imel pretirano mero potrpežljivosti. Nekoè sem sicer fotografiral nekega elektrièarja na drogu. Bil je dober posnetek, objavljen celo v koledarju nekdanje Delavske enotnosti. Nisem tip fotografa, ki bi na nedeljski izlet vzel s seboj aparat in kar naprej škljocal. Najraje grem na pot brez vsega, pa naj se sliši še tako nenavadno. Kako veš, da je fotografija tista prava? Meni fotografija zapoje ali pa mi ne. Nimam posluha ne glasu za petje. Toda fotografija mi mora nekaj izpovedati. Pa ni važno, kakšna je: barvna, èrno-bela, kakršnakoli. Franci Temelj Strast do fotografije te je zapeljala tudi v raziskovanja? Pred leti sem slišal, da se na podstrešju Pri Lengarju skrivajo cele škatle fotografskega materiala nekdanjega žirovskega fotografa Štefana Mlakarja. S seboj sem vzel Miha Naglièa v upanju, da bova mogoèe odkrila kake prepovedane skrivnosti naših prednikov, ki se bodo skrivale v fotografijah. Pa ni bilo niè od tega, žal. Material sva odnesla k meni domov, vendar sva odkrila le precej povsem spodobnih fotografij, ki so bile že tako stare, da za nekatere sploh nismo mogli ugotoviti, kdo je na sliki. Vseeno sem izbral najbolj zanimive, jih uredil in potem na posebni predstavitvi pokazal tudi ostalim radovednim Žirovcem, zraven pa pripravil še izbor najboljših za Žirovski obèasnik. Kaj pa knjižica Križev pot? Ali simbolizira tvoje»muke«s fotografiranjem? (Smeh). Križev pot je izšel v èasu misijona v Žireh na zaèetku devetdesetih. V njem sem poslikal križ z Žirka v razliènih vremenskih situacijah, potem sem uredil 14 postaj križevega pota. In to je bilo to. Nastala je knjižica, po kateri so zelo radi segali. Šmarnièna romanja sta izdala skupaj s pesnikom Francem Kopaèem? Ideja se je med romanjem na Brezje porodila sama od sebe. France, moj prijatelj, je napisal 31 pesmi, Stane Kosmaè je knjigo oblikoval, sam sem prispeval fotografije, izdali pa smo jo v samozaložbi, kar z drugimi besedami pomeni èisto izgubo za žep. Ja, knjigo sva nazadnje»potalala«in to je bilo vse. Tvoja in tudi moja petdesetletnica pa je zažarela v živahni rumeni barvi, skupaj z modrino, kar je oblikovala Helena Zorjan, ti pa si, poleg ostalih, prispeval del vsebine. Ko smo sošolci slavili Abrahama, smo izdali knjigo Od Cicibana do

24 Abrahama. Nisem vedel, kaj naj prispevam vanjo, pa sem se domislil, da bi fotografiral vse žirovske hišne številke 50. Moram priznati, da je nastala zanimiva zbirka. Pred šestimi leti si izdal knjigo Žirovski album, v kateri si zbral najkrasnejše žirovske razgledne dopisnice iz obdobja Ta dejavnost spada v moje zbirateljsko podroèje. Nekaj razglednic smo imeli doma, moj oèe je namreè hranil domala vse, kar je prišlo k hiši. Nismo pa imeli naèrtne zbirke. Nekaj sem jih kupil na bolšjaku, vendar so bile drage, tudi do 10 tisoèakov. Povezal sem se še z drugimi žirovskimi zbiratelji z Darinko Èadež, Vilijem Erženom in drugimi. Kot vem, je znanih vsaj 222 razglednic, ki so kakorkoli povezane z Žirmi. Prva je bila tiskana v zadnjih letih 19. stoletja. Ta, ki je bila potem ponatisnjena v knjigi, je bila odposlana leta. Razglednice so vèasih izdajali tudi domaèi trgovci in gostilnièarji. Zanimive so še tiste, ki predstavljajo Aforizmi Èe daš Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega, zate ostane samo še èista vest. Iz majhne prešernosti se je rodil veliki Prešeren. Èe bi imel sreèo, mi ne bi bilo treba kupovati sreèk. Ker je nimam, nima smisla, da jih kupujem. Ker je veliko prestal, so mu na Dahauskem procesu dovolili nekaj let presedeti. Grešim predvsem v tem, ker ne grešim. Od lenobe se ne da živeti, zaradi nje jih pa veliko. Vrana vrani res ne izkljuje oèi, toda grobar grobarju izkoplje jamo. reprodukcije del žirovskih likovnikov. Najplodovitejši med njimi je bil akademski slikar Franjo Kopaè. Najbolj zanimivo razglednico Žirov pa sem videl šele po izidu knjige, in sicer pri nekem zbiralcu z Vrhnike. Mnogi Žirovci še pomnijo predstavitev diapozitivov po motivih Slave vojvodine Kranjske. Izbral sem odlomke iz knjige, skoraj 90 jih je bilo, naprosil sem Milana Trojarja, da jih je bral, jaz pa sem le-to opremil s fotografijami, ki sem jih posnel po celi Sloveniji. Ko Valvasor na primer piše o bloškem smuèanju, sem šel tja in fotografiral smuèarje, ko piše o coprnicah nad Slivnico, sem fotografiral zmajarje Zakaj pa ne prave èarovnice? Ja, lahko bi, samo sem bil prizanesljiv. Ljubljanski ciklus Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske sem objavil še drugod. Zanimivo je bilo, ko sem ugotavljal, da se v 300 letih ni kaj dosti spremenilo. Le tehnologija je drugaèna. Tudi v Valvasorjevih èasih so imeli probleme z mamili (zelmi), alkoholom, ženskami... Tvoja najveèja strast pa ostajajo fotografski ciklusi? Ciklus Bunkerji je nastal še pred evforijo v zvezi z Rupnikovo linijo, leta Že od nekdaj so me zanimali. Kot otroci smo hodili na Goli vrh in jih raziskovali. Rekli smo, da gremo v»rove«. Motiv se mi je zdel zanimiv, èetudi se takrat o njih javno še ni govorilo. Bunker kot tak ni kaj posebnega, le malo betona, vendar so se mi zdeli zanimivi kot celota. Predvsem blegoški so fotogenièni. Sledilo je obdobje mikrofotografije. To pomeni, da je fotografija nastala kot poveèava skozi mikroskop.te so bolj abstraktne. Mešal sem masti in tuše, to je neke vrste Vlastjeva tehnika, vendar ne povsem. Nastali so razlièni ciklusi, ki so me pritegnili. Vendar sem èlovek, ki ljubi raznolikost. V delu moram imeti vsaj tri ali veè projektov, da sem sreèen in zadovoljen. Zato me tudi mikrofotografija ni dolgo okupirala. Lani so te»opikale«èebele? Vendar ne dobesedno (smeh). Ob stoletnici èebelarskega društva v Žireh sem poslikal vse èebelnjake na Žirovskem, èez petdeset jih je. Razmišljal sem, da je èebelarjev vse manj, bogve, koliko èasa se bo ta tradicija še obdržala, pa še premièni èebelnjaki so vedno