Lovska družina Krka. Ustanovitev Lovske družine

Transkript

1 Lovska družina Krka Ustanovitev Lovske družine Lovska družina Krka je bila ustanovljena leta Na področju današnjega lovišča je bila v tem letu ustanovljena še LD Muljava. Leta 1949, ko je prišlo do združevanja lovišč je bila LD Krka skupaj z LD Zagradec in LD Ambrus združena v LD Suha Krajina. LD Muljava pa v LD Gradišče. Leta 1954 je prišlo na podlagi nove zakonodaje do nove organiziranosti lovišč, ponovno je bila ustanovljena LD Krka z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica št. IV.7391/1-54, z dne , lovišče Krka pa z odločbo št. II/I-ing. B/J /8-54, v izmeri ha. V letu 1960 je prišlo do manjše zamenjave lovišča z LD Suha krajina in v letu 1964 do manjše spremembe meje po razpadu LD Tabor. Ob ustanovitvi leta 1946 je bilo v lovski družini 18 članov. Število je postopoma naraščalo vse do osemdesetih let, ko se je število ustalilo od 55 do 58 članov, kakršno je še danes. Lovišče Krka Lovišče Krka danes obsega ha, od tega ha lovnih površin, kar je ha gozdov, poljskih površin in košenin ter 10 ha vodnih površin. Lovišče se razprostira v dolini reke Krke na njenem izviru in v dolini njenega pritoka potoka Višnjice. Na jugu obsega dolino Krke in njena pobočja ter hribovje nad Krko, ki sega od 260 do 710 m nadmorske višine, proti severu večji del Muljavskega polja in proti severozahodu dolino ponikalnice Potok (Dolino gradov). Na vzhodu sega lovišče v pobočje Kremenjaka in v vrh Korena. Lovišče je pretežno poraščeno z gozdovi, prevladujejo predvsem mešani gozdovi, le manjši del je čistih iglavcev in listavcev. V lovišču je le manjši del zaokroženih intenzivno obdelanih polj na muljavskem in krškem polju. Ostale obdelovalne površine so manjše in se v ozkih dolinah zajedajo v gozdna območja. V lovišču sta le dve večji naselji Muljava in Krka ter nekaj vasi in zaselkov, tako da ima lovišče le 192 ha nelovnih površin. Celotno lovišče je izrazito kraškega značaja s številnimi vrtačami in apnenčastimi sestoji. Zaradi tega v večjem delu lovišča v poletnih mesecih primanjkuje vode za divjad.

2 V lovišču Krka je zastopana vsa avtohtona divjad preddinarskega sredogorja razen gamsa. Številčnost posamezne vrste divjadi je v preteklem obdobju precej nihala, tako da je stalež izpred 50 ali 60 let skoraj neprimerljiv z današnjim. Nekatere vrste divjadi so v tem obdobju doživele izreden porast, kot sta srnjad in medved, medtem ko so druge doživele izreden upad. To so poljski zajec, gozdni jereb, vidra in poljska jerebica, ki je žal izginila iz našega lovišča. Vzrokov za upad številčnosti male divjadi je več, predvsem pa v spremenjenem načinu gospodarjenja na kmetijskih površinah in v uporabi fitofarmacevtskih sredstev ter vse večjem onesnaževanju okolja. Velik vpliv imata seveda tudi velika urbanizacija in izgradnja prometnic v predelih, pomembnih za malo divjad. Na kmetijskih površinah ni več pestre pridelave, kot so žita (ajda, proso, pšenica, ječmen) in»okopavanine«, ki so bile pomembne za vso malo divjad, še posebej pa za poljsko jerebico in zajca. Vrste divjadi in zaščitene živalske vrste v našem lovišču so: srnjad, jelenjad, divji prašič, rjavi medved, lisica, volk, ris, poljski zajec, kuna belica, kuna zlatica, divja mačka, polh, dihur, podlasica, veverica, pižmovka, vidra, bober, gozdni jereb, raca mlakarica, črna liska, siva čaplja, golob grivar, grlica, kragulj, skobec, kanja, postovka, siva vrana, črna vrana, krokar, sraka, šoja, krekovt, sova uharica, lesna sova, čuk, navadni kljunač in kozica. Na reki Krki in ob selitvah pa se tu zadržujejo še druge vrste ptic: race, čaplje, gosi in drugi močvirniki in pobrežniki ter razne vrste ptic pevk. Pri gospodarjenju v lovišču nam je osnovni cilj ohranjanje vseh vrst divjadi in drugih živalskih vrst ter vzdrževanje primerne številčnosti divjadi glede na zmogljivosti lovišča. Gospodarjenje poteka po letnih lovsko gospodarskih načrtih, ki so usklajeni z Zavodom za gozdove, velik poudarek je na preprečevanju škod po divjadi na kmetijskih in gozdnih površinah, v ta namen se vzdržujejo pašne površine, grmovni sestoji, obdelava njiv na področjih pomembnih za divjad, vzdrževanje sadnega drevja, izdelava in vzdrževanje napajališč za zagotavljanje vode v sušnih obdobjih, dopolnilno krmljenje v zimskem obdobju in drugi ukrepi za izboljšanje življenjskih razmer za divjad. Od divjadi povzročeno škodo na kmetijskih površinah obravnavamo z prizadetimi posestniki na strokovni osnovi. LD poravnava škodo po ocenah cenilcev škode, ki temelji na uradnih podatkih donosov posameznih kmetijskih kultur, pri tem pa skušamo ohranjati dobre in korektne odnose z vsemi lastniki kmetijskih površin. Lovki dom v Znojilah pri Krki Lovska družina ima v posesti lovski dom v Znojilah pri Krki, ki je na ugodni in dostopni lokaciji z 260 m 2 funkcionalne površine. Dom ima primerno dvorano, kuhinjo, nekaj ležišč in druge prostore. Namenjen je društveni dejavnosti in potrebam članov lovske družine. V njem imamo hladilnico za divjad in skladišča za našo dejavnost. Ob domu je postavljen okrogel pokrit paviljon z odprtim kuriščem, ki je bil zgrajen v letu V uporabo ga dajemo tudi drugim društvom na našem področju, ki nimajo ustreznih prostorov.

