E3, d.o.o. HSE d.o.o. Erjavčeva ulica 24, NOVA GORICA Koprska ulica 92, LJUBLJANA

1 NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU Načrt in številčna oznaka načrta: 4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME Investitor: E3, d.o.o. HSE d.o.o. Erjavčeva ulica 24, NOVA GORICA Koprska ulica 92, LJUBLJANA Objekt: Kablovod 110 kv od RTP 110/20 kv Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije Vrsta projektne dokumentacije: IDEJNI PROJEKT (IP) Za gradnjo: NOVA GRADNJA Projektant: ELEK d.o.o. Koprska ulica 88 1000 Ljubljana Slovenija Direktor: mag. Zvone Košnjek, univ.dipl.inž.el. Podpis: Žig podjetja: Odgovorni projektant: mag. Anton Sirk, univ.dipl.inž.el. (E-1405) Podpis: Žig: Odgovorni vodja projekta: Matjaž Makarovič, univ.dipl.inž.str. (S-1392) Podpis: Žig: Številka projekta pri projektantu, kraj in datum izdelave projekta: 1091.E02.1, ELEK d.o.o., Ljubljana, april 2016 Objekt: RTP 110/20 kv Dekani Komercialni vodi (IP) Revizija: 0 Vsebina: Splošne strani načrta Datum: april 2016 Datoteka: 1091.E02.1 - Splošne strani Stran: 1 od 2

2 KAZALO VSEBINE NAČRTA 4 Številka načrta: 1091.E02.1 Dokument: Št. načrta/prikaza: Št. mape: 1 Naslovna stran načrta 1091.E02.1 1091.M2/1 2 Kazalo vsebine načrta 1091.E02.1 1091.M2/1 4 Tehnični opisi 1091.E02.1 1091.M2/1 5 Risbe 1091.E02.1 1091.M2/1 Objekt: RTP 110/20 kv Dekani Komercialni vodi (IP) Revizija: 0 Vsebina: Splošne strani načrta Datum: april 2016 Datoteka: 1091.E02.1 - Splošne strani Stran: 2 od 2

4.4. TEHNIČNO POROČILO VSEBINA: 1 UVOD... 4 1.1 SPLOŠNO... 4 1.2 RAZLOGI ZA NAČRTOVANJE PREDVIDENEGA KABLOVODA... 5 2 110 kv KABLOVOD RTP DEKANI MPP ŠKOFIJE... 6 2.1 TEHNIČNI ELEMENTI 110KV KABLOVODA... 6 2.2 OPIS POTEKA KORIDORJA 110KV KABLOVODA... 6 2.3 TEHNIČNE ZAHTEVE ZA UMEŠČANJE V PROSTOR... 6 2.4 PRIBLIŽEVANJA IN KRIŽANJA... 7 2.5 TEHNIČNI PODATKI KABLOVODA 110 KV... 7 2.5.1 Osnovni podatki... 7 2.5.2 Obratovalni pogoji... 8 2.5.3 Nazivni podatki... 8 2.5.4 Kabli z izolacijo iz zamreženega polietilena... 8 2.5.5 Prenosna zmogljivost kabla... 10 2.5.6 Kratkostična zmogljivost kabla... 10 2.5.7 Načini polaganja kabla... 10 2.5.8 Polaganje kablovoda z vkopom... 11 2.5.9 Določitev preseka in tipa kabla... 12 2.5.10 Izvedba ozemljitve... 13 2.6 GRADBENA IN ELEKTROMONTAŽNA DELA... 13 2.6.1 Gradbena in elektromontažna dela za kablovod... 13 2.6.2 Način gradnje kablovoda... 13 2.6.3 Približevanja in križanja... 13 3 110 kv STIKALIŠČE RTP DEKANI... 14 3.1 OBSTOJEČE STANJE... 14 3.2 NOVO STANJE... 14 3.3 1. FAZA: IZGRADNJA NOVEGA 110 KV PROSTOZRAČNEGA POLJA... 14 Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 1 od 35

3.4 2. FAZA: IZGRADNJA 110 KV GIS STIKALIŠČA... 15 3.5 OBRATOVALNI POGOJI... 15 3.6 KRATKOSTIČNE RAZMERE... 15 4 1. FAZA: IZGRADNJA NOVEGA 110 kv PROSTOZRAČNEGA POLJA 16 4.1 NAZIVNI PODATKI STIKALIŠČA... 16 4.2 110 KV OPREMA... 16 4.2.1 Odklopnik... 16 4.2.2 Ločilniki in ozemljilniki... 17 4.2.3 Instrumentni transformatorji... 18 4.2.4 Prenapetostni odvodniki... 19 4.2.5 110 kv povezave... 19 4.3 VODENJE IN ZAŠČITA... 19 4.4 POTEK IZGRADNJE... 20 5 2. FAZA: IZGRADNJA 110 KV GIS STIKALIŠČA... 22 5.1 PROSTORSKE REŠITVE... 22 5.2 OPREMA TIPIČNIH POLJ... 23 5.2.1 110 kv kabelsko polje... 23 5.2.2 110 kv transformatorsko polje... 23 5.2.3 110 kv merilno-ozemljilno polje... 23 5.2.4 110 kv spojno polje... 24 5.3 OPIS IN IZBIRA OPREME... 24 5.3.1 Ohišje... 24 5.3.2 Plinske komore... 25 5.3.3 Plinske pregrade... 26 5.3.4 Plin SF 6 in oprema za plin SF 6... 26 5.3.5 Odklopniki... 26 5.3.6 Zbiralnični in daljnovodni ločilniki... 27 5.3.7 Delovni in hitri ozemljilniki... 28 5.3.8 Tokovni instrumentni transformatorji... 29 5.3.9 Napetostni instrumentni transformatorji... 30 5.3.10 Indikatorji položaja... 30 5.3.11 Kabelski končniki pri GIS stikališču... 30 5.3.12 110 kv odvodniki prenapetosti v GIS stikališču... 30 5.4 110 KV KABELSKA POVEZAVA GIS STIKALIŠČA Z DV PORTALOM... 31 Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 2 od 35

5.4.1 Splošno... 31 5.4.2 Tehnični podatki 110 kv kabla... 31 5.4.3 110 kv odvodniki prenapetosti pri DV portalu... 32 5.5 VODENJE IN ZAŠČITA STIKALIŠČA... 32 5.5.1 Splošno... 32 5.5.2 Omare vodenja in zaščite 110 kv polj... 33 5.5.2.1 Distančna zaščita daljnovoda... 33 5.5.2.2 Diferenčna zaščita daljnovoda... 34 5.5.2.3 Diferenčna zaščita transformatorja... 34 5.5.2.4 Rezervna nadtokovna zaščita... 34 5.5.2.5 Kratkostična zaščita... 34 5.6 TK NAPRAVE... 34 5.7 LASTNA PORABA... 35 Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 3 od 35

1 UVOD 1.1 SPLOŠNO Idejni projekt obravnava izgradnjo 110 kv kabelskega voda med RTP Dekani in Mednarodnim mejnim prehodom Škofije ter priključitev tega kablovoda v RTP Dekani. Novi povezovalni 110 kv kablovod bo potekal med RTP Žavlje (Zaule) v Republiki Italiji in RTP Dekani, dolžine približno 11 km, od tega približno 4,6 km na slovenskem ozemlju. S kablovodom se bo vzpostavila nova 110 kv povezava za izmenični tok med sosednjima sistemskima operaterjema. Projekt vsebuje osnovno dimenzioniranje, izbiro opreme in dispozicijske rešitve opreme v okviru razpoložljivega prostora v RTP Dekan ter prostorske zahteve na trasi novega 110 kv kablovoda. Načrt št. 4 Načrt električnih inštalacij in električne opreme je izdelan v skladu s: Energetskim zakonom (Ur. l. RS, št. 17/2014); Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 EZ-1); Standardom SIST EN 61936-1: Močnostne inštalacije, ki presegajo 1 kv izmenične napetosti -1. del: Skupna pravila (IEC 61936-1 :2010, spremenjen); SIST EN 50522: Ozemljitev elektroenergetskih postrojev, ki presegajo 1 kv izmenične napetosti; SIST EN 50341-1: Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 45 kv 1,. del Splošne zahteve Skupna določila; SIST EN 50341-3-21: Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 45 kv 3-21. del: Nacionalna normativna določila (NNA) za državo Slovenijo; Tehnično smernico TSG-N-003:2013 Zaščita pred delovanjem strele; Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 4 od 35