bolj priljubljeni. Ja, prav je bilo, da sem jih poslikal in obeležil tudi v Žirovskem obèasniku. Èebelarji so fotografije pokazali tudi na razstavi. Si tudi med ustanovitelji Šmarniènih romarjev? Vèasih, ko smo se s prijatelji še usedli za mizo in kakšnega spili, se je v pogovoru porodilo cel kup idej. Nekoè sva s Tonetom Beovièem nekaj pila, klepetala, v takih trenutkih»nepazljivosti«sem kakšno stvar obljubil, vendar sem marsikatero tako obljubo kasneje, èe ne zaradi drugega, pa zaradi principa, tudi udejanjil. Tako se je zgodilo tudi z romarji. Da ne bodo rekli, da smo moški le za šankom pametni! Ustanovili smo društvo Šmar (po civilnem pravu) ali Zasebno združenje laikov katoliške cerkve(po kanonskem pravu). Vsako leto smo romali drugam: na Sv. Višarje, na Trsat, k Gospe Sveti, na Sveto goro nad Sotlo in v Kompostelo. Imamo približno 20 èlanov. Letos jo bomo mahnili v Innichen (južna Tirolska). Prehodili bomo približno 250 km. Lepo je tam gori, z ženo sva si pot ogledala že lani decembra.tja so romarji iz Sorice vse do konca 1. svetovne vojne hodili na romanje na vsake tri leta. Že tvoj oèe je bil gledališki igralec. Se ti zdi, da imaš umetniško nagnjenje že v krvi? Moj stari oèe je bil nagnjen v to smer. Le da je bil bolj pameten. Ko ga je prijelo, je tri dni vkup pil, potem pa se je lotil vseh stvari. Mikrosvet Žal ga nisem poznal. Se je še kaj zanimivega dogajalo v zadnjih letih? (Trenutki tišine.) Hm... kaj pa vem. Niè posebnega. Aha, oženil sem se! Lahko zapišeš, da je bil to prav poseben dogodek. Izjemen projekt. Kako to, da si se oženil na»stara leta«? Èe se na mlada nisem, sem se moral pa sedaj. Ne vidiš, kako mi»paše«? Pišeš tudi aforizme. Jih boš kdaj izdal v knjigi, skupaj s svojimi fotografijami? Težko. Fotografija bi morala slediti aforizmu, kar je vèasih nemogoèe. Digitalno bi se sicer dalo marsikaj narediti, priznam. Vendar aforizmov ne pišem veè. To se je dogajalo vèasih, ko sem bil mlajši. Prišel sem iz službe, pojedel kosilo in šel na Javorè. Med potjo je bilo cel kup èasa za razmišljanje in takrat se je porodilo tudi veliko novih idej. Danes pa nimam veè èasa. Tega ti ne verjamem. Maèka nimaš, psa tudi ne Res je. Še rože sem umaknil iz hiše, ker jih nimam èasa negovati. Posveèam se ženi (smeh). Se s prijatelji še sreèuješ? Menda. Tudi to mora biti. Saj prehod iz samskega stanu v zakonski ni tako, hud kot namiguješ. Milena Miklavèiè 31

25 Z Loškim utripom okoli sveta V Egiptu ponoèi vozijo brez prižganih luèi Peter Volf iz Železnikov in njegovo dekle Špela Pungerèar sta minule decembrske prazniène dni preživela v deželi piramid in faraonov. Èeprav sta na potovanjih po eksotiènih deželah že vsega vajena, pa ju je tudi v Egiptu marsikaj presenetilo. Zakaj sta se odloèila, da preživita božiène in novoletne praznike v deželi ob reki Nil? Novoletne ture v Egipt so zelo priljubljene. Sreèala sva veliko slovenskih skupin. Pravzaprav sva se šla malo pogret v tople kraje. Pozimi so temperature v Egiptu idealne za nas, zmrznjene Evropejce. Bilo je približno 25 C in ko sva prišla domov na letališèe v natikaèih, naju je presenetil mraz s temperaturami okoli 20 stopinj pod nièlo. Poèutila sva se, kot bi prišla na drug planet. Toda ženske v Egiptu tudi v najhujši poletni vroèini ne smejo biti pomanjkljivo obleèene. Res je, to jim zapoveduje njihova vera. Èe bi Špela imela razgaljena ramena in kolena in bi se izgubila, ji ne bi pomagal nobeden od domaèinov. Moški svojih žena v javnosti ne smejo držati za roke ali celo objeti. Naloga ženske je, da skrbi za dom in otroke. Naloga moškega pa je, da poskrbi za žensko. Zanimivo pa je, da sva videla precej moških, ki so se objemali in poljubljali, nekateri celo držali za roke. Veèina Egipèanov moli vsaj trikrat dnevno ob toèno doloèenih urah. Ko smo se peljali z jadrnico po Nilu, je voznik ustavil plovilo, opravil svoj molitveni obred in nato nadaljeval s plovbo. V Dahabu na Sinaju sta veèinoma pila izjemno okusne naravne sokove. Kako pa je z ostalimi verami v tej veèinoma muslimanski državi? Spoznala sva tudi Kopte, kršèansko manjšino, ki živi na obrobju Kaira in predstavlja okoli 5 odstotkov celotnega prebivalstva. Veèina se jih preživlja tako, da po glavnem mestu zbirajo odpadke, jih razvršèajo in prodajo kot reciklažni material. Obiskala sva njihovo naselje, kjer zaradi teh odpadkov neznosno smrdi. Kopti so precej revni in nek vaški gospod me je prosil za denar. Želel sem mu dati 50 piastrov (polovica funta 17 SIT), toda pomotoma sem mu izroèil bankovec za 50 egiptovskih funtov (kar znaša 1750 SIT oz. kar solidno meseèno plaèo v Egiptu). Ko sem spoznal napako, sem želel zamenjati bankovec. Denarja mi ni dal nazaj, samo vzneseno me je pogledal in z nasmeškom dejal:»god bless you!«(bog te blagoslovi, op. a.) V Kairu sva videla ogromno nedokonèanih hiš. Egipèani imajo namreè tako stanovanjsko politiko, da lastnikom ni treba plaèati davka na nepremiènine, èe hiša ni do konca zgrajena. Kaj vaju je še presenetilo v tej severnoafriški deželi? Od nekega trgovca sva izvedela, da velika veèina parfumov izvira iz Starega Egipta. Faraoni so imeli veè žena. In da bi te bolj ugajale svojim vladarjem, so iznašle neke vrste dišave. Drugi razlog za odišavljenje so bila sušna obdobja, v katerih pogosto ni bilo dovolj vode za umivanje. Še danes mnoga znana podjetja (Hugo Boss, Dior, ipd.) kupujejo sestavine za parfume prav iz Egipta, jih zelo redèijo z vodo in na ta naèin bogatijo. Sicer pa je pušèava v Dahabu tudi edini kraj na svetu, kjer je bencin cenejši od vode. Za plaèilo bencina plaèaš fiksno ceno (60 piastrov 21 SIT) in paè natoèiš toliko, kolikor lahko odneseš. Naš avtobus je natoèil kar 274 litrov bencina. Kako sta potovala po Egiptu? Veèinoma z vlakom, samo enkrat sva šla na avtobus, ki naju je peljal z juga države do Sinajskega polotoka. To je bila 18-urna