3 Izgradnja lovskega doma Hiter razvoj, povečano število članov in vse večja potreba po lastnih prostorih so zahtevali od lovske družine odločitev izgradnje svojega lovskega doma. Pobudo zanjo je dal takratni predsednik LD Jože Rus v letu Ta odločitev je bila za tisti čas zelo smela, saj LD ni imela na voljo ustreznih sredstev za graditev takega objekta. V letu 1979 je bil opravljen nakup zemljišča od Franceta Zupana iz Znojil v izmeri m 2 v vrednosti din skupaj s prometnim davkom in nakup zemljišča v izmeri 144 m 2 kot družbena lastnina v vrednosti din. Gradbeni načrt in projektno dokumentacijo za lovski dom je brezplačno izdelal arhitekt Vid Bevk, sin člana naše lovske družine. Celotna investicijska vrednost objekta je znašala din brez vrednosti zemljišča, vendar je ta z leti naraščala zaradi dokaj velike stopnje inflacije v tem obdobju. Pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj za gradnjo je bila zelo zahtevna naloga, saj lovska družina ni mogla zagotoviti finančnega pokritja celotne investicije, zato je bila ta razdeljena na šest let. Člani lovske družine so se ob tem zavezali, da bodo vsako leto opravili skupaj delovnih ur na objektu, vsak član po 45 ur na leto, v šestih letih skupaj delovnih ur. Poleg obveznosti o prostovoljnih delovnih urah so se člani lovske družine morali zavezati še, da bodo vsako leto prispevali prostovoljne prispevke v znesku din na člana, kar je v šestih letih za vse člane zneslo skupaj din.

