Zamejitev odlomka Mr 1,21-28 Zamejitev odlomka Mr 1,

KORAKI EKSEGETSKE ANALIZE Eksegeza Evangelijev in Apostolskih del Eksegetska analiza Osem korakov eksegetske analize 1. Zamejitev odlomka 2. Členitev in strukturiranje teksta 3. Vključenost odlomka v kontekst 4. Sinoptična analiza 5. Sinhrona analiza 6. Analiza motivov in tem 7. Interpretacija 8. Aktualizacija 1

1. Zamejitev odlomka S prvim korakom določimo začetek in konec odlomka. Upoštevamo znake členitve, ki so hkrati povezovalni elementi, ki gradijo enotnost koherentnosti določenega besedila. Elementi koherentnosti: čas, kraj, osebe in tema. Potrebno je upoštevati spremembe na eni ali več ravneh. Uvodne podatke o času, kraju, osebah in temi imenujemo ekspozicija. Krajevna določila Krajevna določila so najpomembnejši strukturni, oziroma povezovalni element Markovega evangelija. Krajevna določila niso samo imena krajev in pokrajin, temveč tudi druge topografske oznake kot so npr. puščava, gora, hiša, čoln, samoten kraj ipd. V evangeliju ta določila nimajo zgolj geografskega pomena, temveč služijo razvoju teološkega sporočila. 2

Osebna določila: Pomemben ključ za razumevanje evangelija je vidik oseb, oziroma akterjev. Čeprav so Jezus in učenci najpogosteje omenjene osebe, je vendar glavni akter vsega dogajanja Bog. On je za Marka Gospod preteklosti in prihodnosti (prim. 12,1 11; 13,20.32). Časovna določila: Časovna določila v Mr so manj izrazita in ne igrajo odločilne vloge pri strukturiranju besedila. Tema Globalna tema vsakega odlomka je razodevanje skrivnosti osebe Jezusa Kristusa. Kot posledica se iz te globalne teme razvija tema učenčevstva kaj pomeni biti učenec Jezusa Kristusa, kaj pomeni biti z njim in hoditi za njim. Ti dve glavni temi sta predstavljeni v okviru vsakega odlomka, ki ima še svojo konkretno temo; npr. izganjanje nečistega duha (1,21 28), ozdravljenje gobavca (1,40 45), ozdravljenje hromega (2,1 12). 3

Zamejitev odlomka Mr 1,21-28 Zamejitev odlomka Mr 1,21-28 4

Zamejitev odlomka Mr 1,21-28 Zamejitev odlomka Mr 1,21-28 5

2. Členitev in strukturiranje teksta Naloga drugega koraka eksegetske analize je označiti posamezne člene (enote odlomka) in ugotoviti njihovo medsebojno povezanost oziroma strukturo teksta. Struktura odlomka predstavlja nekakšen zemljevid za branje teksta, ki nas opozori na bistvo, ki ga besedilo prinaša. 2. Členitev in strukturiranje teksta Odkritje strukture besedila nam pomaga, da imamo vedno pred očmi njeno osnovno zgodbo in tako v posameznih delih ne izgubimo rdeče niti celote. Potrebno je iskati strategijo navdihnjenega avtorja. Preko strukture lahko prodiramo od zgolj informativne na globljo raven besedila. Temeljne resnice se ne dajo izraziti zgolj z eno samo besedo, nekoliko lažje s stavkom/stavki, najlažje pa z zgodbo. 6