vožnja, ki je ne bova nikoli pozabila. Voznik je ponoèi vozil brez prižganih luèi kot veèina Egipèanov. To je menda zakonsko doloèeno. Èe koga vidijo, da ima ponoèi prižgane luèi, ga opozorijo, naj jih ugasne. V avtobusu je smrdelo po fekalijah, umazaniji Tudi zato, ker je drugi voznik zadaj poèival in si snel smrdljive nogavice. Voznika sta se zamenjala kar sredi vožnje, vrtela sta agresivno arabsko glasbo, skratka bilo je komaj vzdržno. Potem pa sva iz pekla prišla v raj na Zemlji, kajti plaže na Sinaju in postrežba si zaslužijo takšen naziv. Damjan Likar Peter in Špela na arabskem veèeru za silvestrovo 32 Peter in Špela sta poleg znamenitih piramid v Gizah obiskala tudi Dolino kraljic, kjer je vladala edina kraljica Haèepsut, ki je imela celo svoj harem moških. Ali poznate koga, ki je bil pred kratkim na zanimivem potovanju? Ste med potepanjem po svetu doživeli nepozabno avanturo? Èe bi radi z bralci Loškega utripa podelili svoje izkušnje, pišite na damjan.likar@siol.net ali sporoèite na tel. št. 041/

26 Škofjeloški glasbeniki uspešni na regijskem tekmovanju Sredi februarja je v Glasbeni šoli Kranj potekalo deveto regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Gorenjske, ki je izbirno tekmovanje za 35. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije. Iz Glasbene šole Škofja Loka sta se na državno tekmovanje uvrstila dva uèenca violine Ervin Luka Sešek in Ana Dolžan (mentor prof. Armin Sešek) ter dva uèenca kitare Vid Megušar in Gal Jerman (mentor Denis Kokalj). Prejšnji mesec je v kapeli Puštalskega gradu potekal tudi tradicionalni koncert»v ljudskem tonu«z nastopom uèencev škofjeloške glasbene šole, ki se Uèenci diatoniène harmonike Glasbene šole Škofja Loka z mentorjema uèijo igranja na ljudska glasbila (diatonièna harmonika, tamburice, citre). Kot je povedal ravnatelj Valentin Bogataj, pri diatonièni harmoniki uèenci izredno hitro napredujejo, kar je zasluga predvsem njihovih dveh uèiteljev Janeza Fabijana in Tomaža Grajzarja. V tem šolskem letu zaradi kadrovskih težav ne pouèujejo igranja na citre, bodo pa prièeli s poukom ponovno jeseni, ko bodo sprejeli novo generacijo uèencev tega glasbila in pridobili strokovno usposobljenega pedagoga. Februarja je v škofjeloški glasbeni šoli zaznamoval tudi koncert kitarskega dua»èrnobelo«, ki ga sestavljata Andrej Perakoviè in Luka Vehar (nekdanji uèenec loške glasbene šole). Koncert je organizirala Zveza glasbene mladine Slovenije, in sicer z namenom omogoèiti mladim glasbenikom nastopanje in pridobivanje izkušenj. Damjan Likar Tega o Škofji Loki še niste vedeli Zanimive dogodke, osebe in zgradbe iz škofjeloške zgodovine je v sredo, 22. februarja, v Kašèi predstavil dr. France Štukl. Ali veste, od kod izhaja ime gostilne Pri Filauerju? Vèasih so v tej stavbi izdelovali pile, ki se jim po nemško pravi»feile«, Loèani pa so izraz podomaèili in nastal je Filauer. Zelo zanimiva je zgodba o gospe Tiblašci, ki je v stavbi, kjer je danes podjetje Delnica, prodajala zelenjavo in druge domaèe izdelke. Ker je bila v Škofjo Loko priseljena iz južnih republik, je imela v izložbi zanimiv napis»svaki dan sveža jajeca«. Posebnost v škofjeloški zgodovini je bil tudi gospod Tine Debeljak, ki je bil znan po tem, da je spravljal skupaj samske ljudi. Z njegovo pomoèjo se je poroèilo okoli 40 parov. Hudomušneži pravijo tudi, da se mu noben od poroèenih parov ni prišel zahvalit. Posebno zgodbo ima tudi kasarna, kjer je bil v starih èasih namešèen vojaški polk. Vojaki so vsako jutro telovadili in med drugim tekli tudi mimo nunskega samostana, v bližini katerega so opravljali malo potrebo kar na prostem. Nune so jih pri tem vèasih opazovale in se zgražale. Ko so se pritožile poveljniku, jim je rekel, naj se ne obremenjujejo zaradi takih malenkosti. Nune pa so mu povedale, da»stvari«, ki so jih videle, niso bile tako majhne. Zanimivo je tudi, da je avtobus vèasih èakal kar pred današnjo Krono in trobil, da so ljudje prišli iz gostiln, zato je velikokrat imel zamudo. Verjetno tudi niste vedeli, da je Kvedrova hiša pod zdravstvenim domom služila preverjanju zdravstvenega stanja prišlekov, preden so jih spustili v Škofjo Loko, in da je bila v prostorih današnjega Obrtnega doma ledarna, kamor so iz Vincarij s sanmi vozili led, ki so ga nato uporabljali gostilnièarji in mesarji. M. P. 33

27 Vedeževalka Jožica iz Dolenje Dobrave se že veè desetletij ukvarja z vedeževanjem. Že leta 1957, ko je bila v prvem razredu osnovne šole, je uèiteljici (na)povedala, da bo èlovek èez 10 let pristal na Luni. Ni se veliko zmotila. Tokrat smo jo povprašali, kako vidi razvoj v Škofji Loki, Gorenji vasi, Poljanah in v Žireh ter kateri dogodki bi lahko zaznamovali to obmoèje? Preberite si torej nekatere zanimive prerokbe za naslednja leta. Škofja Loka ima geografsko lego, ki otežuje uresnièevanje odloèitev, ker Lubnik zakriva doloèene energije. Do leta 2011 se bomo že lahko peljali po škofjeloški obvoznici, èe bo oblast poveèala svoj vpliv in ne bo dovolila vplivnim posameznikom, da prepreèujejo sprejemanje pomembnih odloèitev. Preden bo konèana gradnja obvoznice, se bo v Škofji Loki zaèela gradnja bolnišnice, verjetno na obmoèju Suhe ali Plevne. V Podlubniku namreè ne bodo našli zazidljive parcele, èeprav bi bila tam najboljša lokacija zanjo. V bolnici bodo zdravili tudi psihiène Vedeževalka Jožica Prerokbe za Poljansko dolino težave na osnovi metode, ki danes še ne obstaja. Temeljila bo na osnovi vode, saj je èlovek sestavljen iz 80 odstotkov vode. Škofjo Loko bo v prihodnjih letih obiskala vplivna osebnost, najverjetneje Škofja Loka, ki je ni veè Tokrat objavljamo fotografiji iz zbirke Mire Klanšèek iz Škofje Loke. Vabimo vse, ki imate stare fotografije Škofje Loke in okolice, da nam pomagate pri zbiranju gradiva. Poklièite v uredništvo: 04/ Angela Merkel, nemška kanclerka, ki se bo