4 V času gradnje je za nemoten potek gradnje skrbel gradbeni odbor, ki se je v tem času nekoliko spreminjal, predsednik je bil Miro Podržaj od in in Ciril Jurčič od , člani pa so bili Anton Zajc, Marjan Globokar, Silvo Bevk, Metod Jurčič, Ciril Bregar in Anton Strah. Z gradnjo smo pričeli spomladi leta 1980 in do pričetka zime tega leta je bil objekt pod streho. Nadaljevanje gradnje je potekalo brez večjih zastojev po šestletnem investicijskem načrtu. Gradnja tako velikega objekta je bila za našo lovsko družino izredno težka naloga in je terjala od vseh članov res velik napor. Vedeti moramo, da je lovska družina zgradila ta objekt izključno iz svojih sredstev in sredstev ter donacij naših članov. Največje breme v času gradnje pa je slonelo na nekaj članih naše družine, ki jih je vsekakor potrebno omeniti. Za vsa zidarska gradbena dela je skrbel takratni tajnik in predsednik gradbenega odbora Miro Podržaj, za dobavo cenovno sprejemljivega in kvalitetnega materiala je skrbel naš takratni blagajnik Anton Zupan, za celotno organizacijo in izvedbo del pa predsednik LD Jože Rus. Posamezni naši člani so z darovanjem materiala in opreme veliko prispevali k izgradnji. Vsi člani lovske družine, posestniki gozdov, so prispevali gradbeni les za ostrešje in druge potrebe. Še posebej veliko so darovali: Franc Kastelic - Jakopec iz Trnovice cca 6 m 3 smrekove hlodovine, Anton Pečjak cca 7 m 3 smrekove hlodovine, Anton Strah 3 m 3 hrastove hlodovine, Anton Zupan raznovrsten gradbeni material in izdelavo centralne kurjave, Metod Podržaj pesek za gradnjo in druge potrebe ter strojna dela, Jože Rus različno notranjo opremo v domu. Nekateri drugi člani so opravili traktorske prevoze ter strojna dela. Gradnja doma je potekala po načrtu in je bila zaključena poleti leta Slavnostna otvoritev je bila 8. septembra tega leta z bogatim kulturnim programom in lovsko razstavo. Prireditve so se udeležili številni povabljeni gostje, predstavniki Zveze lovskih družin Ljubljana, Krimskega lovsko gojitvenega območja, sosednjih lovskih družin in številni domačini našega področja. Izredno dobro je bila obiskana tudi lovska razstava. Lovski dom je danes kraj, kjer se odvija večina dejavnosti lovske družine in brez njega si ni mogoče zamišljati sedanje bogate in vsestranske aktivnosti. Ima pa tudi širši pomen, saj so se ob njem odvijale že številne prireditve občinskega in drugega značaja. Posestvo pri»paharju«z lovsko kočo in sadovnjakom Lovska družina ima v posesti Lovsko kočo pri Paharju, ki služi našim članom za nastanitev in prenočitve med lovom. Celotna domačija obsega poleg lovske koče še kmetijsko površino v obsegu 1,1 ha, od tega je 40 % površine star visokodebelni sadovnjak. V njem so predvsem stare vrste hrušk, jablan, lesnik, domačih češpelj, orehov in nekaj češenj. Ostali del je pašnik, cca 20 % pa je zelo kamnit teren, na katerem se obnavlja remiza mladega grmovnega sestoja leske, črnega gabra, jesena in drugih grmovnih vrst. Na spodnjem delu je izdelana luža za

5 napajanje s cca 3 m 3 vode, ki ima dotok po cevi s strehe lovske koče. Na severnem delu na robu pašnika je postavljeno krmišče - senik za krmljenje divjadi. Predvsem v zimskem času oskrbuje divjad s senom in drugimi krmnimi pridelki. Celotna kmetijska površina je namenjena izboljšanju prehranskih zmožnosti za divjad in zagotavljanju pitne vode preko celega leta. Ker je bilo celotno področje posestva izredno kamnito s številnimi vrtačami, so v letu 2009 in 2010 člani lovske družine izvedli na površini več kot polovice zemljišča večja melioracijska dela. Odstranjeno je bilo kamenje in izravnava terena. Pri tem je bilo odpeljano cca 400 m 3 kamenja, ki je bilo uporabljeno za utrditev dovozne poti do posestva. Urejena je bila v dolžini približno 600 m. Istočasno je bila nameščena tudi cisterna s filtrirno napravo za kvalitetno pitno vodo. Za vsa navedena dela je bilo opravljeno 560 delovnih ur, ki so jih izvedli člani lovske družine in 64 delovnih ur z velikim kombiniranim strojem. Brezplačno jih je izvedel naš častni član Metod Podržaj. Načrt za melioracijo in vodenje del je opravil naš član Jože Rus. Z biotehničnimi deli se vsako leto postopno obnavlja sadno drevje z izvajanjem ustrezne rezi in sajenjem novih dreves ter biološkim dognojevanjem. Travne površine se kosijo enkrat do dvakrat na leto, grmovne remize pa se redno pomlajujejo vsako leto.