Mr 1,21-28 Mož z nečistim duhom Fokus je postavljen na Jezusa; na njegov nauk z oblastjo in njegovo moč (avtoritativno obvladanje nečistega duha). Opazimo koncentrično strukturo, ki ima paralelne dele (A in A1 itd.). Vrhunec celotne zgodbe predstavlja soočenje nečistega duha z Jezusom, ko ga demon identificira kot Svetega in od Boga. Mr 1,21-28 Mož z nečistim duhom Ekspozicija (v. 21): Prišli so v Kafarnaum. Takoj v soboto je šel v shodnico in učil. Nastop (v. 22-26): a) učenje nauk (v. 22) Strmeli so nad njegovim naukom, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor pismouki. b) moč eksorcizem (v. 23-26) In takoj je bil v njihovi shodnici človek z nečistim duhom in je zavpil in rekel: Kaj imamo s teboj,jezus Nazarečan? Si nas prišel pogubit? Poznam te, kdo si: Sveti, od Boga. Jezus pa mu je zapretil in rekel: Umolkni in pojdi iz njega! Nečisti duh ga je stresel, zavpil z močnim glasom in šel iz njega. Odziv (v. 27): a1) nauk (v. 27a) Vsi so se tako začudili, da so razpravljali med seboj in govorili: Kaj je to? Nov nauk z oblastjo! b1) moč (v. 27b) Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni. Posledica (v. 28): In glas o njem se je takoj razširil povsod, po vsej okolici Galileje. 7

Mr 1,21-28 Mož z nečistim duhom A1 Prišli so v Kafarnáum. Takoj v soboto je šel v shodnico in učil. (v. 21) B1 Strmeli so nad njegovim naukom, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor pismouki. (v. 22) C1 V njihovi shodnici pa je bil prav tedaj človek z nečistim duhom in je zavpil: (v. 23) D1»Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pokončat? (v. 24ab) Vem, kdo si: Sveti, Božji.«CENTER (v. 24c) D2 Jezus pa mu je zapovedal:»umolkni in pojdi iz njega!«(v. 25) C2 Nečisti duh ga je stresel, zavpil z močnim glasom in šel iz njega. (v. 26) B2 Vsi so se tako začudili, da so razpravljali med seboj:»kaj je to? Nov nauk z oblastjo! Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni.«(v. 27) A2 In glas o njem se je takoj razširil po vsej okolici Galileje. (v. 28) KONCETRIČNA STRUKTURA Mr 10,46-52 Jezus ozdravi slepega Bartimája A.... je slepi berač Bartimáj, Timájev sin, sedel ob poti. (v. 46) B. In ko je slišal, da je to Jezus Nazarečan, je začel vpiti in govoriti:»jezus, Davidov sin, usmili se me!«(v.47) B1. Mnogi so ga grajali naj umolkne, on pa je še glasneje vpil: Davidov sin, usmili se me! (v.48) C. Jezus je obstal in rekel:»pokličite ga!«poklicali so slepega in mu rekli:»le pogum, vstani, kliče te!«odvrgel je svoj plašč, skočil pokonci in pohitel k Jezusu. (v. 49-50) C1. Jezus ga je vprašal:»kaj hočeš, da ti storim?«slepi mu je dejal:»rabuní, da bi spregledal!«d.»pojdi, tvoja vera te je rešila!«(v. 52 a) -vrhunec D1. Takoj je spregledal (v. 52b) - preobrat D2. in šel na poti za njim. (v. 52c) - razplet RASTOČA STRUKTURA 8

3. Vključenost odlomka v kontekst Vsak tekst je del širšega konteksta oz. sobesedila. Tekst, ki ga analiziramo, je potrebno omejiti glede na kontekst. Ločimo: neposredni kontekst (tekst pred in po odlomku) širši kontekst. Širši kontekst zamejimo na podlagi ključnih besed ali teme: kje v kontekstu se prvič pojavi ključna beseda obravnavanega odlomka, kako se pripravlja in razvija določena tema v kontekstu, kaj odlomek sprejema iz»predbesedila«, kako podaja temo naprej... Analiza konteksta želi ugotoviti, kakšno vlogo ima odlomek v kontekstu, kako kontekst interpretira odlomek. 3. Vključenost odlomka v kontekst Prim. Mr 4,35 41 Neposredni: 4,1 5,20 Širši: 4,35 5,43 Markova pomembna topografsko-mitska oznaka thalassa (morje). Pri vseh se Jezus sooči s skrajno življenjsko stisko in v vseh nastopa motiv strahu kot osrednji element (4,40sl.; 5,15.33.36). Posledica delovanja Jezusove moči. Očiten postane božansko-stvariteljski izvor njegove moči 9