po Jožièinih napovedih dolgo obdržala na oblasti. Turizem v Škofji Loki je šele na eni èetrtini svojega potenciala. Ponudbo bo v prihodnosti popestrila tudi grajska restavracija, kjer bo vse urejeno v srednjeveškem stilu, kuhali bodo po staroloških receptih, med drugim tudi staro škofjeloško jed medlo. Bivši hotel Transturist bosta kupila dva kupca, ki ga bosta skupaj razvila v hotel s štirimi zvezdicami, savno, bazenom in kiropraktiko. Dvorec Visoko se bo obnovil, vendar ga bo moral najprej nekdo oèistiti negativnih energij, ki zavirajo njegov razvoj. V njem bodo potekali kulturni dogodki, se organizirale poroke, v bližini pa bo zgrajen tudi bazen, v katerega bo pritekala voda iz naravnega vira. Vedeževalka Jožica v prihodnosti ne vidi delitve obèine Gorenja vas- Poljane. Napredek obèine Gorenja vas-poljane vidi predvsem v sodelovanju ljudi, ki so že po naravi pripravljeni na dogovore. V Žireh živijo pozitivni ljudje. Obljubljeni dom za ostarele bo zgrajen. Sicer pa vedeževalka Jožica pravi, da smo sedaj v znamenju vodnarja, ki deluje zelo pozitivno, èe mislimo in delamo pozitivno, velja pa tudi nasprotno. Slovenija leži na ugodnem energetskem kanalu, ki nas varuje pred hudimi naravnimi, teroristiènimi in drugimi nesreèami.»vse je odvisno od dogajanja v naših glavah. Èe si bomo nekaj zadali, se bo to zelo verjetno tudi uresnièilo,«je za konec povedala vedeževalka Jožica. Matej Peternelj 34

28 Dvojna zmaga Loèanke Ule Hafner na 31. Pokalu Loka Tradicionalno mednarodno otroško tekmovanje Pokal Loka je tudi ob enaintrideseti izvedbi preseglo dosedanji rekord v udeležbi. Na strminah Starega vrha je namreè sredi februarja nastopilo kar 280 otrok iz devetindvajsetih držav. Slovenska reprezentanca je po treh letih ekipno ponovno osvojila prvo mesto, pri èemer so izredno pomemben delež pri tem uspehu prispevali loški smuèarji. Na otvoritvi»mini olimpijade«na Mestnem trgu je obetavne smuèarje najprej pozdravil Janez Poljanec, predsednik organizacijskega odbora, ki je poudaril, da so na Pokalu Loka zaèeli svojo kariero tako znana imena svetovnega smuèanja, kot so Tina Maze, Janica Kosteliæ, Urška Hrovat, Mateja Svet, Petra Kromberger, Uli Maier, Veronika Zuzulova in Ivica Kosteliæ, Rok Petroviè, Peter Wimberger in še mnogo drugih. Škofjeloški župan Igor Draksler pa je vsem mladim položil v srce naslednje besede:»vemo, da šport ni in ne more biti zgolj in samo golo tekmovanje. Šport je tudi radost druženja. Šola tovarištva. Šport je torej plemenita vrednota in plamteèa strast, ki nas vse druži in združuje. Zato so takšna tekmovanja, kot je Pokal Loka, tako zelo pomembna.«tistim, ki na tekmovanja otrok še vedno gledajo nekoliko zviška, pa je odgovoril:»danes so le še redki smuèarski šampioni, ki niso nastopili na enem od takšnih mini svetovnih pokalov. D. L. Letos je na Pokalu Loka sodelovalo 29 držav. Foto: P. Pokorn Janez Dekleva, predsednik SK Alpetour: Smuèarski klub Alpetour je tudi letos, tako kot predhodna leta, vrhunsko izpeljal 31. mednarodno tekmovanje otrok v alpskem smuèanju Pokal Loka. Tradicija se nadaljuje in to je za èlane smuèarskega kluba Alpetour in slovensko alpsko smuèanje najpomembnejše. Ob zakljuèku 30. Pokala Loka, ko se je z mesta predsednika organizacijskega odbora poslovil dolgoletni predsednik in skratka snovalec mednarodnega tekmovanja otrok v alpskem smuèanju Janez Šter, smo še bolj trdno strnili vrste in stopili ob bok novemu predsedniku Janezu Poljancu, ki je odgovorno in strokovno pristopil k predsedovanju. Priprave na 31. Pokal Loka so potekale usklajeno in koordinirano s strani novega predsednika Janeza Poljanca enako kakovostno kot prejšnja leta. Prav tako nam je uspelo zainteresirati slovensko gospodarsrvo oziroma prijatelje Pokala Loka, da so nam namenili prepotrebna finanèna sredstva za izvedbo tekmovanja. Smuèarski delavci Alpetourja nimamo vsako leto take sreèe, kot smo jo imeli letos, saj nam je vreme in sneg šel na roko kot le malokrat doslej v zgodovini Pokala Loka. Imeli smo idealne pogoje, prav tako pa tekmovalci in vodje ekip niso mogli negodovati nad tekmovalnimi pogoji, saj so bili objektivni za vse tekmovalce. Prav tako smo se nadejali, da bo letošnja slovenska ekipa ponovno zablestela in to se je res zgodilo. Vse kaže, da imamo v Sloveniji generacijo, ki obeta, da se nam s pravilnim strokovnim delom ni treba bati za prihodnost slovenskega alpskega smuèanja. Rezultati so bili blesteèi. Ob dvojni zmagi Ule Hafner, ki prihaja iz domaèega smuèarskega kluba Alpetour, so naši tekmovalci dosegli še nekaj blesteèih uvrstitev. Pomembno pa je, da je v ekipni razvrstitvi Slovenija po treh letih ponovno zmagala in je pokal ostal v domaèih logih. Kar pa bode v oèi, je nezaiteresiranost slovenskih medijev, ki z majhnimi prispevki praktièno ni našlo mesta v poroèanju, z redkimi izjemami. Treba je povedati, da so o tekmovanju obširneje pisali avstrijski mediji, ki vedo, kaj pomeni mladinski šport in kaj pomeni poroèanje o dogodkih, ki niso tako odmevni kot kakšen... Pred nami je 32. Pokal Loka. Smuèarski delavci SK Alpetour s predsednikom Janezom Poljancem se že danes veselimo, saj nam letošnja udeležba, ko je bilo v Škofji Loki 29 držav in preko 280 otrok ter dobra organizacija vlivata veselje in odgovornost, da bomo s tradicijo nadaljevali in navduševali slovenske privržence alpskega smuèanja z odlièno organizacijo in dobrimi rezulatati. foto: P. Pokorn Èez nekaj let tudi med èlanicami v svetovnem vrhu? Ula Hafner iz Form (SK Alpetour) je zmagala v obeh disciplinah, veleslalomu in slalomu. Matija Vrbinc (SK Alpetour) je v slalomu osvojil peto mesto. Najboljši rezultati tekmovalcev SK Alpetour iz Škofje Loke Ula Hafner: 1. mesto v SL in VSL (mlajše deklice) Matija Vrbinc: 5. mesto v SL (starejši deèki) Leon Krek: 3. mesto v VSL (mlajši deèki) Andraž Plevanè: 9. mesto v VSL (mlajši deèki) Matic Masterl: 16. mesto v VSL (mlajši deèki) Jaka Masterl: 11. mesto v VSL (starejši deèki). 36