6 Strelišče za glinaste golobe z objektom in brunarico Strelišče LD se nahaja v bližini ceste Krka- Grosuplje v Prestrani na robu velike kraške vrtače. Zgrajen je zidan objekt, v katerem so nameščeni avtomati za izmet glinastih golobov. Nad njim so urejena stojišča za strelce tekmovalce. Poleg tega objekta je postavljena še manjša brunarica za potrebe strelišča. Leta 1974 je lovska družina sklenila pogodbo o najemu zemljišča in pričela z gradnjo dovozne približno 150 m dolge poti. V letu 1975 in 76 je zgradila zidan objekt strelišča s stojišči, manjša brunarica pa je bila postavljena pozneje v letu V letu 2008 je odkupila celotno zemljišče strelišča v izmeri 1401 m 2. Strelišče služi članom LD za urjenje v streljanju na glinaste golobe in izvedbo družinskih in regionalnih tekmovanj. Njiva v Kotu pri Hrastovem Dolu Njiva leži na koncu doline za Hrastovim Dolom, ki se globoko zajeda v pobočja Kremenjaka, kar s treh strani pa je obdana s strnjenimi gozdovi, tako da ima idealno lego za krmno njivo za divjad. Njiva meri slabega pol ha zemljišča in je primerna za pridelavo vseh pomembnih krmnih rastlin za divjad. Lovska družina je kupila njivo v letu 2011 in na njej opravila manjša melioracijska dela. Lovska kinologija Posebno pozornost je lovska družina posvečala razvoju lovske kinologije, saj so lovci našega področja vedeli, da ni poštenega in uspešnega lova brez dobro šolanega lovskega psa. Že v preteklosti pred II. svetovno vojno so lovci iz lovišča Krka in Muljava vedno imeli svojega psa. Večinoma so bili to goniči posavci in istrijanci. V preteklosti, ko se je individualni lov na zajca in lisico izvajal predvsem s stojišča, je bil lov brez dobrega goniča praktično nemogoč. Tako je bilo število lovskih psov naših članov vedno preko dvajset. V letih od 1980 do 2000 je bilo število blizu 30, sedaj pa v lovski družini štejemo 18 psov, od tega 15 goničev in 3 jamarje. V LD je kinologija organizirana preko kinološkega referenta, člana UO, ki skrbi za evidenco lovskih psov, da imajo vsi ustrezno rodovno listino pasme in opravljeno, za pasmo predpisano delovno preizkušnjo za izvajanje lova. Lovska družina je vedno na različne načine stimulirala vodnike lovskih psov. V šestdesetih in sedemdesetih letih je to izvajala z nakupi lovskih psov, kasneje pa tudi z brezplačnim cepljenjem in nižjimi zneski članarin. V LD Krka je nekaj odličnih in dolgoletnih vodnikov, ki imajo vedno tudi dobro izšolane pse. To so: Anton Glavan s posavci in istrijanci, Marjan Globokar, Anton Zajc in Anton Erjavec z istrijanci, Anton Bregar z brak jazbečarji in Jože Rus z nemškimi prepeličarji. Jože Rus je za vzrejo in delo svojih psov prejel številna domača in mednarodna priznanja. Hkrati je tudi priznani mednarodni kinološki sodnik za delo in telesno oceno psov krvosledcev, šarivcev, prinašalcev in vodnih psov. S svojim strokovnim znanjem je veliko prispeval k napredku kinologije v lovski družini.