4. Sinoptična analiza Sinoptična analiza primerja vzporedne odlomke posameznih evangelistov med seboj in ugotavlja njihove posebnosti. Sinoptična primerjava nam je v pomoč pri odkrivanju različnih vidikov teološkega sporočila posameznega evangelista. Sinoptična analiza analizira dodatke in odvzeme posameznega evangelista ter se sprašuje, kaj in zakaj je določen podatek bil izpuščen, zamenjan, poudarjen... 4. Sinoptična analiza Mr 4,35-41 Mr 4,35-41 Mt 8,23-27 Lk 8,22-25 35 Ko se je tisti dan zvečerilo, jim je rekel:»prepeljimo se na drugo stran!«36 Ko so odslovili množico, so ga vzeli v čoln, kakor je bil. Tudi drugi čolni so pluli z njim. 23 Ko je stopil v čoln, so šli njegovi učenci za njim. 22 Nekega dne je s svojimi učenci tudi on stopil v čoln in jim rekel:»prepeljimo se na drugo stran jezera!«in so odrinili. 37 Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je bil že poln vode. 24 Na jezeru je nastal velik vihar, tako da so valovi pokrivali čoln; on pa je spal. 23 Medtem ko so se peljali, je zaspal. In nad jezero je prihrumel silen vihar. Čoln je napolnila voda in bili so v nevarnosti. 38 On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli:»učitelj, ti ni mar, da smo izgubljeni?«39 In vstal je, zapretil vetru in rekel jezeru:»utihni! Molči!«In veter se je polegel in nastala je globoka tišina. 40 Njim pa je rekel:»kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?«41 Prevzel jih je velik strah in spraševali so se:»kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in jezero?«25 Pristopili so k njemu, ga zbudili in rekli:»gospod, reši nas! Izgubljeni smo!«26 Dejal jim je:»kaj se bojite, maloverni?«tedaj je vstal, zapretil vetrovom in jezeru in nastala je globoka tišina. 27 Ljudje pa so se začudili in govorili:»kakšen človek je ta, da so mu pokorni celo vetrovi in jezero?«24 Pristopili so torej, ga prebudili in rekli:»učenik, Učenik, izgubljeni smo!«in vstal je ter zapretil vetru in razburkani vodi. Ponehala sta in nastala je tišina. 25 Rekel jim je:»kje je vaša vera?«obšel jih je strah, začudili so se in govorili med seboj:»kdo neki je ta, da ukazuje celo vetrovom in vodi in so mu 10

5. Sinhrona analiza Celostna interpretacija posameznih terminov je mogoča šele potem, ko sledimo njihovemu razvoju in primerjamo njihovo uporabo v celotnem literarnem delu. Vsako temo ali motiv sestavljajo ključne besede, ki se večkrat in ne vedno na isti način pojavljajo. Nobeno literarno delo ne more povedati vsega pomena posameznih ključnih besed, dogodkov ali tem na enem samem mestu, ampak je potrebno slediti določenemu izrazu ali temi skozi celotno delo. 5. Sinhrona analiza GORA (3,13; 5,5.11; 6,46; 9,2.9; 11,1; 11,23; 13,3; 14,26) 3,13: privilegiran kraj, kjer Jezus postavi dvanajstere rodove novega Božjega ljudstva (5,5.11): kraj, kjer prebivajo hudi duhovi 6,46: kraj molitve (Jezus se pripravlja na razodetje. S te gore gre k učencem hodeč po vodi. Besede Jaz sem! so besede, ki prihajajo iz ust Boga (prim. 2 Mz 3,14)) 9,2.9: Božje razodevanje na gori 11,1: Oljska gora pot evangelija na cilju. Gora ima nov pomen, je simbol trpljenja 11,23: metaforičen pomen: gora je nekaj fiksnega, stabilnega 13,3: Oljska gora odprtje horizonta v eshaton 14,26: Oljska gora pasijon; cilj, zadnji kraj potovanja 11