29 Otroci prijatelji športa V okviru prireditev, ki so obeležile 100 let športa v Škofji Loki, so tudi otroci iz vrtca Sonèni žarek v zaèetku februarja pripravili likovno razstavo, katere rdeèa luè je bil šport. V vrtcu Sonèni žarek otroci sodelujejo pri številnih aktivnosti, med katerimi telesna vzgoja predstavlja pomembno vlogo. Njihov namen je namreè, da otroke že od majhnih nog nauèijo zdravo in športno živeti, pri športu sodelovati, igrati pošteno, razvijati samozavest, ne obupati in se veseliti uspeha drugega. Ob odprtju prisrène razstave so otroci pripravili kratek kulturni program in z diapozitivi predstavili, kako preživljajo dopoldneve v vrtcu. Za popestritev razstave so k sodelovanju povabili tudi znanega biatlonca Tomasa Globoènika, ki je otrokom pomagal predvsem s slikovnim gradivom. Pred uradno otvoritvijo razstave so otroci skupaj s starši in ostalimi navzoèimi, kot se za tako pomembno obletnico spodobi, izvedli nekaj razgibalnih vaj in tako razstavi dali še poseben športni pridih. K. Š. K. Izjemna udeležba na memorialnem šahovskem turnirju Karmen Orel Zavod za šport Škofja Loka in Šahovska sekcija Toma Zupana Kranj sta v športni dvorani Poden organizirala prvi memorialni turnir v spomin na lani preminulo Karmen Orel, šahovsko mojstrico iz Puštala. Njena starša Oskar in Simona Orel sta bila zelo vesela, da so vabilu odzvali praktièno vsi najboljši slovenski šahisti, saj je na turnirju nastopila celotna ženska olimpijska reprezentanca in veè kot polovica moške. Med 215 udeleženci je v moški konkurenci slavil zmago Vojko Mencinger iz kluba Gorenjska Lesce, pri ženskah je zmagala velemojstrica Darja Kapš, med domaèini pa je bil s šestnajstim mestom najbolj uspešen Karmenin oèe Oskar (nekdanji èlanski državni prvak), ki je kot organizator poskrbel, da so vsi tekmovalci dobili praktiène nagrade za sodelovanje. Odprtega prvenstva so se v spomin na Karmen udeležili celo šahisti, ki že deset let niso veè aktivni tekmovalci. Karmen je vodila tudi šahovska krožka na OŠ Cvetka Golarja in Škofja Loka Mesto. Razstava likovnih del Na Osnovni šoli Ivana Groharja so odprli razstavo likovnih del uèencev razredne in predmetne stopnje na temo 100. obletnice športa v Škofji Loki. V ta namen so v šoli pripravili tudi zanimiv pogovor otrok s tremi mladimi vrhunskimi športniki iz Škofje Loke, ki so svoj èas greli šolske klopi v Podlubniku. Na vprašanja uèencev so suvereno odgovarjali Grega Selak, èlan Plezalnega kluba Škofja Loka in mladinske reprezentance, Aleš Smiljaniè, bivši èlan mladinske rokometne reprezentance, in Klemen Jazbiè, odlièen igralec namiznega tenisa. Med drugim so povedali, da nihèe od njih trenutno nima punce, da pa si želijo dobiti partnerko, ki bo prav tako športnica in bo lažje razumela njihov naporen urnik. Mladim so svetovali, naj se ukvarjajo s športom, ki ga imajo resnièno radi. D. L. V okviru 100. obletnice športa v Škofji Loki so na Osnovni šoli Škofja Loka Mesto pripravili veè aktivnosti. Uèenci so s plakati, izdelki iz gline in likovnimi izdelki predstavili zgodovino olimpijskih iger v povezavi s 100. obletnico loškega športa. Uèence je pri izbirnih predmetih šport za zdravje in šport za sprostitev obiskal dr. Rajko Šugman, upokojeni zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in eden najveèjih poznavalcev zgodovine slovenskega in svetovnega športa, ki je na predavanju predstavil zgodovino olimpijskih iger. Na osrednji prireditvi Razstava otroških izdelkov Dr. Rajko Šugman obiskal škofjeloške uèence ob otvoritvi razstave, katere mentorica je bila uèiteljica likovne vzgoje Maja Reven je sodeloval tudi Ivan Križnar, eden najveèjih poznavalcev škofjeloškega športa, ki je otrokom predstavil nekaj utrinkov iz zgodovine športa v tisoèletnem mestu. Damjan Likar Pogovor otrok z mladimi loškimi športniki z leve Grega Selak, Klemen Jazbiè in Aleš Smiljaniè. Ob 100. obletnici športa Sobota, 4. marec Pohod èez Blegoš na Lubnik, štart ob 7. uri Torek, 14. marec Javna prireditev in otvoritev likovne razstave ob 100. obletnici športa na OŠ Cvetka Golar na Trati. Prisotni bodo tudi športniki Petkovšek, Osovnikar, Bertoncelj in drugi. Sobota, 18. marec Otvoritev prenovljene Športne dvorane na Podnu ob uri Petek, 24. marec Prièetek razstav dosežkov klubov v Nami in v Mestni hiši Sobota, 25. marec Atletski mnogoboj v ŠD Poden, prièetek ob 9. uri 37

30 Povabili smo se na kavo Loška akrobatska smuèarka na olimpijskih Kako si zadovoljna z nastopom na svojih prvih olimpijskih igrah? Z nastopom sem zadovoljna, èeprav sem si želela uvrstitev v finale, kjer je nastopilo dvajset najboljših smuèark iz predtekmovanja. Realno bi bilo to možno, èe bi nekatere tekmovalke naredile napako, vendar se to ni zgodilo. Za nastop sem prejela veliko èestitk tudi od drugih trenerjev, ki so mi rekli, da je bila to moja najboljša vožnja v letošnji sezoni. Tudi trener Aleš Špan je bil zelo zadovoljen. igrah v Torinu Na nedavnih zimskih olimpijskih igrah v Torinu je nastopila tudi Škofjeloèanka Nina Bednarik, edina profesionalna akrobatska smuèarka v Sloveniji in absolventka fakultete za šport. V disciplini smuèanja po grbinah je zasedla 24. mesto in za drobec zgrešila mesto v finalu. Ali si za olimpijski nastop pripravila kakšne nove tehniène elemente? Ne. Na prvem skoku sem izvedla tviste raznožko, na drugem pa obrat za 360 stopinj. Na zaèetku sem sicer želela narediti salto nazaj na prvem skoku, vendar se je trener odloèil, da bi zanjo dobila manj toèk, ker moja salta še ni povsem tehnièno brezhibna. Cilj za naslednjo sezono je izpopolniti salto nazaj, nauèiti se salto nazaj z vijakom (full) in obrat za 720 stopinj, da bom oba elementa lahko izvajala v idealnih pogojih mogoèe tudi že na tekmah. Kje imaš