7 Lovsko strelstvo Lovsko strelstvo je pomembna dejavnost v okviru lovstva, saj nudi lovcem usposabljanje za primerno ravnanje z orožjem in učinkovit in precizen strel, ki je edini pravični način za odstrel divjadi. Lovska družina že vse od leta 1955 opravlja preizkus in nastrelitev orožja pušk risanic v spomladanskem času pred pričetkom lova, kot zahtevajo predpisi. Namen teh preizkusov je predvsem vadba članov za doseganje dobrih strelskih rezultatov in primernosti lovskega orožja. Lovska družina je v letu 1976 z namenom usposabljanja svojih članov za doseganje čim boljših rezultatov pri streljanju s puško šibrenico in risanico zgradila svoje strelišče za streljanje na glinaste golobe. Otvoritev strelišča je bila 6. junija z bazensko tekmo v streljanju na glinaste golobe in malokalibrsko puško na tarčo srnjaka. S to pridobitvijo so člani naše lovske družine dobili možnost učinkovitega treninga, kar pa se je odražalo tudi v odličnih dosežkih na različnih tekmovanjih. Lovska družina je kasneje na svojem strelišču gostila številna tekmovanja, najprej bazenska, nato tekmovanja LGO Krim in tudi tekmovanja na nivoju področne ZLD Ljubljana. Na teh tekmovanjih in tudi na tekmah v drugih krajih se je ekipa LD Krka vedno dobro uvrstila, o čemer pričajo številni pokali in priznanja. Še posebno odlične uspehe je dosegal naš član in tudi dolgoletni strelski referent Anton Erjavec z Muljave. V vseh letih je osvojil številna prva mesta v ekipah Dolenjskega bazena, LGO Krim in tudi prva mesta v ekipi ZLD Ljubljana, tako z malokalibrsko puško kot tudi v streljanju na glinaste golobe in v kombinaciji. Sedaj pa Anton Erjavec tekmuje v ekipah seniorjev, še vedno z odličnimi uspehi. Lovski turizem Lovski turizem smo v naši lovski družini pričeli razvijati v sedemdesetih letih, ko je družina doživljala hiter razvoj. V ta namen je bilo v posameznih letih predvsem tujim gostom namenjenih od enega do treh srnjakov. Interes za oddajo odstrela tujim gostom se je v letih spreminjal glede na potrebo po finančnih sredstvih in zainteresiranosti naših lovcev za lov na srnjaka. V tem desetletju se tujim gostom namenja odstrel dveh do treh srnjakov in v zadnjem času tudi odstrel medveda, ki je postal stalna živalska vrsta v našem lovišču. Lovski prapor Lovska družina Krka je razvila svoj prapor leta Njen prvi praporščak je bil Alojz Šuštaršič iz Velikih Vrhov, njegova sotovariša pa sta bila Alojz Glavan z Muljave in Anton Miklavčič iz Trebnje Gorice. Svečano razvitje je bilo 5. avgusta na proslavi na Muljavi, ko je lovska družina pripravila tudi veliko lovsko razstavo in vrtno veselico s srečelovom.

8 Od razvitja prapora je minilo že veliko let. Članom lovske družine Krka prapor pomeni simbol družine in njene pripadnosti. Z njim praznujemo in se veselimo naših uspehov, sodelujemo na drugih prireditvah in proslavah v lovski organizaciji ter prireditvah v svojem okolju. Z lovskim praporom se tudi poslavljamo od svojih preminulih članov ob odhodu v večna lovišča. Naš lovski prapor smo avgusta leta 2010 skupaj s praporom ZLD Kočevje ponesli na vrh Triglava - simbola slovenstva. Lovska kultura in druženje Poleg osnovne dejavnosti gospodarjenja z loviščem je lovska družina razvila tudi izredno bogato družabno dogajanje v družini. Družimo se z drugimi lovskimi družinami in področno ZLD Kočevje, še posebno pa dobro sodelujemo z vsemi društvi v kraju Krka in Muljava.

9 V preteklih letih je lovska družina razvila prijateljske odnose z nekaterimi drugimi lovskimi družinami, s katerimi sodelujemo na skupnih lovih in praznovanjih. Z Lovsko družino Ivančna Gorica in nekoliko kasneje tudi z Lovsko družino Višnja Gora prirejamo skupne love vse od leta V zadnjem obdobju smo navezali prijateljske stike tudi z LD Kungota, LD Jezero Komen, LD Kozje in LD Raka, s katerimi se vsako leto srečujemo na skupnih lovih. V zadnjih dveh letih pa je bila Lovska družina Krka gostitelj skupnih lovov ZLD Kočevje. Udeležilo se jih je 120 do 130 lovcev. Lovska družina posveča veliko pozornost tradiciji ohranjanja lovskih običajev in navad, nošenju lovskega kroja, pravilni uporabi zelene vejice, pozdravu lovini in drugim lovskim običajem, ki so vsebina naše lovske kulture. 20. junija 2010 je lovska družina v sodelovanju z ZLD Kočevje in župnijo na Krki priredila Hubertovo mašo v farni cerkvi sv. Kozma in Damjana na Krki, prvo v povojnem obdobju v našem kraju. Svečanost je bila izredno lepo pripravljena. Vodil jo je župnik gospod Marko Burger. Maše so se udeležili številni domači lovci, lovci ZLD Kočevje in lovci sosednjih in prijateljskih družin ter domačini iz Krke in okolice, tako da je bila cerkev kar pretesna za vse. Skupina rogistov LD Krka Spomladi leta 2010 je bila na pobudo ZLD Kočevje v Lovski družini ustanovljena skupina lovskih rogistov LD Krka pod vodstvom Slavka Setničarja. Skupino sestavljajo: Barbara Jamnik, Žan Puš, Jurij Piškur, Janez Piškur, Aljaž Žgajnar, Gregor Žgajnar in Petra Hočevar, sami mladi fantje in dekleti, ki so večinoma otroci naših članov društva. Skupina se je prvič sestala v mesecu aprilu leta Prvi uradni nastop pa je imela že 8. junija na predstavitvi članom UO LZS, ki je gostoval v LD Krka in je imel sejo v Lovskem domu na Krki. Skupina se je z marljivim delom in dobrim vodstvom izredno hitro usposobila za ubrano muziciranje, tako da je lahko že nastopila pred širšim avditorijem na proslavi 60-letnice Zveze lovskih družin Kočevje, ki je bila in na svečanosti Hubertove maše dan kasneje na Krki. Konec meseca avgusta so sodelovali na proslavi 60-letnice prijateljske LD Jezero Komen v Komnu. Nato pa so sledili nastopi na prireditvah v domačem kraju in na pogrebih lovskih tovarišev ter na številnih prireditvah lovskih organizacij. Večji del potrebnih sredstev za nakup instrumentov je prispevala ZLD Kočevje, zato skupina deluje tudi pod imenom»rogisti ZLD Kočevje.