5. Sinhrona analiza PETER (1,16; 1,29.30.36; 3,16; 5,37; 8,29.32.33; 9,5; 13,3; 14,29.32.37.54; 66.67.70.72; 16,7) 1,16: Simon je prvi poklicani 1,29.30.36: Jezus ozdravi njegovo taščo 3,16: Peter je izmed dvanajsterih prvo postavljeni 5,37: trije učenci (Peter, Jakob, Janez) so jedro apostolskega zbora 8,29: Peter je govornik v imenu učencev. Peter je predstavnik učencev, zato njegovo ime v sebi nosi temo učenčevstva 8,32.: Peter pograja Jezusa, ko napove svojo smrt postavi se v vlogo skušnjavca 8,33: Jezus pograja Petra to leti na vse učence 9,5: Peter se postavi v vlogo, ki ni njegova in predlaga, naj postavijo šotore 5. Sinhrona analiza PETER 13,3: Jezusov apokaliptični govor štirim učencem, med katerimi je tudi Peter 14,29: Jezus napove, da ga bo Peter zatajil, vendar on vztraja, da Mu bo zvest 14,32: Jezus tri učence vzame na Oljsko goro, kjer moli 14,37: Na Oljski gori učenci zaspijo, medtem ko Jezus moli 14,54: Peter sledi Jezusu do palače velikega duhovnika 14,66.67.70.72: Peter Jezusa trikrat zataji, na koncu se zjoka 16,7: Ženam je naročeno, naj sporočijo Petru in učencem, da se bodo z Jezusom srečali v Galileji 12

6. Analiza motivov in tem Motiv je lahko beseda, metafora, besedna zveza, ime ali dejanje, ki ima poleg literarnega pomena še globlji pomen, ki se je oblikoval v biblični tradiciji. Motiv ima v ozadju vedno neko konkretno biblično zgodbo. Motiv je neke vrste podoba, ki vzpostavlja vez med konkretnim dogajanjem in odrešenjsko zgodovino in prebuja spominjanje na neko zgodovinsko Božje izkustvo. Pri analizi motivov ugotavljamo zgradbo in izvor motiva ter njihovo teološko uporabo v izvornem okolju (Stara zaveza) ter v obravnavanem odlomku. Motiv ima funkcijo obujanja spomina in pomaga dogodek brati v luči celotnega razodetja. 6. Analiza motivov in tem Čez šest dni je Jezus vzel s seboj Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza in jih peljal na visoko goro, na samo (Mt 17,1). 6 je število pričakovanja. To je število, ki hrepeni po izpolnitvi, po sedmem dnevu. 1 Mz 1,1-31;2,1-4, 2 Mz 31,15. Bog je v šestih dneh ustvaril svet. Sedmi dan Bog počiva takrat mora obstati vse stvarstvo. Sedmi dan je sveti dan. Šest dni pomeni šest dni priprave na sedmi dan, Gospodov dan. Sedem dni pomeni totaliteto, v sedmih dneh je bil izpolnjen Božji načrt. 2 Mz 24,12-18: Mojzes se z Bogom sreča na gori. Oblak Mojzesa pokriva šest dni, sedmi dan pa ga je poklical iz oblaka. Šotorski praznik se je praznoval sedem dni. Šest dni so se očiščevali in šesti dan je bil spravni dan. Sedmi dan so čisti vstopili v svetišče. 13