še najveè rezerv, da bi lahko bila ob boku najboljšim? Pred skokoma preveè zaviram, da se lahko pripravim na odriv. Zaenkrat potrebujem veè èasa za prehod iz grbin v skok, zato tudi zaviram, ker se oèitno bojim, da bi imela pred odrivom napaèno držo telesa, kar se zaradi hitre vožnje po grbinah lahko zelo hitro pripeti. In èe imaš pri odrivu napaèno telesno držo, potem je skok povsem ponesreèen ali pa celo nevaren. Dogajalo se je, da so nekateri tekmovalci zato padli na hrbet ali glavo. Si imela pred tako pomembno tekmo kaj treme? Pojavila se mi je na zaèetku tekme, ko je bilo na štartu prvih deset tekmovalk. Nato je trema poèasi za- èela izginjati, pred mojim nastopom pa se me je povsem prestrašila in ušla stran. S tem nimam težav, ker mi pomaga tudi športni psiholog dr. Matej Tušak. Po njegovih nasvetih redno izvajam vizualizacijo, dihalne vaje, ki me umirijo in zožijo mojo pozornost samo na progo. Kakšno je bilo vzdušje na olimpijskih igrah? Na olimpijadi ni bilo toliko ljudi, kot so organizatorji prièakovali. Za varnost je bilo zelo dobro poskrbljeno, saj brez akreditacije praktièno nisi mogel nikamor, niti v olimpijsko vas, na smuèišèa, avtobus. Stanovala sem v olimpijski vasi Bardonecchia, kjer so nastanili poleg akrobatskih smuèarjev še deskarje in biatlonce. Živeli smo v Nina Bednarik s trenerjem Alešem Španom bivši kasarni, ki so jo lepo preuredili. Vzdušje je bilo kar prijetno, vsak veèer so nam recimo pripravili mjuzikl, ki se je pa že ob uri konèal zaradi miru v vasi. Kako si zadovoljna z minulo sezono? Letos sem v svetovnem pokalu dosegla doslej najboljšo uvrstitev 17. mesto na Èeškem. Glede na to, da ta šport postaja vedno bolj popularen, vedno veè je konkurence, se mi to zdi lep uspeh. Poleg tega sem pred sezono padla in si zvila gleženj nisem si mislila, da si lahko v smuèarskem èevlju zviješ gleženj in sem zato izgubila prvih pet tednov sezone. Kakšni so cilji v prihodnjih sezonah? Smuèala bom zagotovo še do naslednjih olimpijskih iger v Vancouvru leta Preprièana sem, da z vrhunskim treningom lahko v dveh letih pridem v sam svetovni vrh. V zadnjih letih imam najveè težav s financami in èe se bo to uredilo, bom lahko trenirala na vrhunskih progah v tujini, poleg tega pa bom lahko nastopala na vseh tekmah svetovnega pokala. Èe pa se ne bo, bom hodila na priprave in tekme, dokler bo šlo v dani sezoni, nato pa se bom preselila na RTC Krvavec in trenirala tam. Moèno upam, da se bo našel zame kakšen finanèni sponzor, ki mi bo pomagal uresnièiti naslednje sanje. Prve so namreè bile nastop na OI v Torinu, slednje pa naj za sedaj ostanejo še skrivnost. Damjan Likar 38

31 Državni naslovi v veleslalomu in deskanju na snegu Osnovna šola Škofja Loka Mesto je v sodelovanju z Zavodom za šport Slovenije, Smuèarsko zvezo Slovenije in SK Alpetour na Starem vrhu organizirala že šesto državno tekmovanje v veleslalomu in deskanju na snegu za osnovne šole. Letos je bilo na štartu rekordno število tekmovalcev (veè kot 500), ki so tekmovali na isti zahtevni in poledeneli progi kot njihovi vrstniki na Pokalu Loka. Zelo dobro so se odrezali tudi osnovnošolci s Škofjeloškega. Med nekategoriziranimi deèki je zmagal Uroš Lotriè (OŠ Železniki) pred Domnom Demšarjem (OŠ Železniki) in Juretom Bokalom (OŠ Ivana Groharja). Pri deklicah je bila Tara Omerzel (OŠ Žiri) šesta. V pokalu Hervis je pri mlajših deklicah slavila Ula Hafner iz SK Alpetour, deseto mesto je osvojila Teja Lotriè iz SK Železniki. Pri mlajših deèkih je bil nepremagljiv Matic Masterl (SK Alpetour), èetrto mesto je pripadlo Leonu Kreku, prav tako iz loškega kluba. Med starejšimi deklicami je Marija Humo (SK Železniki) dosegla osmo mesto, pri vrstnikih pa sta se najbolj odrezala èlana SK Alpetour Matija Vrbinc (tretje mesto) in Jaka Masterl s èetrtim najboljšim èasom. V deskanju na snegu sta bili v ospredju uèenki iz OŠ Ivana Tavèarja Ema Debenec je osvojila bronasto medaljo, Katarina Brence pa je bila peta. Damjan Likar Bo letos v Planici ponovno padel svetovni rekord? Ivo Èernilec iz Podlubnika je edini Loèan, ki že veè kot petnajst let aktivno sodeluje pri organizaciji in izvedbi smuèarskih poletov v Planici. Tudi na letošnjih dveh tekmah, od 17. do 19. marca, bo v dolini pod Poncami verjetno v vlogi vodje trenerske tribune. Ivo je precejšnji del svojega življenja posvetil smuèarskim skokom, saj je bil najprej skakalec, potem dvanajst let trener državne mladinske reprezentance, v zaèetku sedemdesetih je treniral španske orle Govori španski, nemški, ruski in delno angleški jezik, zato lahko praktièno komunicira z vsemi trenerji. Njegova osnovna naloga je sporoèanje informacij med trenerji in glavnim sodniškim stolpom, kjer vodja tekmovanja, tehnièni delegat in ostali odloèajo o tem, kako bo potekalo tekmovanje. Ali Ivo na letošnjih poletih prièakuje ponovno svetovni rekord?»èe bodo poveèali profil letalnice, je velika verjetnost, da bo nekdo preletel trenutno najdaljšo znamko 239 metrov,«je preprièan Ivo ter dodaja, da bomo ob takšnih pogojih kmalu lahko gledali tudi polete do 260 metrov. Ivo je vesel, da vsako leto v Planici opazi tudi mnogo loških ljubiteljev tega adrenalinskega športa. D. L. Škofjeloèan Ivo Èernilec (desno), vodja trenerske tribune, v družbi z Vasjo Bajcem, trenerjem èeške skakalne reprezentance in bivšim dijakom športnega oddelka na loški gimnaziji 40

32 Veselimo se cvetoèe pomladi, ljubezni Pred nami je marec in z njim pomlad. Narava se bo zaèela prebujati in naša srca bodo zaigrala, ko nas bodo ogreli sonèni žarki in se bomo spet napolnili z energijo v naravi. Poišèimo si žarek sreèe in osebnega zadovoljstva, da bomo dosegli notranjo harmonijo svojega življenja. Preženimo zimsko zaspanost in turobnost ter se usmerimo v nove fiziène in duhovne aktivnosti. Sodelovanje v društvu nas bo marsikdaj razveselilo in nam vlilo novih moèi. Planinci vabijo 2. marec KAMEN VRH VELIKE LAŠÈE 16. marca COL HOJA PO ROBU OTLICA SINJI VRH 30. marca MRZLICA ZASAVJE 13. aprila KOLOVRAT P.S.: Zaradi nezgodnega zavarovanja priporoèamo vèlanjenje v planinsko zvezo! Pohodniki vabijo 7. marca ŠKOFJA LOKA GODEŠIÈ LOVSKI DOM NA MEJI april BUKOVICA BUKOVŠÈICA ÈEPULJE Izletniki vabijo 15. marca IZOLA (kopanje) 29. marca PREKMURJE 6. aprila LENTI (Madžarska) P.S.: Program izletov bo objavljen v Gorenjskem glasu, na Radiu Sora in na oglasnih deskah na obièajnih mestih. Univerza za tretje življenjsko obdobje vabi k vpisu v RAÈUNALNIŠKI TEÈAJ ZAÈETNI (4 x 4 ure) prièetek 22. marca in NADALJEVALNI (4 x 4 ure) prièetek 14. marca. RADIJSKI KROŽEK, s katerim bomo prièeli jeseni, je namenjen vsem, ki bi radi kaj veè izvedeli o novinarskih zvrsteh in se tudi sami preizkusili v teh vešèinah. Sreèanja bodo enkrat tedensko od oktobra do februarja, družila pa nas bo želja, da ob koncu 30-urnega krožka javnosti pokažemo, kaj smo se nauèili. Obvešèamo vas, da smo za vse, ki ste ali se želite vkljuèiti v univerzo za tretje življenjsko obdobje, organizirali uradne ure, ki so vsak èetrtek od 10. do 12. ure v klubskih prostorih v blagajniški pisarni. Tajniške posle bo opravljala gospa Jelka Selak, tel.: POMEMBNO SPOROÈILO! Po novi davèni zakonodaji moramo davèni upravi prijaviti poimenske sezname èlanov, ki so v letu 2005 prejeli izplaèane potne stroške ali nagrado. Podatke moramo opremiti z davènimi številkami. Vsi èlani društva, ki ste dobili izplaèano nagrado, ne glede na višino letnega zneska, boste prejeli pismeno obvestilo. V navodilih napovedi za odmero dohodnine za leto 2005 so navedena pod rubriko 6200 Prejemki in povraèila stroškov v zvezi z drugimi dohodki. Prosimo vse svoje èlane za razumevanje in prièakujemo še nadaljnjo pomoè pri opravljanju društvenih nalog. Predlagamo, da èim prej poravnate èlanarino, saj boste s potrjeno izkaznico lahko koristili ugodnosti upokojencev. DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠKOFJA LOKA, Partizanska c. 1, tel. št.: 04/ Uradne ure: ob sredah in petkih od 8. do 12. ure. Vèlanite se lahko tudi med letom! Zadovoljni pohodniki ob zakljuèku sezone Èestitamo ob dnevu žena in materinskem dnevu. 41

33 Žirovski nordijski center v polnem zagonu Na zadnji vikend v februarju je bilo v žirovskem nordijskem centru zelo živahno. Soboto sta zaznamovala slavnostno odprtje 50 milijonov tolarjev vredne vzpenjaèe ter državno prvenstvo v skokih in nordijski kombinaciji deèkov do 15 let in deklic do 14 let. Slavnostni govorniki, med katerimi sta bila tudi Gregor Jurak, predsednik Fundacije za šport, in Janez Bukovnik iz Smuèarske zveze Slovenije, so izrazili pohvalo vsem sodelavcem in gradbenemu odboru, ki ga je vodil Marjan Šinkovec iz SSK Alpina. Poudarili so pomen vzpenjaèe za vse skakalce, ki prihajajo v Žiri na tekmo ali trening. Obljubili so podporo pri bodoèi obnovi centra. Tirna vzpenjaèa je doživela sneženi krst na sobotnem državnem prvenstvu, kjer so skakalci iz SSK Alpina dosegli naslednje uvrstitve: Barbara Klinec (2.), Denis Zupanèiè (7.), Gašper Klinec (12.), Nace Šinkovec (14.), Andrej Mlinar (16.), Gašper Martinèiè (28.), Matic Benedik (41.) ter Luka Oblak (61.). Najboljši tekmovalci so prejeli zanimive pokale v obliki žirovske maskote, imenovane Žir. V nedeljo se je na zanimivi tekmi na 25-metrski skakalnici pomerilo še 23 veteranov. V kategoriji do 30 let je zmago slavil Miha Albreht, med veterani do 40 let je zmaga odšla v roke Robertu Kopaèu Rožletu, v konkurenci do 50 let je zmagal Bojan Finžgar iz Kranja, med skakalci nad 50 let pa je zmagal Iztok Andreuzzi, preobleèen v masko kurjega tatu. M. P. Pustovanje na Mestnem trgu Vrtec Škofja Loka je v sodelovanju z DPM Škofja Loka ponovno pripravil nepozabno pustno rajanje. Zbralo se je veliko majhnih in velikih maškar, ki so preganjale zimo. Najmlajša maškara je bila stara komaj šest mesecev, najstarejših se ni prepoznalo. Pustno rajanje v izvedbi pedagoških delavk Vrtca Škofja Loka in samostojnega umetnika Stena Vilarja je še en dokaz, da v Škofji Loki prisegamo tradiciji ter da se še vedno znamo na igriv naèin poveseliti z našimi najmlajšimi. U. O. 42

34 Naj bodo ti koraki na zaèetku hoja, ki preide v tek in planinarjenje. Èe veèinoma hodite in želite poveèati tempo ali èe teèete in želite razbremeniti sklepe, potem poskusite z izmenjavanjem hoje in teka. Hoja ne uživa posebnega spoštovanja, èeprav ugodno vpliva na srèno žilni sistem in ne ogroža sklepov. V nasprotju s hojo ima tek v rekreaciji prav poseben pomen. Res je, da je tek dober za porabo kalorij, uveljavljanje in ohranjaje srène mišice, vendar vam, èe je vaša edina rekreacija, lahko z leti povzroèi poškodbo sklepov. Zato vam priporoèam izmenjavanje hoje in teka, s èimer boste dobili najboljše od obeh rekreativnih dejavnosti. Tisti, ki boste hojo obèasno popestrili s tekom, boste porabili veè kalorij, poveèali intenzivnost in s tem povišali srèni utrip in se prepotili. Za tiste, katerih poglavitna rekreativna dejavnost je tek, ima kombinacija hoja-tek prav nasprotni namen. Med intervali hoje se zmanjša obremenitev sklepov in še vedno je moè s hitro hojo zadržati višje delovanje srca. Kombinacija hoje in teka omogoèa tudi dolgotrajnejšo vadbo in zmanjšuje možnost poškodb. Posebnost intervalne vadbe (hoja-tek-hoja-tek ) pa je v tem, da je vadba pestra, raznolika, lahko jo prilagajamo terenu, posamezniku ali skupini. Kakršnokoli razmerje med tekom in hojo je dobro. Vadimo s FIT CENTROM (ŠD PARTIZAN) Pospešite korak zase Èaka nas še nekaj dni idealne spomladanske smuèarije. Tisti, ki ste resnièno izkoristili letošnjo bogato obdaritev s snegom, mogoèe že razmišljate o novih pomladnih korakih. ALI STE ZAÈETNIK V REKREACIJI? TEK ALI HOJA? POTREBUJETE DRUŽBO? POTREBUJETE MOTIVACIJO? POTEM VAM ŠD PARTIZAN PONUJA