1.2 RAZLOGI ZA NAČRTOVANJE PREDVIDENEGA KABLOVODA V nadaljevanju so navedeni bistveni cilji naložbe v obravnavani 110 kv kablovod: povečanje integracije notranjega trga z električno energijo v Evropski uniji sorazmerno velikosti nove povezave. S povečanjem neto čezmejnih prenosnih zmogljivosti (NTC) se v večji meri omogoča nastop na slovenskem in italijanskem trgu uporabnikom tega voda, dostop do cenejših virov električne energije tako na slovenski kot italijanski strani in s tem povečanje konkurenčnosti na notranjem trgu z električno energijo v Evropski uniji. S predvidenimi ojačitvami v prenosnih omrežjih italijanskega in slovenskega sistemskega operaterja bodo omogočene razpoložljive prenosne zmogljivosti na novem povezovalnem vodu v smeri Slovenija Italija v višini 90 MW skozi vse ure dneva v času zimskega obdobja (od oktobra do marca) oziroma v poletnem času 95 MW v času konic (peak hours) ter 90 MW v času izven konic (off peak). V smeri iz Italije v Slovenijo pa je za novi povezovalni vod v zimskem in poletnem obdobju največja razpoložljiva prenosna zmogljivost 10 MW. S pomočjo novega povezovalnega voda bo možno izvažati v Italijo približno 600 GWh električne energije letno (za moč prenosa 91 MW v 6.500 ekvivalentnih urah) in uvažati v Slovenijo približno 65 GWh letno (za moč prenosa 10 MW v 6.500 ekvivalentnih urah). Dodatne razpoložljive zmogljivosti novega povezovalnega voda bodo povečale obstoječe razpoložljive zmogljivosti na prenosnem omrežju med slovenskim in italijanskim sistemskim operaterjem za več kot 18 %. Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 5 od 35

2 110 kv KABLOVOD RTP DEKANI MPP ŠKOFIJE 2.1 TEHNIČNI ELEMENTI 110KV KABLOVODA Načrtovani visokonapetostni kablovod obsega gradnjo novega 110 kv kablovoda od RTP Dekani do državne meje, dolžine približno 4600 m. Kabli bodo predvidoma vkopani v zemljo, na globini približno 1,50 m (dno kabla). Tehnične značilnosti predvidenega kablovoda so: kabelska podzemna povezava 1 x 110 kv ( število sistemov: 1) vključno s podzemnimi jaški, dolžina: 4600 m, sistem vodnikov: 3x XLPE kabel, ca.1000 mm 2, kabelska kanalizacija za optični kabel (trojček) vključno s podzemnimi jaški, ozemljitveni vodnik. 2.2 OPIS POTEKA KORIDORJA 110KV KABLOVODA Trasa 110kV kablovoda od RTP 110/20 KV Dekani do Slovensko Italijanske meje se začne na območju RTP Dekani, ki je lociran na zahodnem delu naselja Dekani. Predviden koridor poteka od RTP Dekani proti severozahodu vzporedno s potekom regionalne ceste Dekani-Koper. Trasa poteka po desni strani ceste vse do krožišča, kjer se preusmeri proti severu. Koridor se nato nadaljuje vzporedno s cesto Dekani-Škofije mimo avtocestnega priključka Dekani, kjer se usmeri proti severozahodu do krožišča, kjer je tudi avtocestni priključek Škofije. Trasa nato prečka krožišče in se čez ca. 50 m preko nadvoza nadaljuje po regionalni cesti Škofije-Dekani vse do cestnega odcepa Elerji. Tu se koridor preusmeri na cesto proti Elerjem, kjer čez ca. 250 m nad predorom prečka hitro cesto. Trasa se nato nadaljuje v območju regionalne ceste proti severovzhodu ob hitri cesti vse do meje z Republiko Italijo. Tik pred mejo se koridor usmeri proti vzhodu in prečka hitro cesto. Po prečkanju se trasa usmeri proti severu do državne meje. Od državne meje naprej je potek predvidenega koridorja 110kV kablovoda v domeni italijanskih načrtovalcev in ni predmet tega projekta. 2.3 TEHNIČNE ZAHTEVE ZA UMEŠČANJE V PROSTOR Varnostni odmiki Zemljišča v območju varovalnega pasu podzemnega voda nazivne napetosti 110 kv spadajo skladno s predpisi v območje I. varnostne stopnje. Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 6 od 35

Omejitveni pasovi Varovalni pas sistemov elektrike je skladno s predpisi zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja. Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša 3m za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kv. Širina varovalnega pasu kablovoda znaša 6 m (2 x 3 m levo in desno od osi kablovoda). Pogoji, pod katerimi se smejo graditi drugi objekti, naprave v varovalnem pasu sistemov elektrike, in pogoji, pod katerimi se smejo izvajati dela na območju varovalnih pasov sistemov elektrike, so določeni s Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 EZ-1). 2.4 PRIBLIŽEVANJA IN KRIŽANJA Koridor predvidenega visokonapetostnega kablovoda 110 kv bo pri umeščanju v prostor segal v varovalne pasove različnih komunalnih vodov ter infrastrukturnih objektov. Vsa prečkanja omenjenih vodov se bodo praviloma izvedla pod kotom 90 oziroma bodo izvedena skladno s soglasji upravljavcev s poudarkom na primerih dobre prakse. Prečkanja brez prekopa Prečkanja objektov (kot npr. AC/HC) pri katerih se bo izkazalo, da zahtevajo poseben način obravnave se bo prehod izvedlo s tehnologijo podvrtavanja v zaščitni cevi. 2.5 TEHNIČNI PODATKI KABLOVODA 110 KV 2.5.1 Osnovni podatki Predvidena skupna dolžina trase kablovoda med RTP Dekani in RTP Žavlje (Zaule) v Republiki Italiji znaša ca. 11.000 m. Od tega poteka približno 4.600 m po območju Republike Slovenije, ki je tudi predmet tega projekta. Predvideni so enofazni kabli z izolacijo iz zamreženega polietilena (XLPE) in vodnika iz Aluminija preseka ca. 1000 mm 2. Nazivna napetost kablov znaša: 123 kv. Pri načrtovanju predvidenega koridorja kablovoda so bili upoštevani različni predpisi ter priporočila s poudarkom na primerih dobre prakse z gradnjo tovrstnih objektov. Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 7 od 35