6. Analiza motivov in tem Tedaj je vstal, zapretil vetrovom in jezeru in nastala je globoka tišina (Mt 8,26). Morje je pojem kaotične, demonske oblasti. Iz 51,10; Job 26,12; 38,1sl. Morje je bivališče kaotičnih sil. Te sile istovetijo z morjem in predstavljali so si jih kot morske pošasti. Zaradi požirajočih valov je morje postalo prispodoba kraljestva mrtvih (Ezk 26,19sl.). Morje podoba sovražnih ljudstev in življenju sovražnih moči, ki ogrožajo Izraela ali posameznika (Iz 17,12s1.). Morje je podoba Bogu nasprotnih sil, v skladu s prepričanjem SZ jo zmore obvladati le Božja moč sama. 6. Analiza motivov in tem Kaj se bojite, maloverni? (Mt 8,26) Izrael je vero razumeval kot zvestobo božji obljubi. Nevera ni ateizem. Nevera je dvom v zanesljivost božje obljube, v Božjo zvestobo. Nevera je neposlušnost Adama in Eve, ker ne zaupata Božji zapovedi (1 Mz 2,16s1.). Nevera je malosrčnost in obup, ki ljudstvo prevzameta po poročilu oglednikov (4 Mz 13), kajti s tem so»zaničevali«boga (4 Mz 14,11). Nevera je Mojzesov greh, ker ne zaupa Božji obljubi, da bo iz skale pritekla voda, ko bo udaril nanjo, in tako ne poveličuje Jahveja (4 Mz 20,1-13). 14

6. Interpretacija Eksegetska interpretacija bibličnih besedil je osnova sistematični teologiji. Interpretacija odlomka je nekakšen sklep dosedanjih korakov. Pri interpretaciji se postavljajo naslednja temeljna vprašanja: Kakšen namen v pripovedi zasleduje avtor - evangelist? Kaj razodevajo različni motivi, zgodba; kateri elementi so uporabljeni in kateri ne; katero starozavezno ozadje se da razbrati? Kakšno vlogo ima odlomek v kontekstu celotnega spisa evangelija? Kaj želi povzročiti pri bralcu? 6. Interpretacija Temeljni namen evangelija je oznaniti veselo oznanilo o Jezusu Kristusu, Božjem Sinu na način, da bo lahko bralec prepoznal to oznanilo kot vabilo njegovemu življenju, da se bo odločil slediti mu in postati Jezusov učenec. Ciljna publika Mr so bili neizobraženi ljudje, ki jim judovstvo in njihova tradicija nista bili znani. Ciljna publika Mt so bili spreobrnjeni judje, poznavalci SP. Marko vodi bralca k odkrivanju Jezusove identitete z vzbujanjem zanimanja (vtisi na poslušalcih (strmeli so (Mr 1,22), čudili so se (Mr 1,27)). Bralec si mora zastaviti vprašanje: Kaj je to? Nov nauk z oblastjo! Vprašanju ne sledi odgovor, končni odgovor ostaja odprt (odprti zaključek). Bralca nagovarja, a hkrati terjajo od njega iskanje osebnega odgovora. 15

6. Aktualizacija Aktualizacija je naobračanje razodetja na temeljna eksistencialna vprašanja in konkretno življenjsko situacijo.»aktualizacija je mogoča, ker ima biblično besedilo zaradi polnosti svojega pomena veljavo za vse dobe in vse kulture.«interpretacija Svetega pisma v Cerkvi (CD 87). Aktualizacija je posodabljanje ali rekonstrukcija bibličnega besedila ter prilagajanje interpretacije sodobni miselnosti in govorici. Potrebna je inkulturacija bibličnega besedila glede na poseben značaj vsakega naroda. 6. Aktualizacija Če ostanemo samo pri analizi besedila oz. nauka, (po)stanemo znanstveniki ali študenti. Vedeti, spoznati še ne pomeni živeti. Doktrinalen odgovor, tj. vedenje (Vem, kdo si: Sveti, Božji.) samo ne zadošča, potrebno se je odločiti in začeti hoditi po poti za Njim. 16

6. Aktualizacija Jezus pomiri vihar (Mt 8,23-27) Kdo je naš Bog, ko v našem življenju nastane vihar, ko zagledamo križ? Vera je trdno prepričanje, da Bogo obstaja. Vera ni samo zaupanje v Božjo dobroto in skrb, temveč vključuje tudi»radikalno«odločitev oz sledenje oz. hojo za Kristusom. Teološko teoretičen odgovor na Boga je premalo, saj se ne dotika srca in korakov, ker ne zmore zaznamovati vsakdanjih korakov. Bog je poklican samo kot sredstvo rešitve. In on to»sprejme«, vendar ne rešuje po človeško, rešuje kot Bog. 17