IZZIV LJUBLJANSKI MARATON na 10 km. Vabimo vas, da se pridružite zaèetni organizirani skupini, ki bo od skupaj hodila, tekla in si nabirala moèi enkrat do dvakrat tedensko. Kako bomo organizirani? - Vse informacije dobite na telefonu 041/ Zborno mesto vseh zaèetnikov, željnih hoje in teka, bo v petek, , v FIT CENTRU ŠD PODEN (uvodni sestanek) ob 18. uri (skozi glavni vhod dvorane in sledite znakom za dvorano aerobike). - Predpriprava ni potrebna. - Organizirana vadba bo potekala enkrat do dvakrat tedensko. - Hodili in tekli bomo v okolici Škofje Loke (Suha, Gorajte, Sv. Duh, Pevno, Križna gora...) - Dnevi akcije: ponedeljek in/ali sreda. - Ura vadbe od do Dan in uro lahko prilagajamo tudi želji skupine (ne posameznikom). - Vsebina posamezne vadbe: ogrevanje (gimnastiène vaje, hoja), hoja, rahel tek (na zaèetku hoja, ki bo prešla v rahel tek, kombinacija hoje in teka ter na koncu sezone tek), ohlajanje, raztezne vaje. - Obvezna športna obutev, udobno zraèno oblaèilo, voda in volja. - Vadnina/èlanarina 1000 sit meseèno. - V primeru slabega vremena bo enkrat tedensko organizirana vadba v telovadnici. - Èe se še nikoli niste ukvarjali s kakršnokoli rekreativno dejavnostjo, vas prosimo, da opravite zdravniški pregled. Ne ustrašite se izziva. Vsi smo bili enkrat zaèetniki, imeli take in drugaène težave, pretekli kilometer, nato dva, nato tri in se udeležili maratona z voljo, s smehom in z dobro družbo, ki velikokrat premaga težave. Tudi èe se vam zdi tek na Ljubljanskem maratonu prevelik izziv in si želite samo redne rekreacije v naravi, se nam pridružite. Ponujamo vam našo voljo, znanje, vaditelja, smeh in družbo. VABLJENI! Saška Benedièiè Tomat ter vaditeljici Neža in Barbara Ostanite aktivni s FIT centrom! 43

35 PRIREDITVE V MARCU 44

36 Desetletni loški šahist, ki premaguje tudi odrasle V športu vsak poraz boli, še toliko bolj, èe te premaga nekdo, ki bi lahko bil tvoj otrok ali vnuk. Pri šahovski igri je že tako, da najstniki pogosto vzamejo skalp starejšim šahistom. Eden od mlajših bojevnikov s šahovskimi figurami, ki ima zelo malo strahospoštovanja do odraslih igralcev, je desetletni Gal Drnovšek iz Škofje Loke, ki trenutno sodi med najbolj perspektivne šahiste v Sloveniji.»Šah je igra, kjer starost ni avtomatièno pogojena z uspehom, kjer se rosno mladi igralci bolj enakovredno kosajo z èlani, kot v ostalih športnih zvrsteh. Najstniki si nauèene variante hitreje in natanèneje zapomnijo kot starejši šahisti, poleg tega pa jim je obvezen naèin treniranja s pomoèjo raèunalnika bolj pisan na kožo,«je dejal Oskar Orel, bivši èlanski prvak Slovenije, pionirski prvak Jugoslavije in tretjeuvršèeni s svetovnega prvenstva do 17 let. Oskar, ki je FIDE mojster, je bil pred leti selektor in trener reprezentance slepih in slabovidnih, pred kratkim pa trener državne mladinske reprezentance na SP in EP mladih od 10 do 18 let, poleg Gala pa trenira tudi lanskega državnega prvaka do 10 let Domna Hitija z Iga. Za Gala pravi, da je izredno talentiran in da ima kopico lastnosti, ki so potrebne za uspešnega šahista: dobro koncentracijo, disciplino, trdo delo in preudarnost.»manjka mu samo še nujno potrebne samozavesti, ki pa jo pridobivaš na podlagi izkušenj. Vèasih se zgodi, da porabi preveè èasa pri preprostih potezah, kar se mu kasneje mašèuje v t. i. èasovnih stiskah, to je takrat, ko ti ostane malo èasa za preostanek partije. Pri mladih se sicer pogosto dogaja, da je roka hitrejša od glave, zato marsikomu svetujem, naj se usede na roke, da onemogoèi stik s figurami. Poizkus je zelo uèinkovit, ker avtomatièno onemogoèa izvršitev poteze in primarno pogojuje razmišljanje. Pri Galu pa to ni potrebno, saj si vzame toliko èasa, dokler ni preprièan, da bo odigrana poteza po njegovem najboljša. Pa smo spet pri èasu, enem izmed zelo pomembnih elementov šahovske igre.«oskar je pohvalil varovanca, ki je lani na državnem prvenstvu v kategoriji do deset let osvojil drugo mesto in premagal tudi prvaka ter kasneje zelo solidno nastopil na SP v Franciji. Na gorenjskih mladinskih in OŠ pr- Desetletni Gal Drnovšek sodi med najbolj perspektivne šahiste v Sloveniji venstvih v svojih kategorijah nima dostojnega nasprotnika, nastopil je tudi na 1. memorialnem turnirju Karmen Orel, ki je bil letos12. februarja v športni dvorani Poden v Škofji Loki, kjer je nastopilo rekordno število 218 udeležencev. Šahovska mojstrica Karmen, ki je umrla lani v 21. letu starosti, je bila ena najbolj perspektivnih igralk v Sloveniji, izkazala se je na blejski olimpijadi 2002, bila pa je tudi mladinska prvakinja in med drugim tudi Galova trenerka. Zanimivo je, da se na omenjeni turnir nekateri zlasti domaèi šahisti niso želeli prijaviti, ker so se bali, da bi za nasprotnika dobili Gala. Talentirani fantiè je že pri šestih letih zaèel nastopati na turnirjih in uspešna loška šahistka FIDE mojstrica Simona Orel se spominja, da je tudi on na prvi tekmi imel tremo. Oèala je imel zarosena od potnih srag, kot da bi prišel iz savne, pravi dvakratna slovenska èlanska prvakinja in dodaja, da je šah na vrhunskem nivoju psihièno tako naporen, da imajo nekateri šahisti resne poslediène duševne težave in se zato pogosteje spogledujejo tudi z alkoholom. Oskar je ob tem povedal, da doloèeni šahisti tudi z govorico telesa izvajajo pritisk na nasprotnika. Nekateri te skušajo zmesti z gledanjem v oèi, zato si je že kar nekaj šahistov med tekmo omislilo nošenje temnih oèal ali èepic, ki zakrije neprijetne poglede nasprotnika. Oskar poudarja, da se sicer že po telesni drži tudi lahko opazi, kako dobro gre šahistu. Èe ima skljuèeno telo, potem je verjetno v slabem položaju, èe pa se drži pokonci, je najbrž na dobri poti, da matira nasprotnika. Damjan Likar Obvestilo organizatorjem prireditev Najavo prireditev sprejemamo do 25. v mesecu po faksu: 04/ , u: bogataj@freising.si 45