2.5.2 Obratovalni pogoji 110 kv oprema zunanja izvedba in montaža Nadmorska višina do 1.000 m Temperatura okolice: Maksimalna 40 C Minimalna -30 C Relativna vlažnost 95 % 2.5.3 Nazivni podatki Nazivna napetost U n 110 kv Maksimalna obratovalna napetost U m 123 kv Nazivna frekvenca f 50 Hz Število faz 3 Zdržna kratkotrajna napetost 1 min, 50 Hz 230 kv Zdržna atmosferska udarna napetost 1,2/50 µs 550 kv Trajni tok 645 A Kratkostične razmere iz študije EIMV 2028/II iz leta 2010: Maksimalni 3-fazni kratkostični tok I" k 12,648 ka Maksimalni 1-fazni kratkostični tok I" k 8,389 ka 2.5.4 Kabli z izolacijo iz zamreženega polietilena Primerjalna prednost predvidenih kablov z izolacijo iz zamreženega polietilena pred drugimi tipi kablov (kot npr. oljni) imajo naslednje lastnosti ki jih štejemo v našem primeru kot prednost: večji prenos električne moči zahvaljujoč večji dovoljeni temperaturi vodnika, so lažji, manjšega preseka in manjšega radija krivljenja kar bistveno olajša gradnjo oziroma polaganje, trda mehansko odporna zunanja izolacija nudi prednost pri zahtevnih terenih, ne vsebuje tekočin (kot npr. olja) kar poenostavlja tehnologijo spajanj ter zmanjšuje vplive na okolje, v primeru popravil so ta hitrejša in enostavnejša. Podatki o lastnosti kablov z izolacijo iz zamreženega polietilena (XLPE): Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 8 od 35

Trajna dovoljena temperatura vodnika 90 C Dovoljena kratkotrajna temperaturna preobremenitev 105 C Dovoljena temperatura vodnika v primeru kratkega stika 250 C Gostota toka v času kratkega stika za čas trajanja 1s (Al vodnik) 144 A/mm 2 Gostota toka v času kratkega stika za čas trajanja 1s (Cu vodnik) 93 A/mm 2 Relativna dielektrična permeabilnost Ɛ pri 20 C 2,5 Izgube v dielektriku tgδ pri 20 C 0,001 Tehnični podatki kabla z izolacijo iz zamreženega polietilena (XLPE) Al vodnik nazivnega preseka 1000 mm 2 : Nazivni premer vodnika 1000 mm 2 Nazivni presek ekrana 95 mm 2 Debelina izolacije 15 mm Zunanji premer kabla 85 mm Ocena mase Alu vodnika 7.316 kg/km (Cu 13.699 kg/km) Minimalni radij krivljenja 128 cm Maksimalna dovoljena vlečna sila za Alu 30,0 kn (Cu 50,0 kn) Trajno dovoljeni tok pri vkopu (trikot) za Alu 935 A (Cu 1121 A) Zgradba zemeljskega visokonapetostnega kabla 110 kv Vodnik Alu ali Cu Polprevodniški sloj Izolacija iz zamreženega polietilena Polprevodniški sloj nad izolacijo Polprevodniški trak Ekran iz bakrenih žic in bakrenega traku Polprevodniški trak PEHD ali PVC plašč Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 9 od 35

2.5.5 Prenosna zmogljivost kabla Na sposobnost prenosa količine energije kabla pri prevajanju električnega toka ima največji vpliv prevajanje toplote kabla v okolico. To pomeni, da morajo imeti zasipni material ter ostala okoliška zemljina čim večjo toplotno prevodnost. Trajne in kratkotrajne temperaturne obremenitve kablov so podane pri podatkih kablov. 2.5.6 Kratkostična zmogljivost kabla Na sposobnost premagovanja kratkostične obremenitve kabla pripomore največ dovoljena temperatura vodnika v primeru kratkega stika. Ta je povezana tako s časom trajanja kratkega stika kot tudi s temperaturo kabla pred kratkim stikom. 2.5.7 Načini polaganja kabla Kablovodi se v največji meri polagajo z vkopom v zemljo, le izjemoma se jih polaga vidno. Način polaganja je odvisen predvsem od prostorskih omejitev pri katerih ima velik vpliv gostota poseljenosti tangiranega območja. Kabli (enofazni) se polagajo v zemljo na dva znana načina: Trikotna formacija kablov; Ravninska formacija kablov. Trikotna formacija Trikotna formacija je zaželena predvsem zaradi majhne potrebne širine gradbenega jarka, kjer se nam v primeru večje gostote različnih komunalnih vodov izkaže kot edini primerni način. Ravninska formacija Ravninska formacija je zažele predvsem zaradi enonivojske razporeditve kablov ter boljšega odvajanja toplote v okolico s čimer povečamo sposobnost prenosa električne energije. Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 10 od 35

2.5.8 Polaganje kablovoda z vkopom Kablovodi se na urbaniziranih območjih polagajo predvsem v trikotni formaciji, katera se predlaga tudi v našem primeru. Za trajno delovanje kablovoda s predvideno oziroma projektirano zmogljivostjo je ključnega pomena, da se kablovod vgradi strokovno pravilno ter da se predvidi učinkovito zaščito proti posegom tretjih oseb v varovalni pas kablovoda. Sestavni del kablovoda in z njim povezanih naprav so tudi podzemni jaški zaključeni s povoznim pokrovom za prehod težke mehanizacije. Globina vkopa Z globino vkopa zagotovimo mehansko varnost kablovoda pri prehodih težke mehanizacije nad sistemom kablov. Priporočena minimalna globina dna gradbenega jarka pri vkopu kablovoda znaša 1,5 m merjeno od zgornje kote končnega terena. Globino jarka bo potrebno prilagajati pri prečkanjih drugih komunalnih vodov tako, da bo svetli odmik med obstoječim komunalnim vodom in kablom visokonapetostnega kablovoda vsaj 0,5 m. V primeru prehoda kablovoda pod dnom struge vodotoka je potrebno uskladiti globino oziroma detajl prečkanja skladno z razredom vodotoka. Material za obsip Pri polaganju kablov je potrebno poskrbeti, da zunanji zaščitni plašč ne pride v kontakt z ostrimi predmeti. V izogib temu se kable položi v jarek na posteljico Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 11 od 35

izdelano in plasti peska zrnatosti 0-4 mm. Z enakim materialaom se vse kable po položitvi obsuje tako, da znaša plast obsutja vsaj 10 cm. Obsipni material ima tudi nalogo čimhitreje odvesti akumulirano topoto, ki nastane v kablih pri prenosu električne energije. Zato mora imeti obsipni material čimvečji faktor toplotne prevodnosti. Optična kanalizacija Ob kablovodu se polaga tudi zaščitne PEHD cevi nazivnega premera DN50 za vpihovanje optičnega vlakna. V sklopu optične kanalizacije sodijo tudi podzemni jaški kateri se zaključijo s cestnim pokrovom odpornim za prehode težke mehanizacije. Jaški optične kanalizacije so osno napram kablovodu zamaknjeni toliko, da znaša medsebojna svetla razdalja vsaj 50 cm. Pasivni zaščitno opozorilni varnostni ukrepi Kablovod ima za namen opozarjanja tretjih oseb na poseg v območje varovalnega pasu visokonapetostnega kablovoda na površini značilne vidne oznake o visokonapetosnem kablu vsaj vsakih 50 m ter dodatno na vsaki spremembi smeri. Vkopan kablovod ima ca. 70 cm pod zgornjo koto terena v celotni tlorisni širini opozorilni trak značilne barve. Približno 15 cm nad cevmi optične kanalizacije so položene še predfabricirane AB plošče dimenzije ca. 100x40x8 cm, ki s tlorisnim prekritjem dodatno varujejo kablovod pred tretjimi osebami, ki bi posegali na območje visokonapetostnega kablovoda. 2.5.9 Določitev preseka in tipa kabla V nadaljevanju so našteti dejavniki na osnovi katerih se optimira izbor kabla ter način polaganja: temperatura okolice (zemlja), specifična toplotna upornost zemlje vključno z zasipnim materialom, število kablov ter njihova razporeditev in medsebojna oddaljenost, globina vkopa kablov, polaganje kablov v zaščitnih ceveh, dimenzioniranje kablov: Predviden nazivni električni tok, Določitev materiala vodnika aluminij ali baker, cena kabla na tržišču. Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 12 od 35

2.5.10 Izvedba ozemljitve Pri krajših kabelskih povezavah se ekran ozemlji dvostransko. Pri daljših povezavah pa se izvede transpozicija ekranov ter kablov. Podrobno se ozemljitev obdela v kasnejši fazi izdelave projektne dokumentacije. 2.6 GRADBENA IN ELEKTROMONTAŽNA DELA 2.6.1 Gradbena in elektromontažna dela za kablovod Gradnja visokonapetostnega kablovoda in vse z njo povezane aktivnosti se izvaja skladno z izdelano projektno dokumentacijo z upoštevanjem vseh veljavnih predpisov ter skladno z zahtevami pridobljenih soglasij. 2.6.2 Način gradnje kablovoda Gradnja kablovoda je predvidena z načinom izvedbe gradbenega jarka v katerega se položi kablovod z vsemi pripadajočimi elementi povsod kjer nam teren to dopušča. Sestavni del kablovoda in z njim povezanih naprav so tudi podzemni jaški zaključeni s povoznim pokrovom za prehod težke mehanizacije. Na lokacijah prečkanj z zahtevnim infrastrukturnim objektom (kot npr. AC/HC) se izgradnja izvede brez prekopa s postopkom vodenega-usmerjenega vrtanja. 2.6.3 Približevanja in križanja Približevanja in križanja so podrobneje obdelana v gradbenem delu te dokumentacije. Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 13 od 35

3 110 kv STIKALIŠČE RTP DEKANI 3.1 OBSTOJEČE STANJE Obstoječe stanje 110 kv stikališča v RTP Dekani je prikazano na risbi 1091.E02.1201. Obstoječe 110 kv stikališče je izvedeno kot prostozračno stikališče v H stiku: EA01 DV 110 kv ENP Dekani; EA02 DV 110 kv Divača; EA03 TR. 2; EA04 TR. 1; EA05 Vzdolžna ločitev. Stikališče nima izvedenih glavnih 110 kv zbiralnic vpetih na portal, temveč so polja med sabo povezana preko zbiralk posameznih daljnovodnih polj in ločilk v polju vzdolžne ločitve. Na daljnovodni polji je preko daljnovodnega portala priključen obstoječi 110 kv dvosistemski daljnovod Divača Koper, sistem Divača ENP Dekani. 3.2 NOVO STANJE Razširitev obstoječega 110 kv stikališča se bo izvedla v dveh fazah: 1. faza: izgradnja novega 110 kv prostozračnega polja EA06 za priklop 110 kv KB MMP Škofije ter izgradnja novega polja vzdolžne ločitve EA07; 2. faza: izgradnja 110 kv GIS stikališča z dvema glavnima sistemoma zbiralk. 3.3 1. FAZA: IZGRADNJA NOVEGA 110 KV PROSTOZRAČNEGA POLJA Prva faza širitve RTP Dekani zajema izgradnjo novega 110 kv prostozračnega polja za priklop 110 kv kablovoda MMP Škofije. Novo polje se zgradi južno od polja EA01 DV 110 kv ENP Dekani. Zgradi se tudi novo polje EA07 vzdolžna ločitev za povezavo novega 110 kv KB polja na obstoječ zbiralnični sistem. Vsi novi 110 kv aparati bodo tipske izvedbe in skladni z zahtevami sistemskega operaterja prenosnega omrežja električne energije. Vgradi se tudi nova omara vodenja in zaščite 110 kv KB polja ter izvede ustrezne predelave na postajnem računalniku, TK sistemu in sistemu lastne porabe stikališča. Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 14 od 35

3.4 2. FAZA: IZGRADNJA 110 KV GIS STIKALIŠČA V drugi fazi je predvidena gradnja novega GIS stikališča, saj na območju RTP Dekani ni prostora za izgradnjo prostozračnega 110 kv stikališča z dvema glavnima sistemoma zbiralk. 110 kv GIS stikališče bo izvedeno z dvema sistemoma zbiralk ter 7 polj. Parametri opreme so razvidni iz enopolne sheme. Zgradba GIS stikališča se bo zgradila južno od obstoječega 110 kv stikališča na zemljišču, ki je v lasti Elektra Primorska. Okvirna velikost zgradbe je 25 x 20 m. Zgradba bo imela prostore za 110 kv GIS stikališče, kabelski prostor, prostor lastne porabe ter ostale prostore, ki so potrebni za nemoteno delovanje stikališča. Priklop 110 kv daljnovodov v GIS stikališče se bo izvedlo s pomočjo 110 kv kabelskih povezav od obstoječih 110 kv DV portalov in energetskih transformatorjev to GIS stikališča. 110 kv kabli bodo položeni v kabelsko kanalizacijo. Priklop 110 kv daljnovodov na GIS stikališče se lahko izvede tudi z zamenjavo obstoječih 110 kv DV stebrov na stojnih mesti SM90 in SM1 s stebri s 110 kv kabelskimi končniki in odvodniki prenapetosti. GIS stikališče bo imelo svoj nov sistem vodenja in zaščite, lastne porabe ter TK povezav. 3.5 OBRATOVALNI POGOJI Nadmorska višina do 1.000 m Temperatura okolice: Maksimalna 40 C Minimalna -30 C Relativna vlažnost 95 % Največji dovoljen hrup 85 db na 1m razdalje 3.6 KRATKOSTIČNE RAZMERE Po navedbah iz študije št. 2028/II "Kratkostične moči in toki v priključnih točkah RTP 110/SN v distribucijskem podjetju Elektro Primorska II del«; EIMV; Ljubljana; maj 2010; znaša pričakovana kratkostična moč v 110 kv stikališču RTP Dekani 2.410 MVA. Kratkostične razmere na 110 kv nivoju so: S '' K = 2.410 MVA I '' K = 12,648 ka I '' p = 32,197 ka Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 15 od 35

4 1. FAZA: IZGRADNJA NOVEGA 110 kv PROSTOZRAČNEGA POLJA 4.1 NAZIVNI PODATKI STIKALIŠČA Nazivna napetost 110 kv Maksimalna obratovalna napetost 123 kv Nazivna frekvenca 50 Hz Število faz 3 Minimalna izolacijska razdalja 2460 mm Zdržna kratkotrajna napetost 1 min, 50 Hz 230 kv Zdržna atmosferska udarna napetost 1,2/50 µs 550 kv Nazivni tok stikalne opreme Kratkostični izklopilni tok (1 s) Kratkostični udarni tok 1250 A 31,5 ka 80 ka 4.2 110 KV OPREMA 4.2.1 Odklopnik Odklopnik bo izdelan za zunanjo montažo. Odklopnik Q0 bo sestavljen iz treh enopolnih enot. Vsak pol bo imel svoj elektromotorni vzmetni pogonski mehanizem, poli bodo med seboj električno povezani (električna os). Odklopniki bodo omogočali enopolni in tripolni APV. Odklopnik bo konstruiran in narejen iz primernih materialov in dimenzij, ki zagotavljajo mehansko in termično odpornost tudi v pogojih kratkega stika v celotni življenjski dobi. Odklopniki bodo tipa SF6. Plin SF6 služi kot izolacijski medij ter kot gasilni medij električnega obloka v odklopniku. Odklopniki bodo opremljeni s temperaturno kompenziranimi tipali pritiska SF6 in vgrajenimi manometri. Izolatorji na odklopniku bodo izdelani iz kvalitetnega porcelana. Izolatorji bodo homogeni in ne smejo biti porozni. Izolatorji bodo na zunanji strani glazirani z rjavo glazuro. Odklopnik bo lahko krmiljen preko: daljinskega krmiljenja; s tipkami, ki bodo nameščene na pogonskem mehanizmu odklopnika; s tipkami za zasilni izklop v primeru izpada krmilne in napajalne napetosti. Odklopnik bo imel tri pogonske omarice ter eno krmilno omarico. Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 16 od 35

V pogonskih omaricah bodo vgrajene vklopne in izklopne tuljave, kontakti za položajno signalizacijo ter ranžirne sponke za priključek izklopnih tuljav na kontrolo izklopnih tokokrogov. V krmilni omarici bo vgrajena pomožna oprema kot so tripoložajno preklopno stikalo lokalno/izklop/daljinsko, krmilna tipkala, indikatorji za prikaz stanja odklopnika ter vrstne sponke. Vse omarice bodo imele razsvetljavo ter grelci za preprečevanje kondenzacije vlage. Omarice morajo imeti stopnjo mehanske zaščite IP54. Ohišja pogonskih in krmilnih omaric bodo narejene iz nerjavečega materiala. Pogonski mehanizem bo imel dve izklopni tuljavi in eno vklopno tuljavo. V vsakem polu odklopnika bo vgrajena blokada krmiljenja odklopnika v primeru, če pade pritisk plina SF6 v odklopniku ali katera koli druga vrednost pod nastavljeno vrednost, kjer kot posledica ne bi bilo več varno delovanje odklopnika. Vsi kovinski deli odklopnika bodo zaščiteni proti koroziji s postopkom vročega cinkanja, razen tam kjer bo potrebna drugačna vrsta korozijske zaščite. 4.2.2 Ločilniki in ozemljilniki Ločilniki in ozemljilniki bodo izdelani za zunanjo montažo. Zbiralnični ločilnik Q1, bo tripolni, dvokolonski ločilnik. Daljnovodni ločilnik Q9 bo tripolni, dvokolonski, s prigrajenimi ozemljilnimi noži -Q8. Ločilnika -Q11 in Q12 v polju AE07 vzdolžna ločitev bosta tripolna, dvokolonska ločilnika. Ločilniki bodo opremljeni z enim prekinjevalnim mestom na fazo, tipa center break in odpiranjem kontaktov v stran. Pogonski mehanizem bo tripolni elektromotorni pogon glavnih in ozemljilnih nožev. Ločilniki in ozemljilniki bodo konstruirani in narejeni iz primernih materialov in dimenzij, ki zagotavljajo mehansko in termično odpornost tudi v pogojih kratkega stika v celotni življenjski dobi. Ločilniki in ozemljilniki bodo dobavljeni kompletno z mehanizmom in izvedenimi notranjimi povezavami ter z vso potrebno opremo za normalno in nemoteno obratovanje. Ozemljilni noži bodo pobarvani z rumenimi in zelenimi progami Izolatorji bodo izdelani iz kvalitetnega porcelana. Izolatorji bodo homogeni in ne smejo biti porozni. Izolatorji bodo na zunanji strani glazirani z rjavo glazuro. Tripoložajno preklopno stikalo lokalno/izklop/daljinsko za izbiro načina krmiljenja ločilnika bo vgrajeno v krmilni omari ločilnika. Na krmilni omarici ločilnika in ozemljilnika bosta tipki za ročno krmiljenje. Pogonski mehanizem bo omogočal izvesti stikalni manever ročno v primeru izpada pogonske in krmilne napetosti. Izvedena bo mehanska blokada delovanja ozemljilnih nožev, ko glavni noži niso v odprtem položaju. Pri ročnem posluževanju bo izvedena blokada delovanja pogonskega motorja. Omarice za pogonski mehanizem in krmilna omarice morajo imeti stopnjo mehanske zaščite IP54. Ohišja pogonskih in krmilnih omaric bodo narejene iz Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 17 od 35

nerjavečega materiala. V omaricah bo nameščen grelec za preprečevanje kondenzacije vlage, ki vzdržuje temperaturo za približno 5 C nad temperaturo okolice. Pogonski mehanizem bo imel eno izklopno in eno vklopno tuljavo. Krmilna napetost za vklop in izklop odklopnika bo 220 V DC. Pogonska napetost motorjev bo 1f 230 V AC. Vsi jekleni deli ločilnika in ozemljilnika bodo vroče cinkani za zaščito proti rjavenju. 4.2.3 Instrumentni transformatorji Instrumentni transformatorji bodo izdelani za zunanjo montažo. Vsi jekleni deli bodo galvansko zaščiteni proti rjavenju. Instrumentni transformatorji bodo enofazni za zunanjo montažo. Izolacijski material bo olje. Zunanja izolacija bo iz porcelana. Instrumentni transformatorji bodo hermetično zaprti in ne bodo dopuščali stika olja z zunanjim okoljem. Ekspanzijska posoda na zgornjem delu instrumentnega transformatorja bo iz nerjaveče kovine, odporne proti vplivom staranja, toploto, olje in na atmosferske vplive. Izolatorji instrumentnega transformatorja bodo izdelani iz kvalitetnega porcelana. Izolatorji bodo homogeni in ne smejo biti porozni. Izolatorji bodo na zunanji strani glazirani z rjavo glazuro. Napetostni instrumentni transformatorji bodo imeli 4 sekundarna navitja. 110 0,1 0,1 0,1 0,1 Prestavno razmerje napetostnega transformatorja bo / / / / kv. 3 3 3 3 3 Moči in klase posameznih navitij so: 1. navitje: 10 VA; kl. 0,2; 2. navitje: 15 VA; kl. 0,2; 3. navitje: 30 VA; kl. 0,5/3P; 4. navitje : 30 VA; kl. 0,5/3P. Tokovni instrumentni transformatorji bodo imeli 5 jeder. Prestavno razmerje je 1000/1 A. Moči in klase posameznih jeder so: 1. jedro: 5 VA; kl. 0,2s FS 10; 2. jedro: 10 VA; kl. 0,2s FS 10; 3. jedro: 30 VA; kl. 5P20; 4. jedro: 30 VA; kl. 5P20; 5. jedro: 30 VA; kl. 5P20. Priključki sekundarnih navitij bodo ločeno speljani v sekundarno priključno omarico na podstavku instrumentnih transformatorjev. Sekundarni priključki bodo izvedeni tako, da bodo omogočali ozemljitev vsake sekundarne sponke posebej v sekundarni priključni omarici. Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 18 od 35

Sekundarna priključna omarica bo imela stopnjo zaščite proti prahu in vlagi IP54. 4.2.4 Prenapetostni odvodniki Prenapetostni odvodniki bodo kovinsko oksidne izvedbe brez iskrišč, izdelani iz kovinsko oksidnih nelinearnih uporovnih elementov. Prenapetostni odvodniki bodo izbrani tako, da bodo upoštevali osnovni izolacijski nivo ostale opreme v 110 kv stikališču. Aktivni del prenapetostnega odvodnika bo narejen iz jedra kovinsko oksidnih diskov, nameščenih v hermetično zaprtem izolatorju iz silikonske gume. Izolator bo napolnjen z inertnim plinom. Odvodnik bo zaščiten proti posledicam prevelikega tlaka v notranjosti prenapetostnega odvodnika. Vsi prenapetostni odvodniki bodo opremljeni s števci delovanja. Nazivni podatki prenapetostnih odvodnikov so: Najvišja dovoljena sistemska napetost Um Nazivna napetost prenap. odvodnika Ur Najvišja trajna obratovalna napetost Uc Nazivni praznilni tok 8/20 µs Sposobnost absorpcije energije 123 kv 108 kv 78 kv 10 ka class 2, 8 kj/kv 4.2.5 110 kv povezave Vse 110 kv povezave se izvede z Al/Fe vrvmi 240/40 mm 2. Za pritrjevanje vrvi na zbiralnične portale se uporabi izolatorje z ustreznim vpetjem. Za pritrjevanje vrvi na aparate ali zbiralke se uporabi ustrezen spončni material. 4.3 VODENJE IN ZAŠČITA Za potrebe vodenja in zaščite novega 110 kv polja se vgradi omara vodenja in zaščite s sledečimi pomembnejšimi komponentami: Panel lokalnega krmiljenja; računalnik polja; zaščita DV; naprava za prenos komand; komunikacijsko stikalo sistema vodenja; komunikacijsko stikalo nadzora zaščit; preizkusna vtičnica. Panel lokalnega krmiljenja bo izdelan kot samostojen podsistem z vhodno izhodnimi sponkami, releji za razmnožitev signalov in elementi za krmiljenje ter signalizacijo, vgrajenih na plošči s prikazom slepe sheme polja in napisi. Lokalno Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 19 od 35

krmiljenje bo funkcionalno vključeno v računalnik polja, ki bo nadziral sistem za potrebe daljinskega vodenja in izvajal ustrezne blokade ter sinhronizacijo vklopa odklopnika, blokado izklopa odklopnika ter blokade krmiljenja ločilnikov in ozemljilnikov znotraj polja. Iz panela lokalnega krmiljenja bo zagotovljeno krmiljene VN opreme brez blokad preko stikala s ključem (brez nadzora računalnika polja), kar se bo signaliziralo tako lokalno z opozorilno svetilko, kot daljinsko. Poleg slepe sheme bodo vgrajena pokazala položajev VN opreme, ob njih izbirne tipke za lokalno krmiljene, preklopka»krmiljenje direktno«, tipkala s signalnimi svetilkami za potrditev komand, tipkalo za preizkus žarnic in signalne svetilke najnujnejših informacij za potrebe lokalnega vodenja. Vgrajena bosta tudi A-meter in V-meter, ki bosta prikazovala tok in napetost na daljnovodu. Računalnik polja in zaščitna releja kabelskega voda bodo preko komunikacijskih stikal povezani s postajnim računalnikom, oba zaščitna releja ter obe napravi za prenos komand pa bodo preko svojega komunikacijskega stikala povezani s sistemom nadzora zaščit. 4.4 POTEK IZGRADNJE Izgradnja novega DV polja in novega polja vzdolžne ločitve mora čim manj vplivati na obratovanje obstoječega 110 kv stikališča. Zato bo potrebno med gradnjo upoštevati vse ukrepe, ki bodo zagotovili varno delo izvajalcev del in čim bolj nemoteno obratovanje 110 kv prenosnega omrežja, ki se napaja iz RTP Dekani. Izgradnja 110 kv polja MMP Škofije bo zajemala naslednja dela v sledečem vrstnem redu: izkopi in gradbena dela za izgradnjo temeljev ter montaža kovinskih konstrukcij novega DV in zbiralničnega portala; izkopi in gradbena dela za izgradnjo temeljev ter montaža kovinskih podpornih konstrukcij primarne opreme 110 kv polj =AE06 in =AE07; izkopi in gradbena dela za izgradnjo kabelske kanalizacije; izdelava enojnega sistema zbiralnic v polju =AE06 z vrvmi Al/Fe 240/40 mm 2 ; montaža primarne opreme dveh novih polj =AE06 in =AE07; medsebojna povezava primarne opreme in povezava primarne opreme na zbiralnice in DV portal z vrvmi Al/Fe 240/40 mm 2 ; izdelava in montaža sistema vodenja in zaščite polj =AE06 in =AE07; izvedba povezav med primarno opremo in novo opremo vodenja in zaščite ter lastne porabe za polji =AE06 in =AE07, ki se nahaja v obstoječi komandni zgradbi; preizkušanje in spuščanje v pogon z vsemi aktivnostmi, ki so potrebne za zanesljivo in varno obratovanje novih naprav. Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 20 od 35

Med samimi gradbenimi deli ni predvidenih daljših breznapetostnih stanj celotnega obstoječega 110 kv stikališča. Med montažo 110 kv zbiralnic v polju =AE06 in med montažo opreme 110 kv polj bo potrebnih več breznapetostnih stanj sosednjih polj, ki jih bo potrebno terminsko uskladiti z ustreznimi službami znotraj ELES-a in Elektra Primorska. Med izvajanjem vseh del bo potrebno upoštevati vse varnostne zahteve za delo v bližini naprav pod napetostjo (varnostne ograje in prepreke, varnostne razdalje, delo pod nadzorom odgovornih oseb, ). Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 21 od 35

5 2. FAZA: IZGRADNJA 110 KV GIS STIKALIŠČA Zaradi prostorskih omejenosti lokacije je v 2. fazi predvidena izgradnja 110 kv GIS stikališča (gas-insulated switchgear) in dvosistemskimi zbiralnicami. GIS stikališče bo nameščeno na skladiščnem platoju v RTP Dekani, poleg obstoječega 110 kv prostozračnega stikališča. 5.1 PROSTORSKE REŠITVE 110 kv GIS stikališče bo tripolno oklopljene. Predvideno je 110 kv stikališče z dvema sistemoma zbiralnic, na katere bodo priključena posamezna polja: merilno-ozemljilno polje (AE01) za izvajanje napetostnih meritev na 110 kv dvosistemskih zbiralkah; transformatorsko polje (AE02) za priključitev energetskega transformatorja TR1; kabelsko polje DV 110 kv Divača (AE03) za kabelsko povezavo s 110 kv daljnovodom Divača; Spojno polje (=AE04); transformatorsko polje (AE05) za priključitev energetskega transformatorja TR2; kabelsko polje DV 110 kv ENP Dekani (AE06) za kabelsko povezavo s 110 kv daljnovodom ENP Dekani; kabelsko polje DV 110 kv MPP Škofije (AE07) za komercialni 110 kv kabelski vod do MPP Škofije. V zgradbi 110 kv GIS stikališča bodo nameščene tudi omare lokalnega vodenja in zaščite posameznih polj, postajni računalnik, omare števčnih meritev, lastna poraba stikališča ter ostala oprema, ki je potrebna za zanesljivo delovanje celotnega stikališča. Pod prostorom 110 kv GIS stikališča bo kabelski prostor, kjer bodo položeni 110 kv energetski kabli ter vsi krmilno-signalni in napajalni kabli 110 kv stikališča. Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 22 od 35

5.2 OPREMA TIPIČNIH POLJ 5.2.1 110 kv kabelsko polje V 110 kv GIS stikališču bodo tri kabelska polja. Posamezno polje bo vključevalo naslednje VN naprave: dva zbiralnična ločilnika; dva delovna ozemljilna ločilnika; odklopnik z enopolnim pogonom; tokovni instrumentni transformator; daljnovodni ločilnik; napetostni instrumentni transformator; hitri ozemljilni ločilnik: odvodniki prenapetosti. 5.2.2 110 kv transformatorsko polje V 110 kv GIS stikališču bosta dve transformatorski polji. Posamezno polje bo vključevalo naslednje VN naprave: dva zbiralnična ločilnika; dva delovna ozemljitvena ločilnika; odklopnik s tripolnim pogonom; tokovni instrumentni transformator; izhodni ločilnik; napetostni instrumentni transformator; odvodniki prenapetosti. 5.2.3 110 kv merilno-ozemljilno polje V 110 kv stikališču bo merilno-ozemljilno polje v GIS izvedbi. Polje bo vključevalo naslednje VN naprave: dva ozemljilna ločilnika; dva napetostna instrumentna transformatorja. Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 23 od 35

5.2.4 110 kv spojno polje V 110 kv stikališču bo eno spojno polje. Polje bo vključevalo naslednje VN naprave: dva zbiralnična ločilnika; dva delovna ozemljitvena ločilnika; odklopnik s tripolnim pogonom; dva tokovna instrumentna transformatorja. 5.3 OPIS IN IZBIRA OPREME 5.3.1 Ohišje Ohišje s plinom izoliranih stikalnih naprav bo iz aluminijeve zlitine in bo sposobno prenesti maksimalno razliko v tlaku med posameznimi plinskimi komorami v predvidenem časovnem obdobju. Zdržni tlak ohišij bo precej nad zdržnim tlakom varnostnih oddušnikov, ki bodo nameščeni na ustreznem mestu posameznih plinskih komor. Vse plinske komore bodo opremljene s statičnimi filtri, ki absorbirajo vlago. Odklopniška komora bo opremljena tudi s filtri za odstranjevanje razpadnih produktov plina SF 6. Inducirane napetosti na ohišjih ne smejo preseči varnostnih omejitev. Vse komore morajo biti ozemljene na ustreznem številu točk. Stikalne naprave morajo biti opremljene z ustreznim številom potrebnih ozemljitvenih čepov in priključkov. Vsaka komora bo opremljena s potrebnim številom dvižnih točk, ki bodo omogočale izvedbo vzdrževanja in popravil. TEHNIČNE KARAKTERISTIKE: Tip za notranjo montažo Temperatura okolice -25 do +40 C Nazivna napetost naprave 123 kv Nazivna zdržna napetost pri 50 Hz, 1 min: proti zemlji med fazami preko izolacijske razdalje preko kontaktnega razmaka poti zemlji pri tlaku SF 6 100 kpa abs. 230 kv 230 kv 265 kv 265 kv 130 kv Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 24 od 35

Nazivna zdržna atmosferski prenapetost 1,2/50 µs: proti zemlji med vodniki preko izolacijske razdalje preko kontaktnega razmaka 550 kv 550 kv 630 kv 630kV Nazivna tokovna zdržnost pri temperaturi okolice 40 C: zbiralnice daljnovodno polje transformatorsko polje 2500 A 1250 A 1250 A Začetni izmenični tok kratkega stika Udarni tok kratkega stika Termični tok kratkega stika (1 s, 3 s za odklopnike) 31,5 ka 80 ka 31,5 ka Izolacijski medij SF 6 Letna izguba plina < 1,0 % Vrsta materiala za ohišje Al 5.3.2 Plinske komore Posamezna polja in zbiralke morajo biti razdeljene v večje število plinskih komor, ki so med seboj zatesnjene s plinotesnimi pregradami. Različne plinske komore morajo biti, če je potrebno omejiti poškodbe zaradi notranjih oblokov ali čas polnjenja s plinom, dodatno predeljene. To še posebej velja za zbiralke. Komore morajo zdržati posledice vseh notranjih napak v posameznem delu stikalne naprave. Število plinskih komor bo tako, da omeji število delov stikalne opreme, ki bo izolirana in vzeta iz obratovanja v primeru puščanja plina ali notranjih napak ter načrtovanega vzdrževanja. Vsaka plinska komora mora imeti lastno nadzorno napravo stanja plina, polnjenja, praznjenja, dopolnjevanja in odvzemanja vzorcev plina. Ohišje GIS stikališča bo vidno in pregledno označeno; vidna bo razporeditev plinskih predelkov, odklopnikov, ločilnikov, ozemljilnikov, tokovnih in napetostnih transformatorjev in ostalih primarnih naprav. Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 25 od 35

5.3.3 Plinske pregrade Plinske pregrade morajo biti plinotesne in ustrezno mehansko odporne, da prenesejo sile ob kratkem stiku in maksimalno razliko v tlaku, do katere lahko pride v primeru notranjih napak. Zdržni tlak plinskih pregrad bo višji od tistega, ki ga dovoljuje varnostni oddušnik. Izvedba mora omogočati vakuumiranje kateregakoli od predelkov ob tem, da so sosednji predelki pod polnim tlakom. 5.3.4 Plin SF 6 in oprema za plin SF 6 Ves plin SF 6, ki bo dobavljen za uporabo v stikalnih napravah mora ustrezati zahtevam standarda IEC 60376. Vsaka plinska komora mora imeti lasten plinski priključek s hitro sklopko. Vgrajeni filter preprečuje vdor prahu in nesnage. Plinski priključek omogoča priklop vseh aparatov za meritve in vzdrževanje. Na vsaki plinski komori bo prigrajen tudi kontrolnik gostote plina, ki zagotavlja nadzor nad morebitnim puščanjem plina SF 6. Posamezne komore bodo opremljene tudi s kontrolnikom tesnosti plina z javljanjem stanja tlaka. 5.3.5 Odklopniki Kot odklopnik bo uporabljeno enostavno, robustno stikalo z enim prekinitvenim mestom za vsak pol, vgrajeno v samostojno plinsko komoro. Odklopnik bo vgrajen skupaj s tripolnim pogonom za TR polje oz. enopolnim pogonom za DV/kabelska polja. Vsak pogonski mehanizem odklopnika bo opremljen z eno vklopno in dvema izklopnima tuljavama. Pogonski mehanizem mora imeti akumulacijo energije vzmetnega tipa. Polno napet vzmetni mehanizem bo shranjeval dovolj energije za celoten stikalni cikel O-0,3 s-co-3 min-co, ki ga bo sposoben izvesti v primeru izpada napajanja motorja. Celotni čas izklopa od začetka do končne ugasnitve obloka mora znašati manj kot 50 ms. Krmiljenje je običajno daljinsko iz nadzornega ali krmilnega mesta, naprava pa bo opremljena tudi za lokalno krmiljenje preko električne tipke in z neposrednim ročnim pogonom s shranjeno energijo za primere, ko bodo na odklopniku izvajana vzdrževalna dela in bo ločen od omrežja. Pogoni v daljnovodnih poljih morajo omogočati enopolni avtomatski ponovni vklop, tako da ima vsaka faza svoj pogon. Za trenutni položaj odklopnika so predvidena mehanska kazala. Pogoni v transformatorskem polju morajo omogočati izključno tripolne vklope/izklope, tako da morajo biti vse tri faze povezane z električno ali mehansko osjo. Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 26 od 35

TEHNIČNE KARAKTERISTIKE: Odklopnik SF6 izolacijski in gasilni medij Tip pogona odklopnika enopolni/tripolni Nazivna tokovna zdržnost pri temperaturi okolice 40 C: daljnovodno polje transformatorsko polje Spojno polje 1250 A 1250 A 2500 A Stikalni cikel O-0,3 s-co-3 min- CO Pogonski mehanizem: vrsta pogona motorno vzmetni ali ekvivalent nazivna napetost motorja 220 V DC nazivna napetost krmilnih in signalnih tokokrogov 220 V DC Vklopna/izklopna tuljava: 1/2 kos 5.3.6 Zbiralnični in daljnovodni ločilniki Ločilniki bodo opremljeni z elektromotornim pogonom, ki hkrati vklaplja ali izklaplja vse tri faze. Mehansko kazalo položaja, ki je direktno in trajno povezano s pogonsko gredjo ločilnikov, bo dobro vidno. Zagotovljeno bo tudi ročno upravljanje ločilnika v sili s pogonsko ročico. V tem primeru je električno posluževanje izklopljeno. Vsi ločilniki morajo biti opremljeni tudi za daljinsko upravljanje, pogoni pa s pomožnimi stikali za javljanje pogonskih stanj. Vsaka plinska komora ločilnika bo opremljena z zastekljeno odprtino za opazovanje, s pomočjo katere je moč kontrolirati položaj ločilnika in stanje kontaktov. Zbiralnični ločilniki vsakega stikalnega polja bo vgrajen v samostojno plinsko komoro skupaj z zbiralničnim segmentom delovnim ozemljilnikom. Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 27 od 35

TEHNIČNE KARAKTERISTIKE: Ločilnik SF6 izolacijski medij Tip pogona ločilnika tripolni Nazivna tokovna zdržnost pri temperaturi okolice 40 C: daljnovodno polje transformatorsko polje Spojno polje 1250 A 1250 A 2500 A Pogonski mehanizem: vrsta pogona nazivna napetost motorja nazivna napetost krmilnih in signalnih tokokrogov elektromotorni 220 V DC 220 V DC Ročni pogonski mehanizem DA 5.3.7 Delovni in hitri ozemljilniki Delovni ozemljilnik in hitri ozemljilnik morata biti opremljena z različnima motornima pogonoma. Vgrajene morajo biti mehanske blokade nenamernega vklopa. Hitri ozemljilnik mora imeti vgrajen vzmetni elektromotorni pogon, ki omogoča varno vklapljanje tudi v primeru, da je del, ki ga želimo ozemljiti, še vedno pod napetostjo. Počasen preklop ni mogoč. Delovni ozemljilnik je vgrajen pred odklopnikom Q0 in je namenjen ozemljevanju tokovnih vej v primeru revizije odklopnika posameznega polja in je normalne izvedbe. V merilno-ozemljilno polje so vgrajeni delovni ozemljilniki normalne izvedbe. Delovni in hitri ozemljilnik morata biti opremljena s pomožnimi stikali za javljanje pogonskih stanj. Mehansko kazalo položaja, ki je direktno in trajno povezano s pogonsko gredjo ozemljilnikov, bo dobro vidno. Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 28 od 35

Ozemljilnike je možno krmiliti le lokalno iz omar vodenja in zaščite ter v sili ročno s pogonsko ročico. V tem primeru je električno posluževanje izklopljeno. Hitri ozemljilni nož je lahko v enem od sledečih treh položajev: vklopljen, izklopljen (izoliran), ozemljen. TEHNIČNE KARAKTERISTIKE: Ločilnik SF6 izolacijski medij Tip pogona ločilnika tripolni Nazivna tokovna zdržnost pri temperaturi okolice 40 C: daljnovodno polje transformatorsko polje merilno ozemljilno polje 1250 A 1250 A 1250 A Pogonski mehanizem: vrsta pogona vklop hitrega ozemljilnika izklop hitrega ozemljilnika nazivna napetost motorja nazivna napetost krmilnih in signalnih tokokrogov elektromotorni vzmetni vzmetni 220 V DC 220 V DC Ročni pogonski mehanizem Konstrukcijska blokada med položaji vklopljeno/ozemljeno da da 5.3.8 Tokovni instrumentni transformatorji Tokovni instrumentni transformatorji so vgrajeni v zaprto kovinsko ohišje ter izolirani s plinom SF 6. Sekundarne sponke posameznih jeder morajo biti ožičene na priključno letev, montirano v priključni omarici. Priključne omarice morajo biti lahko dostopne. Vsi tokovni instrumentni transformatorji morajo biti vgrajeni s priključkom P1 na strani zbiralnic. Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 29 od 35

Merilna jedra tokovnih instrumentnih transformatorjev morajo biti overjena. Moči in razredi točnosti posameznih merilnih in zaščitnih jeder so v skladu s pričakovanimi zahtevami iz Soglasja za priključitev, točne vrednosti pa bodo določene po prejemu Soglasja za priključitev, ki ga bo izdal ELES. 5.3.9 Napetostni instrumentni transformatorji Napetostni instrumentni transformatorji bodo induktivnega tipa, vgrajeni v ločeno komoro ter izolirani s plinom SF 6. Njihova namestitev in način vgradnje mora omogočati hitro zamenjavo. Sekundarne sponke posameznih navitij morajo biti ožičene na priključno letev, montirano v priključni omarici. Priključne omarice morajo biti lahko dostopne. Merilna navitja napetostnih instrumentnih transformatorjev morajo biti overjena. Moči in razredi točnosti posameznih merilnih in zaščitnih mavitij so v skladu s pričakovanimi zahtevami iz Soglasja za priključitev. 5.3.10 Indikatorji položaja Vsi odklopniki, ločilniki in ozemljilniki morajo biti opremljeni z ustreznimi indikatorji položaja, ki kažejo položaj stikalnih kontaktov teh elementov (popolnoma sklenjen položaj, popolnoma razklenjen položaj). Indikator položaja bo neposredno mehansko povezan s pogonsko osjo vseh treh faz. 5.3.11 Kabelski končniki pri GIS stikališču 110 kv kabel se pri 110 kv GIS stikališču zaključi z vtičnimi 110 kv končniki. Tip izvedbe vtična»plug-in«izvedba in montaža Tip kabla NA2XS(FL)2Y 3x1x630 mm 2 RM/95 mm 2 Izolacija kompozitna 5.3.12 110 kv odvodniki prenapetosti v GIS stikališču Vgradijo se GIS odvodnik prenapetosti ZnO (fazni) v sklopu GIS polja. Najvišja dovoljena sistemska napetost Um Nazivna napetost prenap. odvodnika Ur Najvišja trajna obratovalna napetost Uc Nazivni praznilni tok 8/20 µs Sposobnost absorpcije energije 123 kv 120 kv 78 kv 10 ka class 3 7,8 kj/kv Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 30 od 35

5.4 110 KV KABELSKA POVEZAVA GIS STIKALIŠČA Z DV PORTALOM 5.4.1 Splošno 110 kv kabelska povezava zajema povezavo enega sistema dvosistemskega 110 kv DV Divača Koper, sistem Divača ENP Dekani s 110 kv GIS stikališčem. Kabelska povezava bo izvedena s 110 kv enožilnimi energetskimi kabli iz omreženega polietilena XLPE (baker 630 mm 2 ) z bakrenim zaščitnim opletom in izolacijo za 123 kv napetostni nivo. Kabli bodo od kabelskih izvodov GIS polj potekali navzdol v 110 kv kabelski prostor in nato naprej po cevni kabelski kanalizaciji do DV portala. Pri izstopu kablov iz kabelske kanalizacije pri DV portalu bodo kabli zaključeni s prostozračnimi kabelskimi končniki. Energetski kabli bodo na daljnovodne vrvi povezani z vrvjo Al/Fe 240/40 mm². Poleg kabelskih končnikov bodo na jeklenem podstavku kabelskih končnikov nameščeni tudi ZnO prenapetostni odvodniki s polimerno izolacijo, nazivne napetosti 120 kv in z nazivnim praznilnim tokom 10 ka. 5.4.2 Tehnični podatki 110 kv kabla Nazivna napetost Un Maksimalna obratovalna napetost Um Nazivna frekvenca f 110 kv 123 kv 50 Hz Zdržna kratkotrajna napetost 1 min, 50 Hz Zdržna atmosferska udarna napetost 1,2/50 µs 230 kv 550 kv Kabel se dimenzionira glede na prenosno zmogljivost daljnovodnih vrvi Al/Fe 240/40 mm 2 : Nazivna napetost Un Nazivni tok daljnovoda Id 110 kv 645 A Izberemo kabel: Tip N2XS(FL)2Y 3x1x630 mm 2 RM/95 mm 2 Dopustni kratkostični tok 98 ka (1 s) Dopustni zemeljskostični tok 19 ka (1 s) Datoteka: 1091.E02.1 - Tehnični opis 2016_04_11 Stran: 31 od 35