10 Aktualna dogajanja Praznovanje 65 letnice delovanja LD Krka V letu 2011 je LD Krka praznovala 65 letnico delovanja. Ob tem jubileju je izdala svoj zbornik»petinšestdeset let Lovske družine Krka «. Knjiga obsega 156 strani avtorja Jožeta Rusa člana lovske družine. Praznovanje je LD pričela že v letu 2010, ko so člani LD v mesecu avgustu ponesli svoj prapor skupaj z praporom ZLD Kočevje na vrh Triglava. V mesecu avgustu 2011 je LD sodelovala na prireditvi krajevnega praznika in otvoritvi nove osnovne šole na Krki, kjer je pripravila manjšo lovsko razstavo v Družbenem domu na Krki in predstavila dejavnost LD, v njenih 65 letih delovanja. V programu so sodelovali tudi Rogisti LD Krka. 10. oktobra je LD v počastite svojega jubileja gostila na skupnem lovu lovce iz prijateljskih LD Kungota, Komen, Kozje in Raka ter druge goste, med njimi tudi predsednika LZS mag. Srečka F. Kropeta. Po skupnem lovu je LD predstavila svoj zbornik, po predstavitvi pa prijetno druženje ob zvokih lovskih rogov, glasbene skupine in pevcev.

11 Izdani zbornik ni samo zbir in naštevanje preteklih dogodkov, temveč na podlagi dokumentov povzema dogajanja v vsem času delovanja in je verodostojen prikaz celotne zgodovine lovske družine Krka. Zgodovina je nepogrešljiva učiteljica življenja in delovanja, zato naj bo ta zbornik vodilo novim generacijam lovcev pri modrem vodenju in delovanju lovske družine v bodoče. Izdaja zbornika ima ne nazadnje tudi namen seznanjati širšo javnost v našem okolju, da kritično presoja o delovanju lovske družine in lovstva v preteklem obdobju in o njenem izpolnjevanju tako odgovorne družbene naloge, kot je gospodarjenje z divjadjo, ohranjanje naravnega okolja, sobivanje divjadi s človekom in vse težje usklajevanje interesov vseh uporabnikov prostora ter njena povezanost v socialno okolje v našem kraju. Lovska družina je v teh 65 letih dosegla nesporno velike in vidne uspehe. To pa je delo vseh naših članov, ki so v preteklosti vsak po svojih močeh prispevali svoj delež v dobrobit napredku. Zbornik naj bo zahvala za njihov prispevek in spodbuda vsem, še posebej mlajšim rodovom lovcev, za nadaljnje uspešno delo.

12 Funkcije: Starešina: Milan Žgajnar Tajnik: Koščak Aljoša Blagajnik: Jože Jamnik Gospodar: Zvone Bregar Član gosp. kom.: Anton Zajc Član gosp. kom.: Franc Kastelic Član gosp. kom.: Janko Zajc Strelski referent: Anton Erjavec Kinološki referent: Jože Rus Kontakti: Lovska Družina Krka Znojile Krka Zastopnik: Milan Žgajnar Tel: